16. poglavje

Dovršitev prerokovanega »znamenja« se bliža

1. Zakaj smo lahko hvaležni Jezusovim apostolom, da so postavili vprašanje zapisano v Matevžu 24:3?

DANES smo lahko apostolom hvaležni,ker so postavili Jezusu Kristusu vprašanje: »Povej nam, kdaj bode to? In kaj bo znamenje tvoje prisotnosti in koncu sestava stvari?« (Matevž 24:3, NS). Njihovi vprašanje ga je navedlo k obširnemu in podrobnemu prerokovanju, katerega točna izpolnitev v tem dvajsetem stoletju nas osuplja. Pomaga nam, da z gotovostjo določimo, kje se nahajamo glede na Božji namen s trpečim človeštvom. Naša vera v to, da zares živimo v obdobju Kristusove nevidne prisotnosti in v času »konca sestava stvari«, se krepi toliko bolj, kolikor bolje vidimo prerokovano »znamenje«.

2. Kje je opisano »znamenje« z vsemi posameznostmi? Kateri del tega poročila bomo sedaj pregledali?

² Kmalu bomo to »znamenje« lahko videli tako jasno in z vsemi posameznostmi, da za tiste, ki ga budno opazujejo ne bo niti najmanjše  nevarnosti zmote.« »Znamenje« je sestavljeno iz več delov, ki so opisani v 24. in 25. poglavju Matevževega evangelija, v Marku 13. poglavje in v Lukežu 21. poglavje. Minilo je obdobje skoraj enega človeškega rodu, da so se pokazale vse posameznosti »znamenja«. V prejšnjih poglavjih smo pregledovali dele »znamenja«, opisane v 25 poglavju evangelija po Matevžu. Sedaj bomo pregledali podrobnosti znamenja, opisane v 24 poglavju in jih primerjali z analognimi poročili iz Marka in Lukeža.

3., 4. Na kaj so mislili učenci, ko so postavili Jezusu vprašanje: »Povej nam, kdaj bode to . . .?«

³ Ko so Jezusovi apostoli postavili vprašanje »Povej nam, kdaj bode to ...?, so mislili na stvari, ki jih je Jezus napovedal prav tega torka, 11. nizana leta 33. n. št. V Jeruzalemskem templju je ožigosal pismarje in farizeje za religiozne licemerce in zatem dejal: »Zato, glejte, pošiljam jaz k vam preroke in modrece in pismouke; in nekatere izmed njih pomorite in na kol pribijete, a nekatere boste bičali v shodnicah svojih in preganjali od mesta do mesta; da pride na vas vsa pravična kri, ki se je prelila na Zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, sinu Barahijevega, ki ste ga umorili med svetiščem in oltarjem. Resnično vam pravim: Vse to pride na ta rod. Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke in kamenjaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokla piščeta svoja pod peruti, pa niste hoteli! Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta. Kajti pravim vam: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Jehovinem!«

⁴ Še preden pa je Jezus zapustil tempelj ali hišo oboževanja, je izrekel še eno važno prerokovanje: »In Jezus izide in krene proč od templja. In pristopijo učenci njegovi, da mu pokažejo stavbe templja. On pa odgovori in jim reče: Ne vidite li vsega tega? Resnično vam pravim: Tu ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi zrušil.« — Matevž 23:34 do 24:2.

5. Kaj je dejal Jezus o mestu Jeruzalemu, ko je zmagoslavno jahal proti njemu?

⁵ Samo dva dni prej, v nedeljo 9. nizana, se je med svojo zmagoslavno ježo v Jeruzalem ustavil in se razjokal nad njim zaradi prihajajočega uničenja. Napovedal je njegovo strašno razrušenje, do katerega je tudi prišlo leta 70. n. št., in rekel: »Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano.« — Lukež 19:41—44.

6. Kako je to prerokovanje vplivalo na Kristusove učence, ki so bili naravni obrezani Židje, in kakšne probleme je to vzbudilo v njihovih mislih?

⁶ To prerokovanje je Kristusove apostole, ki so bili naravni, obrezani Židje vznemirilo. Na rod, ki so mu pripadali, je morala priti vsa nedolžna kri, prelita v času vse židovske zgodovine, pa tudi prej. Hoteli so točno vedeti, kdaj se bodo izpolnile te stvari. Verovali so in priznali, da je Jezus Mesija, Maziljenec ali Kristus. Vendar pa je  prerokovano uničenje Jeruzalema govorilo, da on ne bo postavil svojega mesijanskega Kraljestva v tem, na propad obsojenem mestu. Dejal je, da ga ne bodo videli »odslej«, ampak ko bo prišel »v imenu Jehovinem«. Kdaj bo torej ponovno prisoten, da izpolni svojo mesijansko poslanstvo? Prihajajoče uničenje Jeruzalema in njegovega templja bi moralo pomeniti resnični konec židovskega sistema. Ko bosta uničena sveto mesto in sveti tempelj, bo židovsko duhovništvo iz rodu levita Arana verjetno med »otroci« Jeruzalema, ki bodo razbiti »ob tla« ali vsaj odstranjeni od službe v templju. Zato ni čudno, da niso apostoli spraševali le o uničenju Jeruzalema in njegovega templja, ampak tudi: »Kaj bo znamenje tvoje prisotnosti in koncu sestava stvari?« (NS)

7. Zakaj je bilo vprašanje apostolov o »koncu sestava stvari« upravičeno?

⁷ Njihova vprašanja so bila upravičena, ker je Jezus Kristus prišel v času »konca« židovskega sestava stvari. Tudi v drugih biblijskih stavkih je ta čas označen na podoben način. V Hebrejcih 9:26—28 piše, da Jezusu ni bilo treba ponavljati svoje žrtve in potem je pojasnjeno: »Sicer bi bil moral mnogokrat trpeti od ustanovitve sveta: sedaj pa, na konci vekov (NS: na koncu sestava stvari), se je enkrat prikazal v izbrisanje greha ... tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da bi odvzel mnogih grehe.« Tudi v 1. Korinčanom 10:11 piše: »To vse pa se jim je zgodilo kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov (NS: konec tega sestava stvari).« Če štejemo do Jezusovega prerokovanja, potem je do konca židovskega sistema stvari moralo miniti samo še 37 let, kar je manj kot človek z življenjsko dobo štiridesetih let. Jeruzalem so Rimljani zavzeli in uničili 7. elula (30. avgusta leta 70. n. št. po Gregorijanskem koledarju). Koliko Kristusovih apostolov je ušlo mučeniški smrti in preživelo ta strašni dogodek, Biblija ne poroča.

ČAS PREIZKUŠENJ IN STISKE

8. Kaj je v odgovoru na vprašanje svojih apostolov Jezus najprej opisal?

⁸ V odgovoru na vprašanje svojih apostolov je Jezus najprej opisal dogodke, ki naj bi se dogodili še v času tistega rodu in pripeljali do uničenja Jeruzalema. »In Jezus odgovori in jim reče: Varujte se, da vas kdo ne zapelje! Mnogo jih namreč pride z imenom mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih zapeljejo. Slišali pa boste o bojih in glasove o bojih. Glejte, da se ne ustrašite; kajti to se mora zgoditi. Ali to še ni konec« — Matevž 24:4—6.

9. S čim pojav Židov, ki se bodo izdajali za mesije, ne bo imel nič skupnega in h kateremu pričakovanemu dogodku ne bo ničesar prispeval?

⁹ Pojavili se bodo Židje, ki sicer ne bodo trdili, da so Jezus, ki se je vrnil v mesu, pač pa bo vsak zase trdil, da je obljubljeni Mesija ali Kristus. Apostoli in ostali učenci naj se ne dajo zavesti tem samozvanim mesijam ali kristusom, ker njihovo delovanje ne bo imelo  ničesar skupnega z znamenjem prisotnosti ali parousio Jezusa Kristusa, pa tudi ne bodo prinesli Židovskemu narodu osvoboditve. Židovska vstaja proti Rimljanom leta 66 n. št. se je začela s takimi mesijanskimi idejami, a se je končala z uničenjem Jeruzalema in z razpršitvijo židovskega naroda. Zapeljani ljudje so bili nad temi mesijanskimi upanji močno razočarani.

10. Kaj je dejal Jezus o vojnah in zakaj se učenci zaradi tega ne smejo prestrašiti?

¹⁰ V teh 37 letih bi moralo biti več vojn, nekaj v njihovi neposredni bližini, nekaj pa tudi takšnih, o katerih bi slišali samo vesti. Te vojne so vsekakor vplivale na položaj židovskega ljudstva, vendar pa neposredno niso prinesle konca židovskega sistema. Zaradi njih se učencem ni bilo treba vznemirjati ali začeti s kakršnokoli prenagljeno akcijo, ker »to še ni konec«.

11. Kaj je Jezus napovedal za »začetek nadlogam«?

¹¹ Da pa bi razširil informacijo, ki jo je dal o vojnah in novicah o vojnah, je Jezus nadaljeval: »Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo, in bodo lakote in potresi po raznih krajih. Vse to pa je začetek nadlogam.« — Matevž 24:7, 8, glej tudi Marko 13:8.

12., 13. a) Ali bodo stvari, ki naznanjajo začetek »nadlogam«, prizadele samo določen del prebivalstva? b) Kaj bo doletelo Kristusove učence, ker bodo oznanjevali Mesijo in mu sledili?

¹² Vse te nesreče bodo samo »začetek nadlogam«, ali to »še ni konec«, ker so to samo znaki katastrofe, ne pa še sama katastrofa. Vse to bo prizadelo vse prebivalce, vendar pa bo mnogo stvari prizadelo samo Jezusove učence, ker bodo oznanjevali in sledili pravemu Mesiji ali Kristusu. Jezus je o tem dejal:

¹³ »Tedaj vas bodo izročali stiski in vas morili in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega. In tedaj se bodo pohujševali mnogi in drug drugega bodo izdajali in drug drugega sovražili. In mnogi lažnivi proroki vstanejo ter jih veliko zapeljejo. In ker se krivičnost razmnoži, omrzne mnogim ljubezen. Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan. In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« — Matevž 24:9—14, primerjaj z Markom 13:9—13.

14. a) Kje najdemo potrditev, da so se te stvari odigrale še za življenja tistega rodu? b) Kaj je moralo biti storjeno, preden bi lahko prišel konec nad Jeruzalem in židovski sistem stvari?

¹⁴ Knjiga Biblije, imenovana »Dejanja apostolov« priča, da so se te preroške besede Jezusa Kristusa izpolnile še za življenja tistega rodu. Napisal jo je Lukež, po poklicu zdravnik, leta 61 n. št. Ostale biblijske knjige, navdihnjena pisma, ki so jih napisali apostoli in drugi učenci pred porušenjem Jeruzalema (leta 70 n. št.) potrjuje poročilo iz Dejanj apostolov in vsebujejo še druge zapise stisk kristjanov v pregnanstvu in splošno mržnjo do njih. Dobra vest o Božjem kraljestvu je prodrla iz Bližnjega vzhoda v Malo Azijo, na azijski kontinent, v Afriko, Evropo in na otoke Sredozemskega morja. Oznanjevanje vesti o Kraljestvu se je razširilo po vsej tedaj naseljeni Zemlji. S tem ni bila dosežena spreobrnitev vsega sveta v krščanstvo, ker takega namena nikoli ni  bilo, ampak so ljudstva tako dobila pričevanje. (Kološanom 1:6, 23) Šele ko je bilo to pomembno delo oznanjevanja krščanskih prič opravljeno, je lahko za Jeruzalem in za židovski sistem prišel konec.

ZNAMENJA, KI NAZNANJAJO DRUGO UNIČENJE JERUZALEMA

15. Kaj je po Jezusovih besedah pomenilo, da prihaja uničenje Jeruzalema in židovskega sistema stvari, in kaj je bilo treba potem storiti?

¹⁵ Ko je Jezus prikazal vse pomembne posameznosti, ki se bodo zgodile pred »koncem«, je omenil še nekaj posebnega, kar bo naznanjalo, da je konec židovskega sistema s središčem v Jeruzalemu in njegovem templju v neposredni prihodnosti. Rekel je: »Kadar torej ugledate ,gnusobo razdejanja‘, ki jo je napovedal prerok Daniel, da stoji na svetem kraju (kdor bere, naj razume!) tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore; kdor je na strehi, ne stopaj doli, da vzame kaj iz hiše svoje; in kdor je na polju, naj se ne vrača nazaj, da vzame plašč svoj. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi in ne v soboto.«

16. Zakaj je bilo po Jezusovem nasvetu dobro, da Židje in proseliti, ki so postali kristjani, hitro zapustijo Jeruzalem in Judejo?

¹⁶ Zakaj je bilo potrebno, da krščanski Židje in proseliti rimske province Judeje kar najhitreje zapustijo to področje, brez nepotrebne prtljage, po najbližji poti in da poiščejo zaščito v gorah izven te dežele? Jezus je rekel: »Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo. In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.« — Matevž 24:15—22.

17. a) Zakaj apostoli in ostali učenci niso smeli omalovaževati tega Jezusovega opomina? b) Kakšno važno vprašanje se sedaj pojavlja?

¹⁷ Apostoli in drugi učenci niso smeli omalovaževati Jezusovega nasveta ali pozabiti nanj. Če bi kdorkoli izmed njih odlagal s svojim begom iz Judeje, potem ko je videl gnusobo razdejanja na svetem kraju, bi ga lahko to stalo življenje. Potem ne bi bil med rešenim »mesom«, med ljudmi, ki jih je bilo sorazmerno malo, pa so vendar bili, ker so bili dnevi stiske prikrajšani. Kaj pa je »gnusoba razdejanja«, ki stoji na svetem kraju in ki je znak, da je opustošenje »velike stiske« tik pred vrati?

18., 19. a) Kdo je že prerokoval »gnusobo«, ki povzroča opustošenje, in kje? b) Kako je Jezus po Lukeževem poročilu v svojem prerokovanju povedal, kdo bo ta »gnusoba razdejanja«?

¹⁸ Jezus svojih poslušalcev ni pustil v negotovosti glede tega, kaj je s tem mislil. Opozoril je, da je to »gnusoba razdejanja, ki jo je napovedal prerok Daniel«. (Matevž 24:15) »Gnusoba razdejanja«, ki jo je napovedal Daniel v zvezi z drugim uničenjem Jeruzalema, je opisana v Danielu 9:26, 27 (posebno v skladu s prevodom grške Septuaginte Hebrejskih spisov) * Svetovna zgodovina razkriva, da je bila »gnusoba razdejanja« poganska rimska vojska na čelu s svojim  »vojvodo«. Da je to pravilna razložitev prerokbe, lahko vidimo, če to mesto Matevževega poročila o Jezusovem prerokovanju primerjamo z odgovarjajočim poročilom Lukeževega evangelija. Lukež 21:20—24 piše:

¹⁹ »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto. Zakaj ti dnevi bodo dnevi maščevanja (ali kazni), da se dopolni vse, kar je pisano (tudi Daniel 9:26, 27) Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh; kajti velika nadloga bo v tej deželi in jeza Božja nad tem narodom. In padali bodo od ostrine meča in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih, in Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.« (Primerjaj Marko 13:14—20)

20., 21. a) Kdaj so krščanski Židje v Judeji videli, da gnusoba razdejanja stoji na »svetem kraju«? b) Kako dolgo je ta »gnusoba razdejanja« stala na tem kraju?

²⁰ Od leta 66 n. št. so krščanski Židje v Jeruzalemu in Judeji videli »gnusobo razdejanja, ki jo je napovedal prerok Daniel«, »na svetem kraju«, v Jeruzalemu in njegovi okolici. To se je zgodilo tisto leto, ko so se nekrščanski Židje iz mesijanskih teženj uprli vladavini rimskega cesarstva. Reakcija na to je bil prihod rimskega vojskovodje Cestiusa Gallusa iz Sirije. Obkolil je Jeruzalem, »utaborivši vojske«. V tem času so Židje praznovali praznih Šatorov, od 15. do 21. tišrija (po Gregorijanskem koledarju je bilo to istega leta od 22. do 28. oktobra). Vojskovodja Cestius Gallus je svojo vojsko utaboril »petdeset stadijev« od mesta, v katerem so tedaj praznovali. Židje, dobro oboroženi, so prešli v napad in povzročili Rimljanom precejšnje izgube.

²¹ Cestius Gallus »je najprej« tri dni počakal, potem pa je potisnil Žide v Jeruzalem in pripeljal svoje oddelke v neposredno bližino mesta. In potem je zadnjega dne meseca tišrija (okoli 5. novembra) vdrl s svojimi oddelki v Jeruzalem. Sedaj je bil torej v mestu, ki so ga Židje smatrali za »svetega«. Pet dni so Rimljani naskakovali zidove templja, šesti dan pa so začeli spodkopavati njegov zid. To je bil zares napad na kraj, ki je bil za Žide najsvetejši. Takrat bi Rimljani lahko zavzeli vse mesto, a vojskovodja Gallus je nenadoma iz nerazumljivega razloga ukazal svoji vojski umik in odšli so iz mesta. Židje so se pognali za umikajočimi Rimljani, jih napadli in jim zadali znatne izgube, tako da je bil umik bolj podoben begu. * To je bil boleč udarec za ponosne Rimljane, osvajalce sveta. No, Jeruzalem je bil osvobojen! Temu na čast so Židje kovali nov srebrni novčič, na katerem je na eni strani pisalo »sveti Jeruzalem«.

22. Zakaj se krščeni židje niso dali prevarati zaradi vzpostavljanja samostojnosti v Jeruzalemu in kako so odšli na varno?

 ²² Ali so se pokristjanjeni Židje, ki so živeli v Jeruzalemu in provinci Judeji, dali zapeljati ponovni neodvisnosti židovskega področja? Tisti, ki so si vzeli k srcu Jezusovo prerokovanje in opomin, se gotovo niso dali. Videli so sveto mesto, obkoljeno z vojsko. Videli so »gnusobo razdejanja« z vojaškimi zastavami, ki so jih vojaki oboževali kot bogove, da stoji »na svetem kraju«, »kjer ne bi smela«. (Marko 13:14) To je bil znak, da se je »približalo razdejanje« Jeruzalema. (Lukež 21:20) Sedaj je bil zadnji čas za beg iz Jeruzalema in da se nihče ne vrne vanj, ampak da vsi zapustijo tudi provinco Judejo in zbežijo v gore — na primer na vzhod, čez Jordan, v provinco Perejo. Tam so krščanski Židje izven vojnega področja lahko nadaljevali z oznanjevanjem dobre vesti o Božjem mesijanskem Kraljestvu, namesto da bi umrli z obsojenimi nevernimi Židi.

23., 24. a) Zakaj samostojnost Judeje ni bila dolgotrajna? b) Kako resna nevarnost je postala obkolitev Jeruzalema?

²³ Samostojnost Židov v Judeji se je izkazala za kratkotrajno. Rimski vojskovodja Vespazijan, ki je nasledil vojskovodjo Gallusa, je prišel v Palestino na začetku naslednjega leta, l. 67. n. št. Najprej si je prizadeval zasužnjiti zunanja področja, kar je Židom omogočilo utrditev obrambe. Kmalu po smrti imperatorja Nerona (68. leta) je postal Vespazijan cesar. Odšel je iz Palestine v Rim in prispel tja sredi leta 70. Za poveljnika rimskih čet v Siriji je postavil svojega sina, vojskovodjo Titusa. Bližalo se je leto 70 in nekrščeni Židje so prihajali v Jeruzalem na slavje. V tem času je voskovodja Titus s štirimi legijami obkolil mesto, v katerem so Židje praznovali. Da bi uporne Žide premagala lakota, je zgradil, kakor je Jezus prerokoval, okoli mesta okoli osem kilometrov dolgo »močno ograjo iz debelih in ošiljenih kolov«, tako da ni mogel pobegniti niti en Žid.

²⁴ Položaj Židov, zaprtih v Jeruzalemu, je postajal vse bolj brezupen. Židovski zgodovinar prvega stoletja, Flavij Jožef v svojem poročilu nazorno opisuje strahoto rimskega obleganja. Človeških izgub je bilo vedno več. Če bi obleganje trajalo predolgo, se v obkoljenem mestu ne bi rešil »noben človek«. Izpolnila se je Jezusova prerokba o »veliki stiski« v Jeruzalemu in Judeji. »In ko ne bi bil Jehova prikrajšal teh dni, ne bi se rešil noben človek; ali zavoljo izvoljencev, ki jih je izvolil, je prikrajšal te dni.« — Marko 13:19, 20.

25. a) Kako so bili prikrajšani dnevi stiske, ki se je začela tedaj v Jeruzalemu? b) Ali so bili preživeli Židje »izvoljenci« o katerih je govoril Jezus v svoji prerokbi?

²⁵ K sreči je bil čas obleganja relativno kratek — samo 142 dni, od 14. nizana do 7. elula, niti šest luninih mesecev, kar pomeni, da je bilo 30. avgusta 70. leta n. št. po Gregorijanskem koledarju vse končano. Po Jožefovem poročilu je preživelo 97 000 Židov, 1 100 000 pa jih je umrlo med obleganjem. Ali so bili ti preživeli (97 000) tisti izbranci, zaradi katerih je Jehova prikrajšal dneve? Ne, ampak bi lahko rekli, da so bili izbranci za suženjstvo. Bilo je, kakor je rekel Jezus: »Kajti  velika nadloga bo v tej deželi in jeza božja nad tem narodom. In padali bodo od ostrine meča in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih in Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.« — Lukež 21:23, 24.

26. a) Kdo so bili »izvoljenci« o katerih je govora v Jezusovi prerokbi? b) Kako je bilo število dni stiske v Jeruzalemu prikrajšano v njihovo korist?

²⁶ Ne! »Izvoljenci«, zaradi katerih so bili prikrajšani dnevi »velike stiske« v Jeruzalemu, niso bili ti bedni ujetniki, na katerih je počival velik Jehovin srd ob »dnevu maščevanja«. Jehovini »izvoljenci« so bili krščanski Židje, ki jim je dal znak, naj nemudoma zapuste Judejo in njeno glavno mesto, Jeruzalem. Želel je, da se rešijo in da so zunaj nevarnega območja, ker so zvesto poslušali Jezusov opomin, naj beže, ko bodo videli »gnusobo razdejanja, ki jo je napovedal prerok Daniel«. Potem ko je Jehova izpeljal »izvoljene« učence svojega sina Jezusa Kristusa iz mesta, nad katerim se je morala izvršiti Božja pravica, je lahko izvršitev svoje obsodbe nad neposlušnimi Židi omejil na kratek čas. Tako je tudi zapisano: »Jehova bo napravil obračun na Zemlji, končal ga bo in prikrajšal«. (Rimljanom 9:28, NS, Izaija 10:23) In prav zaradi »izvoljenih« so bili dnevi velike stiske v Jeruzalemu prikrajšani.

27. a) Ali je bilo Jezusovo prerokovanje končano z opisom uničenja Jeruzalema ali pa je gledal še naprej? b) Zakaj se lahko reče, da so Jeruzalem prenehali tlačiti pogani leta 1914?

²⁷ Posvetna zgodovinska poročila potrjujejo Jezusovo prerokovanje. Vendar pa s poročilom o uničenju zemeljskega Jeruzalema Jezusovo prerokovanje še ni izčrpano, ker se lahko o »znamenju« njegove prisotnosti in »koncu sestava stvari« pove še marsikaj. Jezus je govoril o času daljnje prihodnosti, ker je v Lukežu 21:24 dejal: »in Jeruzalem bodo teptali pogani,dokler se ne dopolnijo časi poganov«. Jezus je govoril o času »konca« določenih časov narodov. To pomeni, da je imel v mislih leto 1914, ker je tega leta potekel čas, v katerem so narodi teptali pravico Jeruzalemskega mesijanskega Kraljestva v rokah stalnega naslednika kralja Davida. Zakaj lahko to trdimo, ko je bil vendar leta 1914 obnovljeni Jeruzalem na Bližnjem vzhodu še vedno v rokah mohamedskih Turkov? Zato, ker je tega leta ob koncu časov poganov Jehova Bog ustoličil trajnega naslednika kralja Davida v nebeškem Jeruzalemu in ne v zemeljskem, ki so ga nadzorovali Turki. — Hebrejcem 12:22.

IZPOLNITEV NAD NEZVESTIM JERUZALEMOM V PROTISLIKI

28. V katerem dvojnem smislu je moral govoriti Jezus, ko je pripovedoval o strašnem uničenju Jeruzalema?

²⁸ Jasno lahko spoznamo, da Jezus v svojem prorokovanju ni govoril samo o dobesednem mestu Jeruzalemu, ampak da je s tem želel povedati nekaj večjega, za kar je bilo to mesto samo predslika, sicer  ne bi o njegovem razrušenju, ki je sledilo leta 70. n. št. rekel: »Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.« (Matevž 24:21; Marko 13:19) Vsak razgledan človek ve, da razrušenje Jeruzalema leta 70. ni bila največja katastrofa od začetka sveta; ali ni bil že splošni potop v Noetovem času mnogo hujši? Toda kaj je stiska razdejanega Jeruzalema, ki so ga 70. l. Rimljani porušili proti I. in II. svetovni vojni dvajsetega stoletja? Jezus ni pretiraval, ampak je očitno mislil, da je Jeruzalem preroška podoba nečesa večjega, svarilni zgled nečesa, kar bi v podobnem razdejanju zajelo cel svet. Mislil je na nezvesti Jeruzalem v protisliki, na sodobni Jeruzalem. Kaj pa je to? To je krščanstvo s stotinami različnih religioznih skupnosti. — 1. Korinčanom 10:11.

29. a) Na kaj, razen na krščanstvo, se Jezusovo prerokovanje Še nanaša? b) Kakšno časovno obdobje ustreza času od dneva, ko je Jezus izrekel prerokovanje, pa do razrušitve Jeruzalema?

²⁹ To Jezusovo prerokovanje se nanaša na uničenje krščanstva skupaj z njegovimi ljubimci iz političnih krogov, iz poslovnega sveta, vojske in sodstva, ki je še pred nami, pa tudi na dogajanja v svetu, ki vodi neposredno v njihovo končno uničenje. Krščanstvo preživlja sedaj, v dvajsetem stoletju, čas, ki je enak času, ki je minil od Jezusovega prerokovanja na Oljski gori pa do dneva, ko so Rimljani razdejali Jeruzalem in njegov tempelj (leta 70. n. št.). To časovno obdobje se začenja za krščanstvo leta 1914, ko so se iztekli »časi poganov«. Poglejmo, kaj se od tedaj na svetu dogaja:

30. Ali je krščanstvo od leta 1914 doživelo vse, o čemer je Jezus dejal, da bo naznanilo »začetek nadlogam«?

³⁰ Kaj je Jezus navedel za »začetek nadlogam«? Ali ne bodo tedaj vojne, lakote, potresi in kužne bolezni? (Matevž 24:7, 8; Marko 13:8; Lukež 21:10, 11) Katere »vojne« v času Kristusovih apostolov v prvem stoletju lahko primerjamo s prvo in drugo svetovno vojno, ne da bi pri tem pomislili tudi na ostale vojne od konca druge svetovne vojne (leta 1945) naprej? Ali lahko lakote, potrese in kužne bolezni iz časa med 33. letom do 70. leta n. št. primerjamo z lakotami, potresi, ki so divjali po krščanskem in drugem svetu od leta 1914, ko so se končali časi narodov?

31. a) Kaj se bo po Jezusovih besedah zgodilo njegovim učencem pred razrušenjem Jeruzalema? b) Kdo je v današnjem času doživljal isto kot učenci v takratnem času?

³¹ Jezus je svojim apostolom povedal tudi, da bodo njegovi učenci hudo preganjani, da bodo v stiskah in da jih bodo ubijali; da, postali bodo predmet sovraštva vseh narodov. Potem je še dejal, da bodo vstali lažni preroki, lažni mesije; napovedal je vedno večjo nezakonitost proti Bogu, zaradi česar bo omrznila ljubezen veliki večini takozvanih vernikov. Govoril je o potrebi po veliki stanovitnosti kristjanov v tem času. (Matevž 24:9—13; Marko 13:9—13; Lukež 21:12—19) Vse to se je zgodilo v prvem stoletju, v času apostolov. Kakšni pa so dogodki v svetu od leta 1914, ko so se končali časi poganov? Ali je postal svet tako krščanski, da so preganjanja kristjanov prenehala? Ali obstaja  še kakšna religiozna manjšina, ki je večji predmet mržnje »vseh narodov zaradi imena« njegovega (Kristusovega), kot so to krščanske Jehovine priče? Ali je bil kdo zaradi religioznih razlogov bolj preganjan od krščanskih Jehovinih prič, posebno v času po letu 1914? O tem obstajajo dokazana poročila, ki jih mora vsakdo upoštevati.

32. Kakšne značilnosti so se še morale pokazati v apostolskem času do leta 70. n. št. in komu naj pripišemo izpolnitev teh značilnosti prerokovanja?

³² Apostolski čas do leta 70. se kaže še v enem karakterističnem obeležju. Svojim židovskim nasprotnikom v Jeruzalemu je Jezus rekel: »Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.« (Matevž 21:43) Židje, ki so bili pod vplivom svojih lažnih mesij, niso mogli prinašati sadov Božjega Kraljestva, ker vesti o Kraljestvu niso oznanjali poganom. Pred uničenjem Jeruzalema niso oznanjevali vesti, ki jo je oznanil Janez Krstnik: »Približalo se je nebeško kraljestvo!« Ne, tega niso naredili, ker je Jezus Kristus ob svojem zadnjem obisku templja v Jeruzalemu dejal pismarjem in farizejem: »Gorje pa vam, pismarji in farizeji, hinavci: da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; sami namreč ne greste vanj in kateri hočejo vanj iti, jim ne puščate, da bi šli.« (Matevž 23:13) Komu torej pripada zasluga, da so se spodbujajoče Jezusove besede izpolnile še pred letom 70.: »In ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje.« (Matevž 24:14, NS; Marko 13:13) Ta zasluga gre njim, ki jih sovražijo »vsi narodi zaradi imena« njegovega — njegovim učencem.

33. Kdo oznanjuje od leta 1914 dobro vest o Kraljestvu vsem narodom in kakšna razlika je med to vestjo o Kraljestvu in med vestjo, ki jo razglaša navidezno krščanstvo?

³³ Podobno je tudi v ustreznem obdobju od konca časov poganov leta 1914; tudi danes gre vsem, ki jih sovražijo »vsi narodi zaradi imena« njegovega (Kristusovega), zasluga, da se v tem današnjem času izpolnjuje Jezusova prerokba o oznanjevanju dobre vesti o Božjem Kraljestvu. To so tisti, ki so kljub mržnji in preganjanju z oznanjevanjem razširili dobro vest o Božjem Kraljestvu širom po naseljeni Zemlji v pričevanje vsem narodom. Ta vest o Božjem Kraljestvu se glasi povsem drugače, kot jo je od samega začetka svojega obstoja (od četrtega stoletja) v času cesarja Konstantina oznanjevalo takoimenovano krščanstvo, ki razlaga, da je to kraljestvo v srcih stotin milijonov pripadnikov cerkve, kraljestvo, ki bi postalo resničnost, če bi bil ves svet spreobrnjen k cerkvam krščanstva. V popolnem nasprotju s tem pa krščanske Jehovine priče od leta 1914, od konca časov poganov, oznanjamo, da je to Kraljestvo resnična vladavina, ki je bila vzpostavljena tega leta v nebesih. To je Božje Kraljestvo v rokah trajnega dediča kralja Davida, ki bo odpravilo vse zemeljske vladavine in blagoslovilo prebivalce Zemlje z večnim življenjem, mirom in srečo.

34. a) Zakaj je to mednarodno oznanjevanje Kraljestva sestavni del »znamenja«? b) Katera katastrofa sledi temu oznanjevanju Kraljestva?

³⁴ Ta izjemen dosežek krščanskih Jehovinih prič, oznanjevanje dobre vesti po vsej naseljeni Zemlji, vsem narodom za pričevanje, je  zelo pomembna stvar. To je vidno obeležje »znamenja« »prisotnosti« ali parousie v duhu vladajočega kralja Jezusa Kristusa. Od leta njegovega ustoličenja na božji desnici v nebesih, krščanske Jehovine priče oznanjujejo to dobro vest od vrat do vrat (in tudi s pomočjo mnogih drugih sodobnih metod obveščanja) kljub svetovnima vojnama in drugim stiskam svetovnega obsega; to delo opravljajo že več kot petdeset let. Očitno pa je, da bo tega oznanjevanja o Božjem mesijanskem kraljestvu skoraj konec, ker bo v kratkem zavladalo na Zemlji. To oznanjevanje dobre vesti o Kraljestvu po vsej Zemlji mora nastopiti še pred »koncem«. Ves naseljeni svet je sedaj že slišal za dobro vest o Kraljestvu. Bila je oznanjena »vsem narodom« za pričevanje. »In tedaj pride konec«, je dejal Jezus za ta sistem stvari.

»GNUSOBA RAZDEJANJA«

35. a) Kateri del »znamenja« dokazuje, da vzporedno v resnici prihaja opustošenje Jeruzalema? b) Kakšno vprašanje se tukaj pojavlja, ker velesile iz prvega stoletja ni več?

³⁵ Naslednje obeležje »znamenja« kaže, da se dolgo pričakovani »konec« približuje. Čeprav se v tem kritičnem obdobju lahko dogodijo še druge osupljive stvari, to še ne bi pomenilo, da je prišel konec, ker je Jezus napovedal usodni znak, ki bo pomenil, da se bo začel čas stiske in uničenje vseh, ki so oklevali z begom na varno. V prvem stoletju je bilo to znamenje za prebivalce rimske province Judeje obkolitev Jeruzalema z vojskami, ki so predstavljale »Gnusobo razdejanja« na mestu, kjer ne bi smela biti, »na svetem kraju«. Takrat je nastopil za Žide, ki so verovali v Jezusa, Mesijo, čas, da hitro pobegnejo iz Judeje. Ali lahko vidimo danes kaj podobnega »gnusobi razdejanja«? Njena pojava ne prinaša religioznemu krščanstvu, ki je protislika nevernega Jeruzalema prvega stoletja, nič dobrega. To sveto mesto, središče židovskega oboževanja, so uničile enote poganskega rimskega cesarstva, šesta svetovna sila po biblijski zgodovini. Vendar je ta svetovna sila že prenehala obstajati.

36. Zakaj mora postopanje »gnusobe razdejanja« delovati še na danes obstoječo sedmo velesilo?

³⁶ Danes že od leta 1914 na svetovnem prizorišču dominira sedma svetovna sila, anglo-ameriška dvojna velesila. Britanski kralj ali kraljica se smatrata za glavo anglikanske angleške cerkve, Vrhovno zvezno sodišče Združenih držav Amerike pa svojo državo označuje za »krščansko nacijo«. To pomeni, da je sedma sila pomembni del krščanstva in njegova velika zaščitnica. Gnusoba razdejanja se mora torej nanašati na vse, kar je v zvezi z religijo te velesile.

37. Kaj lahko ugotovimo iz Razodetja 17:9—11 — je sedma velesila zadnja svetovna sila ali ne?

³⁷ Zadnja knjiga Biblije nam razkriva OSMO SVETOVNO SILO. V Razodetju 17:9—11 apostol Janez na zanimiv način poroča o divji  zveri škrlatne barve s sedmimi glavami in desetimi rogovi, na kateri jezdi religiozna nečistnica »Babilon veliki«. Takole piše: »Tukaj razum, ki ima modrost: sedmero glav je sedem gora, kjer žena sedi na njih; in je kraljev sedem: pet jih je padlo in eden je, drugi še ni prišel in kadar pride, sme malo časa ostati. In zver, ki je bila in je ni, je sam tudi osmi in je izmed sedmerih in gre v pogubo.«

38. Katere velesile so do dni apostola Janeza že propadle, katera velesila je vladala tedaj, katera je morala še »priti« in kako dolgo je morala obstajati?

³⁸ Šesta svetovna sila je pregnala apostola Janeza, ki je živel v prvem stoletju na kazenski otok Patmos. Sedma svetovna sila tedaj še ni »prišla«, ker pravi zgodovina, da je začela obstajati šele v osemnajstem stoletju, ko je Velika Britanija postala trgovska sila in gospodar morja. Sedma sila je torej danes stara nekaj preko dve stoletji, kar je »malo časa« v primerjavi z osemnajst stoletji dolgo dominacijo šeste svetovne sile. Sedma glava zveri škrlatne barve predstavlja to sedmo svetovno silo. Ostale glave predstavljajo predhodnih šest svetovnih sil: Egipt, Asirijo, Babilon, Medo-Perzijo, Grčijo in Rim. Vseh sedem svetovnih sil je bilo povezanih z religiozno nečistnico »Babilonom velikim«, svetovnim kraljestvom krive religije. — Razodetje 17:1—6, 18.

39. Zakaj Sovjetska zveza ali vzhodni blok ne predstavlja osme velesile?

³⁹ In ker je divja zver »sam tudi osmi (kralj), predstavlja osmo svetovno silo. To se ne nanaša na vzhodne države, ker one niso izšle iz predhodnih sedmih svetovnih sil. Za vzhodne države ni mogoče reči, da je »zver«, ki »je bila in je ni, a zopet pride«. — Razodetje 17:8.

40. a) Kdo je torej osma velesila? b) Kdaj te velesile ni bilo in kdaj je bila zopet prisotna?

⁴⁰ Kdo je torej osma svetovna velesila, ki jo babilonsko svetovno kraljestvo krive religije jezdi vse do danes, kot je v viziji apostola Janeza nečistnica Babilon veliki jahala škrlatno divjo zver? To je svetovno organizirano prizadevanje za mir. Pred drugo svetovno vojno se je imenovalo Društvo narodov, a po vojni pa je začela ponovno delovati kot osmi kralj. Ta ustanova za svetovni mir in varnost je bila organizirana leta 1919, v prvem povojnem letu, vendar pa je strmoglavila v brezno nedelavnosti in nemoči, ko se je leta 1939 začela druga svetovna vojna. V obdobju druge svetovne vojne je praktično ni bilo (»je ni«) — ni delovala kot ustanova za ohranitev svetovnega miru. Leta 1945, po koncu druge svetovne vojne se je spet pojavila s tem, da je postala ponovno delotvorna. Od tedaj pa je zopet »prisotna«. Sestavljajo jo mnoge države — članice. Vse so dobro oborožene, a nekaj jih ima že tudi nuklearno orožje.

41. Zakaj osma svetovna sila ni krščanska organizacija in zakaj je nečista v Božjih očeh?

⁴¹ A zakaj je ta divja zver, osmi kralj istovetna z »gnusobo razdejanja«? Sveto pismo jo primerja sedmeroglavi zveri, ki nosi na svojem hrbtu nečistnico. To kaže, da je nečista v Božjih očeh, da Mu  je »gnusoba«. Ker je izšla »izmed sedmerih« nekrščanskih svetovnih sil, ni krščanska organizacija. Polovica njenih držav članic se niti ne razglaša za krščanske, poleg tega pa so tu še krščanski narodi v politični enotnosti z nekrščanskimi ali poganskimi narodi. Osmi kralj je del tega sveta, »prijatelj svetu« in zato »Bogu sovražnik«. (Jakob 4:4; Janez 8:23; 18:36) Vanjo so uperjene mesijanske nade njenih oboževalcev in tudi pri krščanstvu je sprejeta kot nadomestilo za vzpostavljeno mesijansko Božje kraljestvo. Zares gnusno!

42. Kako se bo osma svetovna sila šele pokazala za silo, ki »povzroča opustošenje«?

⁴² Osmemu kralju se pripisujejo mnoga dobra dela. Kako je po tem mogoče, da se imenuje pustošnik, »gnusoba razdejanja«? Šesta svetovna sila, Rimski imperij, si je prizadeval ohraniti Pax Romana, mir na vsem področju svojega imperija, torej tudi na Bližnjem vzhodu; vendar pa so njegovi vojaški oddelki kasneje opustošili religiozno sveto mesto Jeruzalem. Podobno tudi osma svetovna sila, za sedaj še ni izvršila svoje vloge, ki ji je prerokovana, a jo bo še preden »gre v pogubo«. (Razodetje 17:11) »Gnusoba razdejanja« bo postala šele v prihodnosti. Toda za koga? Razodetje 17:15—18 odgovarja:

43. Kako je to opustošenje simbolično opisano v Razodetju 17:15—18?

⁴³ »Vode, ki si jih videl, kjer sedi nečistnica, so ljudstva in množice in narodi in jeziki. In deseteri rogovi, ki si jih videl, in zver, ti bodo sovražili nečistnico in jo naredili pusto in nago ter meso njeno pojedli in njo sežgali v ognju. Kajti Bog je dal v njih srca, da store misel njegovo in da store eno misel in dado (kraljestvo svoje zveri, dokler se ne izvrše besede Božje. In žena, ki si jo videl, je mesto veliko, ki ima kraljestvo nad kralji Zemlje.«

44. Kaj bo torej opustošila osma svetovna sila in kaj morajo razumni ljudje sedaj storiti v zvezi s tem, kar bo opustošeno?

⁴⁴ Osma velesila, bo postala »gnusoba razdejanja«, ko bo uničila simbolično mednarodno nečistnico Babilon veliki. Stari Babilon ob reki Evfrat je bilo mesto, zato se tudi Babilon veliki primerja z »mestom velikim«. Dejstvo, da ima Babilon veliki »kraljestvo nad kralji Zemlje«, kaže, da je to svetovno kraljestvo krive religije. Vsi pametni ljudje bi morali iziti iz Babilona, svetovnega kraljestva krive religije, sedaj še preden bo uničeno, da ne bi bili uničeni skupaj z njim. Z neba je bil vsem ljudem, ki želijo pripadati Božjemu narodu, izrečen navdihnjeni klic: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« — Razodetje 18:1—4.

45. a) Ali so ljudje, ki še pripadajo neki cerkvi krščanstva, že izšli iz Babilona? Obrazloži svoj odgovor! b) Zakaj mora biti krščanstvo uničeno skupaj z Babilonom velikim?

⁴⁵ Sedaj je čas, ko se ne smemo pustiti zapeljati. Pripadniki stotin verskih skupnosti krščanstva naj ne mislijo, da so že izšli iz Babilona velikega, ker se menda prištevajo h kristjanom. Tako dolgo, dokler  ostajajo del krščanstva, so tudi del Babilona velikega in imajo delež v njegovih grehih. Kako? Zakaj? Zato, ker je krščanstvo del Babilona velikega, pravzaprav najpomembnejši del svetovnega kraljestva krive religije. Krščanstvo, krivo za vojne in krvoprelitja, je protislika, sodobni nezvesti Jeruzalem, iz katerega morajo vsi pravi Jezusovi učenci pobegniti, da bi si rešili življenje. Ko bo osma svetovna velesila uničila Babilon veliki, bo uničen tudi najbolj zakrknjeni del Babilona velikega, krščanstvo. Vsakdo, kdor ljubi življenje in želi živeti v soglasju z Bogom, mora iziti brez odlaganja iz krščanstva, kot so židovski učenci Jezusa Kristusa zapustili Judejo, ko so videli »gnusobo razdejanja«, da stoji na kraju, ki je bil Židom zelo svet.

46. Kako so bogaboječi ljudje že leta 1917 opominjajoče govorili, zakaj je potrebno zapustiti Babilon Veliki?

⁴⁶ Od leta 1914, leta začetka »prisotnosti« ali parousie vladajočega kralja Jezusa Kristusa, se opozarja bogaboječe ljudi, da izidejo iz Babilona velikega; da ne bi bili uničeni skupaj z njim. Opozorilo je bilo izrečeno že zelo zgodaj — v knjigi z naslovom »Konec skrivnosti« (The Finished Mysteri), ki jo je izdala People’s Pulpit Association julija leta 1917, potem ko so Združene države Amerike stopile v prvo svetovno vojno. Knjiga je pojasnjevala stavek za stavkom celo Razodetje in seveda tudi sedemnajsto in osemnajsto poglavje. Oblasti so knjigo prepovedale takoj naslednje leto. Vendar je bilo še pred tem, v nedeljo 30. decembra 1917, to opozorilo na široko razglašeno. Zgodilo se je to zjutraj tega dne z razpečanjem traktata, dolgega štiri strani, Bible Students Monthly, 9. zvezek, številka pod naslovom Padec Babilona. Istočasno razpečavanje tega, v krepki besedi pisanega letaka po vsej državi je bilo to nedeljo popoldne dopolnjeno z javnim predavanjem o Babilonu. (Glej: Stražni stolp in glasnik Kristusove prisotnosti, 15. december 1917, stran 370, pod naslovom »30. december — dan prostovoljne službe«).

47. a) Kaj so poskušali odkriti raziskovalci Biblije takoj po prvi svetovni vojni? b) Kaj je o tem pisalo v Stražnem stolpu 1. januarja 1921.

⁴⁷ Ker bo sodobni Babilon veliki (in z njim krščanstvo) uničen z »gnusobo razdejanja«, so poskušali takoj po koncu vojne raziskovalci Biblije odkriti, kaj je »gnusoba« v našem dvajsetem stoletju. Potem ko je bilo vzpostavljeno Društvo narodov in ko je bila dana oblast nad Palestino Britanskemu imperiju, je v Stražnem stolpu 1. januarja 1921 na strani 12, pod naslovom »O čem govori Daniel«, pisalo:

... ker dežela pripada Jehovi, pomeni, da zver, o kateri je beseda (v Razodetju 13. poglavje), ni pooblaščena, da opravlja takoimenovano službo varnosti nad Palestino; in njihovo Društvo narodov, ki so ga ustanovili (in ki je pooblastil Britanski imperij, da ima oblast nad Palestino), je predmet Jehovinega zgražanja. Ta gnus stoji na mestu, kjer ne bi smel stati ...

 Opazimo še druge dokaze, da smo na koncu sveta; gnusoba razdejanja stoji tam, kjer ne sme stati — »stoji na svetem kraju«, sveti zemlji, na Božji lastnini; in vidimo Jeruzalem, »da ga oblegajo vojske« — vojske druge zveri; in tisti ki bere, naj razume, da smo prišli do konca sveta!...

48. Kaj je bilo spoznano o mednarodni Organizaciji za svetovni mir in varnost leta 1926 in ob kateri priložnosti?

⁴⁸ Čeprav to temelji na dobesedni uporabi Matevža 24:15 in Marka 13:14 je točen zaključek, da je »gnusoba razdejanja« (ali »gnusoba, ki povzroča opustošenje«) bilo v tistem času Društvo narodov. Leta kasneje so spoznali, da je mednarodna organizacija za svetovni mir in varnost osma svetovna sila iz biblijskega prerokovanja. To so objavili v nedeljo zvečer, 30. maja 1926 na velikem predavanju v Royal Albert Hall v Londonu (Anglija), pod naslovom »Zakaj svetovne sile omahujejo — Zdravilno sredstvo«. Ko je govornik J. F. Rutherford, predsednik Združenja Stražnega stolpa, pojasnjeval temo »Društvo je bilo napovedano«, je dejal:

Bog je napovedal, da bo sedem svetovnih sil: Egipt, Asirija, Babilon, Medoperzija, Grčija, Rim in Britanski imperij. Iz njih bo izšla osma. Označena je z »zverjo«, ker je njen namen vladati narodom Zemlje. Bog je napovedal njeno rojstvo, kratek obstoj in njeno uničenje za večno. — Razodetje 17:10, 11; Izaija 8:9, 10; — Glej Stražni stolp od 15. julija 1926, 215 stran.

49. Zakaj preostanek »izvoljencev« ni počakal s svojim begom iz Babilona velikega do časa, ko bi ga videl obkoljenega z vojskami?

⁴⁹ Tako je leta 1918 po koncu prve svetovne vojne preživeli pomaziljeni ostanek Jehovinih izvoljencev začel razumevati, kaj je to »gnusoba, ki povzroča opustošenje« in kaj pomeni njen prihod na svetovno prizorišče. Člani preostanka so padli v suženjstvo Babilona velikega in njegovih političnih, vojaških ljubimcev v času prve svetovne vojne, a sedaj je prišel klic z neba, da izidejo iz njega. In bogaboječi ljudje, ki so se kasneje priključili preostanku »izbrancev«, so poslušali Božjo zapoved in zapustili Babilon veliki (Vključno s krščanstvom). Ker je področje krščanstva, Jeruzalema v protisliki, večje od področja zemeljskega Jeruzalema in Palestine, saj se razteza po vsem svetu, ni treba, da begunci počakajo, dokler ne vidijo krščanstva obkoljenega z vojskami osme svetovne sile (mednarodne organizacije za svetovni mir in varnost). Angel je zaklical »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib!«, še v času ko se to ni godilo.

50. a) Znak česa je pravočasni beg Jehovinih »izvoljencev« in komu so s tem dali dober zgled? b) Po katerem dogodku bo »gnusoba razdejanja« uničila Babilon veliki?

⁵⁰ Vsekakor je beg Jehovinih maziljenih »izvoljencev« pred tem dogodkom pomemben znak, da se bliža uničenje nevernega krščanstva  in ostalega dela Babilona velikega; in to v času tega rodu, ko obstaja osma svetovna sila, ki bo vladala kratek čas, »za eno uro«. Jehovini »izvoljenci« so s svojim pravočasnim begom dober zgled »veliki množici« Kristusovih »drugih ovac«, ki je temu sledila od leta 1935. Do opustošenja nevernega Jeruzalema v protisliki, krščanstva in ostalega dela Babilona velikega, ki ga bodo opravile vojaške sile »gnusobe razdejanja«, ne more biti več daleč. Spomnimo se, da »gnusoba razdejanja« uniči Babilon veliki potem, ko je kot osma svetovna sila prišla iz »brezna«. Osma svetovna sila je v obliki Društva narodov padla v »brezno« smrti, v stanje nedelavnosti potem, ko je leta 1939 vzplamtela druga svetovna vojna in izšla iz »brezna« leta 1945 v obliki Organizacije združenih narodov. (Razodetje 17:8, 11, 12) To je bilo pred tridesetimi leti. Zato je nevarno še naprej odlašati z begom!

ZAKAJ »VELIKA STISKA« BREZ PRIMERE

51. a) Zakaj bo stiska, ki prihaja nad nezvesti Jeruzalem v protisliki, resnično »velika«? b) Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so odlašali z odhodom iz Babilona velikega?

⁵¹ Opustošenje krščanstva, nezvestega Jeruzalema našega časa v protisliki, bo del velike stiske, »kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.« (Matevž 24:21) Krščanstvo je razširjeno po celem svetu, njegovo področje je mnogo večje kot dežela Izrael, v kateri je z njenim glavnim mestom zemeljski Jeruzalem. Področje Babilona velikega, ki »ima kraljestvo nad kralji Zemlje«, pa je še večje kot področje krščanstva. Ko bodo začeli »deseteri rogovi« in druge sile, ki pripadajo škrlatni »zveri« sovražiti in pustošiti religiozno nečistnico Babilon veliki, bo prišlo na religioznem področju do katastrofe brez primere, ki bo nastopila po vsej Zemlji. Bog ne bo ščitil krščanstva, kot ne bo ščitil tudi drugih delov Babilona velikega, ki je postopal nemoralno in si naložil krivdo za prelivanje krvi. Razrušenje Jeruzalema v 70. letu našega štetja je bilo strašno in ker je bila to preroška podoba, bo strašno tudi uničenje svetovne krive religije. Pripadnike religij, ki se niso odzvali vabilu iz nebes, naj zapuste Babilon veliki, ampak so iz sebičnih razlogov ostali v njem, bodo bo pravici prejeli del njegovih šib, ker so se tudi udeležili njegovih grehov.

52. a) Zakaj bo »velika stiska« obsegala več kot pa samo uničenje Babilona velikega? b) Kaj bo storila osma velesila, potem ko bo delovala kot pustošnik?

⁵² Vendar pa velika stiska ne bo obsegala samo uničenja Babilona velikega. Njegovo uničenje bo samo prvi del velike stiske. Svetski politiki, predstavniki poslovnega sveta in višjih slojev so z Babilonom velikim imeli zelo trdne zveze — v svoje zadovoljstvo in zaradi pridobivanja materialnega bogastva. Sodeležniki so v njegovi krivdi za kri, v njegovem uporu proti Bogu Jehovi, podpirali so ga pri preganjanju resničnih učencev Jezusa, Kristusa in pri oviranju njihovih prizadevanj pri oznanjevanju »te dobre vesti« o Kraljestvu. Zaradi tega bodo pred Bogom odgovarjali. »Knezi« podpirajo osmo svetovno silo,  njihove države pa so njene članice. Nekrščanska osma svetovna sila trmasto nasprotuje Jehovinemu mesijanskemu Kraljestvu. Po obljubah duhovništva krščanstva si na Zemlji prisvaja položaj, ki pripada Božjemu Kraljestvu pod Kristusom. Potem ko bo ta svetovna sila opustošila Babilon veliki, bo začela z vsem borbenim žarom brezbožno vojno proti Jehovinem Kralju, Jagnjetu Jezusu Kristusu.

53. Zakaj bo to, kar je opisano v Razodetju 17:12—14, predstavljalo višek »velike stiske«?

⁵³ Ta poslednji odločujoči boj opisuje apostol Janez v simboličnem jeziku: »In desetero rogov, ki si jih videl, je deset kraljev, ki še niso prejeli kraljestva, ali prejmo oblast kot kralji (s tem bodo postali člani osme svetovne sile) za eno uro z zverjo vred ... Ti se bodo vojskovali z Jagnjetom, in Jagnje jih bo zmagalo, ker je gospodov Gospod in kraljev Kralj«. (Razodetje 17:12—14) S tem, namreč z »vojsko tistega velikega dne Boga Vsemogočnega«, imenovano tudi Harmagedon, bo dosegla »velika stiska« svoj višek. V Razodetju 19:11—21 je ta vojna, ki bo zajela ves svet, natančno opisana.

54. S koliko sovražniki na Zemlji bo začel vojno Vsemogočni Bog in kakšno prelitje krvi bo tedaj v primerjavi s prejšnjimi krvoprelitji?

⁵⁴ V tej vojni bo sodelovalo več kot tri milijarde prebivalstva sveta. V splošnem potopu, ki je bil 1656 let po ustvarjenju človeka, v času očaka Noeta, ni bilo prizadetih toliko ljudi, pa čeprav je bil potop po vsem svetu. Vsemogočni Bog lahko v svoji »vojski tistega velikega dne« razvije moč, ki daleč presega razdiralno moč atomskega orožja vseh narodov na Zemlji in se lahko bojuje istočasno z vsemi svojimi sovražniki na Zemlji, ki se bodo združili proti njemu. (Razodetje 16:13—16) Izgleda, da bo to pokol, kakršnega na Zemlji še ni bilo in ga tudi nikoli ne bo. Zato naj nas ne preseneti Jezusova izjava, kajti on je lahko videl mnogo dlje od razrušenja Jeruzalema 70. leta n. št.: »In ko ne bi bil Jehova prikrajšal teh dni, ne bi se rešil noben človek (nobeno meso — NS); ali zavoljo izvoljencev, ki jih je izvolil, je prikrajšal te dni.« — Marko 13:20.

55. a) Kako bodo dnevi stiske prikrajšani »zaradi izvoljencev«? b) Komu bo to koristilo?

⁵⁵ Kot po čudežu bodo ljudje vendarle »rešeni». To bo mogoče zato, ker bo Jehova prikrajšal dneve »velike stiske« zaradi »izvoljencev, ki jih je izvolil«. Toda števila teh dni ne bo prikrajšal tako, da bi svoje »izvoljence« vzel z Zemlje, ampak jih bo spodbudil, da bodo prekinili vsak stik s tem na propad obsojenim starim svetom. Povzročil bo, da bodo na varnem njegovi »izvoljenci«, ki bodo pod njegovo zaščito, in da bo našla zavetje tudi »velika množica« ljudi »podobnih ovcam«, ki delajo dobro Kristusovim duhovnim bratom. (Matevž 25:31—40) Potem pa, ko bo Jehova Bog ločil svoje »izvoljence« in »veliko množico« od kozlom podobnih ljudi, bo lahko »prikrajšal« čas in njegovo Jagnje (Jezus Kristus) bo lahko brez odlašanja izvršilo Božje maščevanje nad vsemi sovražniki, ki so ostali del tega sveta. — Rimljanom 9:28.

56. Kdo so bili ljudje, ki so bili rešeni ob razrušenju Jeruzalema leta 70 nš. št., čeprav so bili v nemilosti?

 ⁵⁶ S tem bo omogočeno, da bo »meso« rešeno prav na Zemlji. Stvarnik Jehova Bog ne bo dopustil, da bi bil človeški rod zbrisal s površja Zemlje; pa naj bo s človeškim atomskim orožjem ali pa z njegovimi nebeškimi smrtonosnimi silami. Tudi ko je bil leta 70. n. št. razdejan Jeruzalem, je bilo rešeno »meso«, ker je preživelo 97 000 Židov. Teh 97 000 je leta 66 n. št. videlo, da Jeruzalem oblegajo rimske vojske. Toda to kratko obleganje in prisotnost »gnusobe razdejanja« na kraju, »kjer ne bi smela« biti, to je na svetem kraju, ni bil del njihove »velike stiske«. »Stiska« ni bila razdeljena v dva dela. Vojskovodja Cestius Gallus je čisto nepričakovano prekinil z obleganjem, umik rimske vojske pa se je kmalu spremenil v beg, tako da so Židje kmalu postali srečni zmagovalci. Ko pa se je spomladi leta 70. n. št. »velika stiska« res začela, je teh 97 000 Židov preživelo samo zato, ker so bili prikrajšani dnevi stiske. Teh 97 000 je bilo rešenih, čeprav niso pripadali Jehovinim »izvoljencem«. A njihova življenja so bila ohranjena le za suženjstvo, v katerem so preživeli ostanek svojih dni, raztreseni po rimskem imperiju.

57. Kdo so ljudje, ki bodo rešeni V prihajajoči »veliki stiski«, in kaj bo o njih rečeno?

⁵⁷ Število dni prihajajoče »velike stiske« bo prav tako prikrajšano, kar zagotavlja, da bo »meso« zopet rešeno. Toda tokrat med rešenimi ne bo Božjih sovražnikov kot v času razdejanja Jeruzalema, ko so preživeli nekateri uporni Židje, ki niso postali kristjani. Vsi njegovi sovražniki so tokrat obsojeni na propad. »Meso«, ki bo rešeno poleg Božjih »izvoljencev«, so ovcam podobni poslušni ljudje »velike množice«, ki se držijo Božjih zapovedi in zapuščajo ta na propad obsojeni stari svet (vključno s krščanstvom) in stopajo na Božjo stran. O tem rešenem »mesu«, »veliki množici«, ki bo živela v Božji novi ureditvi pod tisočletno vladavino Jezusa Kristusa, beremo: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike.« (Razodetje 7:14) Kako bo tedaj ta »velika množica« srečna, ker je preživela stisko! Kako milosten je Jehova, da bo prikrajšal veliko stisko!

MESIJA OPOZARJA NA LAŽNE MESIJE

58., 59. a) Zakaj lažni kristusi, pojav, ki ga je Jezus napovedal, niso izpolnili pričakovanja in koga so morali zato Židje čakati tudi po razrušenju Jeruzalema? b) Kaj je Jezus povedal o metodah, ki jih bodo uporabljali ti lažni kristusi?

⁵⁸ Jezus je med svojim prerokovanjem o »znamenju« svoje »prisotnosti« (parousia) in »koncu sveta« (koncu sestava stvari) opozoril na lažne kristuse, ki se bodo pojavili pred uničenjem Jeruzalema leta 70. n. št. Svoje prerokovanje o tej temi je začel, ko je odgovarjal na vprašanje svojih učencev: »Varujte se, da vas kdo ne zapelje! Mnogo jih namreč pride z imenom mojim govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih zapeljejo.« (Matevž 24:4, 5) Ti ljudje, ki se bodo izdajali za mesije,  se bodo izkazali za lažne mesije, sleparje, ker ne bodo prinesli Jeruzalemu osvoboditve. Zato so tudi po uničenju Jeruzalema Židje, ki niso verovali, da je Jezus Mesija, še naprej čakali mesijo, ki naj bi prišel kot človek. Nasprotno pa so židovski in nežidovski kristjani še naprej pričakovali obljubljeno »prisotnost« (parousio) pravega Mesije, Jezusa, sina Božjega. Jezus je opisal tudi taktiko sleparjev, ki jo bodo uporabljali, da bi zapeljali ljudi, ki so pričakovali prihod mesije. O tem je govoril po prerokovanju o dobesednem uničenju Jeruzalema po rimskih legijah. Dejal je:

⁵⁹ »Tedaj, če vam kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: tam je, ne verujte. Zakaj vstanejo lažnivi kristusi in lažnivi proroki in kazali bodo znamenja in čudeže, da bi zapeljali, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. Glejte, povedal sem vam vnaprej. Ako vam torej reko: Glej, v puščavi je! ne hodite ven; glej, v hramih je! ne verujte. Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bode prihod (parousia) Sinu človelkovega. Kjerkoli je mrhovina, tam se bodo zbirali orli.« — Matevž 24:23—28.

60. Iz kakšnih razlogov bi se lažni kristus pojavil v »puščavi« ali se zadrževal v »hramih«?

⁶⁰ Jezus, Sin človekov je vedel bolje od vseh drugih na Zemlji, kako bo prišel in kakšna bo njegova prisotnost. Ne bo se nastanil »tu« ali »tam« ali na kakšnem drugem posebnem kraju tu na Zemlji. Ne bo se pojavljal na osamljenih krajih, »v puščavi«, da bi tisti, ki iščejo Mesijo, morali priti k njemu na skrivnem, neopaženi od zemeljskih oblasti, da bi jih pripravil, da bi pod njegovim vodstvom napravili državni udar in ga postavili za mesijanskega vladarja sveta. (Dejanja apostolov 5:36, 37; primerjaj 1. Samuelova 22:1, 2) Prav tako se ne bo skrival po nekakšnih »hramih«, da bi bil kraj njegovega bivanja poznan samo nekaj izbranim, da bi tam, na skrivnem in za opazovanje nedostopnem kraju, pripravljal načrte za zaroto, da bi strmoglavil svetovno oblast in se ustoličil za kralja kot pomaziljeni mesija. (Primerjaj 2. Kraljev 9:4—14) Nasprotno, nobenega razloga ni, da bi moral začetek Jezusove kraljevske prisotnosti ostati skrit.

61., 62. a) Na kakšen način naj bi bila Kristusova parousia podobna blisku? b) Katere besede, ki jih je Jezus povedal o oznanjevanju svoje parousie, veljajo danes za njegove učence?

⁶¹ Njegova prisotnost ali parousia naj bi delovala kot blisk, kadar zasveti. Vendar pa njegova prisotnost ni primerjana z bliskom, ker naj bi zasvetila naenkrat, nepričakovano, samo v delčku sekunde. Poudarek ni na nenadnosti, nepričakovanosti bliska, ampak na tem, da njegova svetloba obseže veliko površino — od vzhoda do zahoda. (Lukež 17:24) Ta velika svetilna moč bliska je opisana v Psalmu 97:4: »Bliski njegovi razsvetljujejo vesoljni svet; videč to, trepeta Zemlja.« Prebivalcem Zemlje torej ni treba tipati po mraku glede prisotnosti Sina človekovega. Od enega horizonta do drugega so osvetljeni vsi narodi  s svetlobo spoznanja o njegovi kraljevski parousii. To mora biti opazno vsem, prav kakor je dobro viden blisk, ki daleč sveti. Besede, ki jih je Jezus pred devetnajstimi stoletji namenil svojim apostolom, so važne za njegove sodediče, ki so spoznali njegovo nevidno prisotnost:

⁶² »Ne bojte se jih torej; kajti nič ni prikritega, kar se ne bo odkrilo, in skrivnega, kar se ne bo zvedelo. Kar vam pravim v temi, povejte na svetlem, in kar slišite na uho, razglasite s streh.« — Matevž 10:26, 27.

63. a) Kaj je cilj pojavljanja teh prerokovanih lažnivih kristusov ali prerokov? b) Kako so zvesti »izvoljenci« podobni orlom, ki se zbirajo tam, kjer je mrhovina?

⁶³ Namen lažnih kristusov in krivih mesij je, »da bi zapeljali, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence.« (Matevž 24:23—25; Marko 13:21—23) Seveda se zvesti »izvoljenci« ne bodo dali zavesti v kakšno brezplodno početje. Ne bodo se dali zapeljati, da bi šli zdaj sem, zdaj tja, da bi videli nekoga, ki se izdaja za mesijo. Ne bodo se zanimali za nobenega človeka, ki se izdaja za kristusa in dela velika čuda, da bi to dokazal. (Lukež 17:22, 23) Iz Besede Božje so spoznali, kam morajo iti. Podobni so orlom, ki imajo oster vid, da lahko z velike višine vidijo majhen plen na Zemlji. (Job 39:27—29) Ne zbirajo se torej okoli lažnih kristusov, ki ne morejo zadovoljiti njihovih duhovoih potreb. Kot lahko orli vidijo mrhovino iz velike daljave in se potem tam zbirajo k jedi, tako tudi »izvoljenci« spoznavajo, kje se lahko najde duhovna hrana, namreč pri pravem Kristusu v njegovi nevidni prisotnosti in tam se zbirajo in prejemajo duhovno hrano. — Lukež 17:37.

64. a) Samo kje lahko nastopajo lažni kristusi in zakaj? b) Kje se bo po Jezusovih besedah pojavilo njegovo znamenje po stiski tistih dni?

⁶⁴ Jezus Kristus se v času svoje parousie (prisotnosti) ne bo pojavil utelešen, viden na nekem kraju na Zemlji. Lažni kristusi pa bodo to delali, saj kaj drugega tudi ne morejo, ker so samo ljudje iz krvi in mesa. Povsem drugače pa je z obujenim in oslavljenim gospodom Jezusom Kristusom, ki sedaj vlada. (1. Timoteju 6:14—16) Na to dejstvo je opozoril svoje apostole v nadaljevanju svojega prerokovanja z naslednjimi besedami: »Precej pa po stiski tistih dni otemni sonce in mesec ne da svetlobe svoje in zvezde bodo padale z neba in sile nebeške se bodo gibale. In tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko. In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente in zbero izvoljence njegove od četverih vetrov, od konca nebes do njih kraja.« — Matevž 24:29—31; Marko 13:24—27.

 ZNAMENJE NA NEBU »PRECEJ PO STISKI«

65. Kaj je mislil Jezus s »stisko tistih dni«? Ali se bodo dogodki, ki jih je napovedal, začeli »precej po stiski«, to je neposredno po njej, brez vsakega premora?

⁶⁵ Z besedami »precej pa po stiski tistih dni« je Jezus očitno mislil na dneve »velike stiske«, ki je prizadela Jeruzalem na Bližnjem vzhodu, prinesli pa so jo Rimljani 70. leta n. št. Vendar pa, če še tako pregledujemo zgodovinska poročila, v njih ne najdemo sledov dogajanj, za katere je Jezus dejal, da se bodo dogodili »precej« po stiski, to je takoj zatem, kot nadaljevanje brez prekinitve. Takoj po »veliki stiski«, ki se je končala z uničenjem Jeruzalema, se ni pojavilo »znamenje Sinu človekovega« in rimski oblegovalci in drugi »rodovi Zemlje« niso »zaplakali« in tudi niso videli znamenja Sina človekovega, kako prihaja na oblakih »z močjo in slavo veliko«. Avtentično zgodovinsko poročilo pravi, da so Rimljani po uničenju svetega mesta Jeruzalema leta 75. n. št. zavzeli kot poslednje židovsko oporišče trdnjavo na vrhu hriba Masade, na zahodni obali Mrtvega morja in si s tem podložili celo provinco Judejo. Ali se je Jezus zmotil?

66. Je bil Jezus v tem pogledu lažni prerok ali je nekaj očitno narobe z izrazom »precej (pa) po«?

⁶⁶ Jezus ni lažnivi prerok. Pod navdihnjenjem Božjega svetega duha se ni mogel zmotiti. Kaj je torej tu nepravilno? Očitno je problem v razumevanju Izraza »precej pa po«. Jasno se vidi, da ima »precej« isti pomen kot v Janezu 6:21. Tam je rečeno, da je Jezus, potem ko je hodil po površini galilejskega morja, stopil v ladjo, v kateri so bili njegovi učenci. Naprej piše: »In precej je bila ladja pri kraju, kamor so se peljali.« Gotovo je minil določen čas, preden so prišli do obale. Temu podobna je tudi beseda »skoraj« v Razodetju 1:1 kjer beremo: »Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da pokaže hlapcem svojim, kaj se ima skoraj zgoditi«. Beseda »skoraj« se nanaša na dolgo časovno obdobje — od časa, ko je Janez prejel Razodetje (okoli 96. n. št.) pa vse do izpolnitve v našem dvajsetem stoletju. (Primerjaj, kakšno časovno obdobje je mišljeno z izrazom »v kratkem« v pismu Rimljanom 16:20).

67. Kako naj torej razumemo izraz »precej po«, ki ga je uporabil Jezus?

⁶⁷ Da bi vskladili Jezusovo prerokbo iz Matevža 24:29 z razpoložljivimi dejstvi, moramo razumeti Jezusov izraz »precej po«, kot da je od tedaj minilo stoletja dolgo časovno obdobje — vise do našega dvajsetega stoletja. * V tem času, med prisotnostjo Sina človekovega od leta 1914, se dogajajo stvari, ki se skladajo z Jezusovim prerokovanjem v tem stavku.

68., 69. a) Kako lahko iz svetovne situacije od leta 1914 naprej ugotovimo, da se izpolnjuje, kar je Jezus napovedal o nebesnih telesih? b) Kako se lahko ljudje zaradi svoje nezmožnosti, da se z lastno močjo rešijo iz te situacije, primerjajo z opisanimi v Izaiji 59:9, 10 in Zefaniji 1:17, 18?

 ⁶⁸ Zgodovinarji soglašajo, da je človeštvo leta 1914. stopilo v najtemnejše obdobje svojega obstoja. Prav kakor bi sonce »otemnelo« sredi dneva, kakor da »mesec ne da svetlobe svoje« in kakor bi v isti noči brez lunine svetlobe tudi zvezde popadale z neba in izginile v nočni temi. Za ta na propad obsojeni sistem stvari (vključno s krščanstvom) ni niti malo svetlobe v pričakovanju prihodnosti, ne podnevi ne ponoči. Človeška nezmožnost (celo v krščanstvu), da bi našli pot iz svetovne situacije s svojo lastno človeško močjo, je dobro prikazana v starih biblijskih prerokbah z besedami:

⁶⁹ »Zato je daleč od nas pravica in pravičnost ne prihaja do nas. Čakamo svetlobe, a glej: le tema! čakamo jasnega svita, a hodimo po črni temini. Kakor slepci otipavamo steno, tavamo kakor brez oči; zadevamo se opoldne kakor ob mraku; med zdravimi smo kakor mrtvi.« (Izaija 59:9, 10) »In stiskal bom (Jehova) ljudi, da bodo hodili kakor slepci, ker so grešili zoper Jehovo; in njih kri se razmeče kakor prah in njih meso kakor blato. Tudi njih srebro, tudi njih zlato jih ne bo moglo rešiti ob dnevi jeze Jehovine; in z ognjem gorečnosti njegove bo vsa dežela požrta; zakaj konec, nagel konec naredi vsem prebivalcem dežele.« — Zefanija 1:17, 18.

70. a) Kako lahko na osnovi znanstvenih opazovanj rečemo, da je nebo izgubilo svoj mir? b) Kako se gibljejo nebeške sile?

⁷⁰ Kakor da so nebesa izgubila svojo blagost! Moderna znanost nas obvešča o velikem kipenju atomske energije, ki se je razširila tisoče milj v vesolje in se pojavlja v obliki sončnih peg, ki pa oddajajo silovite tokove drobnih delcev, ki dosegajo našo Zemljo in vplivajo nanjo. Našo Zemljo neprestano bombardirajo nevidni žarki nuklearne energije, ki valovi k nam iz nepoznanih področij vesolja. Naši radarski teleskopi zaznavajo signale zvezd, ki jih ni mogoče videti niti z najmočnejšimi teleskopi in njihov obstoj dokazujejo le ti signali. Astronavti so že šestkrat pristali na Mesecu, ki bi ga nekateri militaristi hoteli izkoristiti za vojaške baze, iz katerih bi vodili vojne proti svojim sovražnikom. In če pomislimo na nadzvočne avione in interkontinentalne projektile z bojnimi konicami, ki so opremljene z uničujočimi atomskimi bombami, lahko razumemo vso resnost pomena Jezusovih besed: »In sile nebeške se bodo gibale.« (Matevž 24:29) Človek je prodrl v prostor, ki mu ne pripada, in s tem porušil ravnotežje svojega okolja.

71. a) Kako je postalo morje področje, ki krije v sebi nevarnost, in s čim je zastrupljena atmosfera? b) Na kakšno nevarnost opozarja Medical News-Tribune iz leta 1970?

⁷¹ Celo morje, nekoč skrit svet, je sedaj postalo preteče področje. Po njem mrgoli atomskih podmornic, opremljenih z najsodobnejšimi izumi, projektili, ki jih lahko izstrelijo iz morskih globin proti nemočnim prebivalcem kopnega. Razen tega je morje vse bolj  onesnaženo, ker je postalo skladišče proizvodnih odpadkov, ki uničujejo življenje v slanih globinah. Morju preti smrt, tako da bo podobno Mrtvemu morju na Bližnjem vzhodu, v katerem ni življenja. Istočasno postaja tudi atmosfera nad morjem in nad kopnim vse bolj zastrupljena zaradi strupenega dima iz industrijskih naprav, avtomobilsikih izpušnih plinov, kot tudi kontinentalnih in medkontinentalnih avionov. Zaradi tega je londonski časopis Medical News-Tribune 27. marca leta 1970 opozoril na posledice takšnega ravnanja: »1984. leta bo lahko Zemlja postala mrtvi planet.«

»ZNAMENJE SINA ČLOVEKOVEGA« NA NEBU

72., 73. a) Če ne bo uničen planet Zemlja, kaj bo potem uničeno in kako? b) Kakšno znamenje je bilo Židom dano v zvezi z Mesijo pred devetnajstimi stoletji? Kakšno znamenje bo po njegovih besedah dano prebivalcem zemlje v času njegove parousie?

⁷² Vendar pa Zemlja ne bo nikoli uničena, niti s človeško nuklearno vojno ne! Nikoli se ne bo imenovala »nekdanji veliki planet Zemlja«. Stvarnik ne bo nikoli dovolil, da bi ostala prazna, brez življenja in brez ljudi. Uničen bo sedanji mednarodni sistem stvari. Uničenje bo povzročil Bog po svojem mesijanskem Kralju Jezusu Kristusu in po svojih svetih angelih. Ko je bil kot človek na Zemlji in se je imenoval Sin človekov, so ga sumničavi Židje prosili, naj jim pokaže »znamenje z neba« — v dokaz, da je zares Mesija. Dejal jim je, da jim ne bo dal nobenega drugega znamenja kot zemeljsko »znamenje preroka Jona.« To znamenje je bilo dano, ko je bil Jezus skoraj tri dni mrtev v naročju zemlje in potem tretjega dne obujen. (Matevž 16:1—4; 12:39, 40) Sedaj pa, v obdobju njegove parousie v duhu, bo zemeljskim prebivalcem dano »na nebu znamenje«. Potem ko je dejal, da se bodo gibale nebeške sile, je Jezus opozoril:

⁷³ »in tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj zaplakajo vsi rodovi Zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko.« — Matevž 24:30.

74., 75. a) Na kaj se nanaša beseda »prihod« v Matevžu 24:30 in kakšen bo ta »prihod«? b) S katerim Danielovim prerokovanjem je povezano to prerokovanje »o znamenju na nebu«?

⁷⁴ To ne prikazuje začetka njegove parousie ali pohoda v duhu, ampak »prihod« (grško erkhomenon) v »veliki stiski, kakršne ni bilo od začetka sveta«. Zapisano je, da bo »prihajal na nebeških oblakih« in to kaže, da je to neviden prihod, s katerim bo obrnil svojo pozornost na Zemljo, ki bo občutila moč njegove uničevalne sile. Prebivalci Zemlje se bodo zavedali, da to ne prihaja od ljudi, ampak iz nebes, od koder deluje oslavljeni Sin človekov kot Božji predstavnik. To se tiče znamenja na nebu, ki ga je videl prerok Daniel in ga takole opisal:

⁷⁵ »Videl sem v prikaznih po noči in glej, z oblaki nebeškimi je prihajal eden kakor sin človekov in prišel je k Predvečnemu in  privedli so ga predenj. In dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in kraljestvo njegovo takšno, ki se nikoli ne pokonča.« — Daniel 7:13, 14.

76. a) Kdaj se je začela izpolnjevati ta Danielova vizija? b) Kako bodo »vsi rodovi Zemlje« videli »prihod« Sina človekovega in kdo tedaj ne bo »zaplakal« z njimi?

⁷⁶ Ta Danielova vizija se je začela izpolnjevati v nevidnih nebesih leta 1914. V času torej, ki ga je določil Bog, bo nastopil oslavljeni Sin človekov s svojo avtoriteto in s silo proti Babilonu velikem (in proti krščanstvu v njem) ter proti sovražnim narodom Zemlje. Njegovi postopki proti njim, ki jih bodo občutili in videli, bo zadnje »znamenje« »na nebu«. Soočeni s svojim prihajajočim uničenjem bodo »zaplakali vsi rodovi Zemlje«. Vendar pa se preostanek Božjih »izvoljencev« in »velika množica« ovcam podobnih ljudi, ki so se ločili od Babilona velikega, nečistnice in njenih ljubimcev, ne bosta pridružila sebičnim tožbam prestrašenih rodov Zemlje, ker bodo »izvoljenci« in »velika množica« postavljeni na desno stran vladajočega Kralja Jezusa Kristusa. — Razodetje 7:9—17; Matevž 25:31—40.

ANGELI ZBIRAJO »IZVOLJENCE«

77. a) Kdo se bo do tega trenutka zbiral in od kdaj se zbirajo? b) Kako so zbrani kot »z razločnim glasom trobente«?

⁷⁷ V tem trenutku bo že končano, kar je rečeno v Jezusovem naslednjem opisu, namreč: »In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od četverih vetrov, od konca nebes do njih kraja.« (Matevž 24:31) Angeli zbirajo »izvoljence« v obdobju Kristusove parousie. V letu 1919, prvem povojnem letu, so se začeli »izvoljenci« osvobajati suženjstva Babilona velikega in se vračati k svojemu duhovnemu imetju na Zemlji, ki so ga prejeli; podobno kot se je židovski preostanek vrnil iz babilonskega suženjstva leta 537 pr. n. št. Kot z »močnim glasom trobente« se je začelo oznanjevanje, da je Božje mesijansko Kraljestvo vzpostavljeno v nebesih in zahteval se je odločen nastop za nebeško Kraljestvo z oznanjevanjem »dobre vesti o kraljestvu« po vsej Zemlji. Kot odmev trobente je oznanjena dobra vest na vse »štiri vetrove«, da se je slišalo z enega kraja neba do drugega.

78. a) Ob kakšnih priložnostih lahko ljudje še posebej vidijo, da so angeli zbrali »izvoljence«? b) Kdo je to najbolje spoznal in temu ustrezno tudi ravnal?

⁷⁸ Z ljubeznivim povabilom, podobnim »močnemu glasu trobente«, so nebeški angeli, ki so spremljali Sina človekovega v času njegove parousie, zbrali »izvoljence« z vseh štirih strani Zemlje. To zbiranje je lahko videl vsakdo, posebno v zaporedju velikih zborov, ki so se začeli z generalno skupščino Mednarodnega združenja raziskovalcev Biblije (I. B. S. A.), s sestankom, ki je trajal od 1. do 8. septembra 1919. leta, pa vse do mednarodnih kongresov z motom »Božja zmaga«, ki so bili po vsej Zemlji leta 1973. (Glej poročilo o kongresih po svetu  v Stražnem stolpu od 1. februarja 1973 na 94 in 95 strani). Posebno »velika množica« se je zavedla, da angeli zbirajo »izvoljence« v času Kristusove parousie in je zavzela stališče za Jehovino mesijansko kraljestvo, s tem, da se je priključila »izvoljencem« s pomočjo pri njihovem delu.

79. Kaj bodo zemeljski rodovi kmalu delali, če sodimo po tem, kar se je od Jezusovega prerokovanja do sedaj izpolnilo?

⁷⁹ Na osnovi dosedanjih izpolnitev Jezusovega prerokovanja v zvezi s »koncem sveta«, koncem sestava stvari, njegovi učenci vedo, da je zelo blizu čas, ko bodo »zaplakali vsi rodovi Zemlje«, ker bodo soočeni s tem, kar prihaja od oslavljenega Sina človekovega.

POJASNILO, KI ODLOČA BLIŽINO KONCA

80. Katere besede, ki jih je Jezus izrekel v tem pomembnem delu svojega prerokovanja, moramo prebrati, da bi vedeli, kako nevarno blizu je že »velika stiska«?

⁸⁰ Ni treba vedeti točne ure in dneva niti leta, kdaj se bo začela »velika stiska« za »ves sestav stvari«. Dovolj je samo pregledati, kaj je rekel v tem pomembnem delu svojega prerokovanja Jezus, in vedeli bomo, kako nevarno blizu je ta dogodek: »Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omlade in poženo listje, veste, da je blizu poletje; tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on blizu pri vratih. Resnično vam pravim: Ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in Zemlja prideta, a besede moje nikoli ne preidejo.« — Matevž 24:32—35.

81. Po čem lahko mi, pripadniki te generacije, spoznamo, da se bo kmalu popolnoma izpolnilo Jezusovo prerokovanje o »znamenju«?

⁸¹ Kaj bi se moralo še izpolniti od Jezusovega prerokovanja, da bi mi, ki pripadamo rodu, ki je doživel začetek prve svetovne vojne, lahko vedeli, da je »on blizu, pri vratih«? Ali nam je potrebno še več dokazov? Nismo puščeni v zaskrbljujoči nevednosti o pomenu dogodkov, ki si sledijo na Zemlji od konca časov poganov leta 1914. Kot pametni ljudje, ki z razumom raziskujejo Biblijo, smo prepričani, da je blizu izpolnitev »znamenja (Kristusove) prisotnosti in koncu sestava stvari«. — Matevž 24:3, NS.

82. Kako naj po Jezusovih besedah v času njegove parousie reagiramo na dogajanje v svetu?

⁸² Ali si zato potrt? Ali ti to jemlje veselje do življenja? Ne bi ti ga smelo in ti ga tudi ne! Kajti Jezus je povedal svojim učencem, kakšen odnos naj imajo do dogodkov v svetu v času njegove nevidne parousie. »In znamenja bodo na soncu in na mesecu in na zvezdah in na Zemlji strah in obup narodov zavoljo strašnega šumenja morja in valov; ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet: zakaj sile nebeške se bodo pregibale. In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblaku z močjo in slavo veliko. Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« — Lukež 21:25—28.

83. Česa »izvoljenci« in velika množica« sedaj ne smejo delati in kaj zanje pomeni osvoboditev?

 ⁸³ Ali smo mi, pripadniki tega rodu, videli, da se je »to začelo goditi«? Ali smo videli »to«, kar se že desetletja godi — od leta 1914? Če smo, potem ni razloga, da klonemo pred splošnim »strahom«, s katerim so prežeti narodi. Ni razloga, da še naprej krivimo naše hrbte pod jarmom religioznega suženjstva Babilona velikega (vključno s krščanstvom). Sedaj je čas, da se dvignemo in izravnamo kot svobodni oboževalci vsemogočnega suverena, gospoda Jehove. Ne spodobi se sklanjati glav. Prišel je čas, da jih povzdignemo proti nebu in da v svetlobi Besede Božje, ki vsebuje Jezusova prerokovanja, spoznamo dokaze, da čaka človeštvo blagoslovljena prihodnost. Pomen teh dokazov je nepogrešljiv. Osvoboditev prihaja! Za Božje »izvoljence« in »veliko množico«, ki skupaj z njimi obožuje Jehovo, to pomeni, da bodo preživeli prihajajočo »veliko stisko«. Ko bomo pod Božjo zaščito prešli »veliko stisko«, bodo nepopravljivo uničene ruševine današnjega umirajočega sestava stvari za nami. Pred nami se bo tedaj odprl veličasten Božji novi sestav stvari!

[Podčrtne opombe]

[Vprašanja za preučevanje]