17. poglavje

»Hlapec«, ki živi v času »znamenja«

1. V katerem pogledu bi moral človek posnemati Boga po poročilu o ustvaritvi nebeških svetilnih teles?

BOG, človekov Stvarnik, meri čas. Želi pa, da bi se tudi človek držal časa. V poročilu o stvarjenju, ki ga najdemo v prvem poglavju njegove navdihnjene Besede, beremo: »Potem reče Bog: Bodo naj luči na raztežju nebeškem, da ločijo dan in noč, in naj bodo za znamenje ter določujejo čase, dneve in leta, in bodo naj luči na raztežju nebeškem, da svetijo na Zemljo! In zgodilo se je tako. In naredil je Bog tisti dve veliki luči: luč večjo, da gospoduje dnevu, in luč manjšo, da gospoduje noči, in zvezde.« (1. Mojzesova 1:14—16) V Svetem pismu torej najdemo računanje časa človeške zgodovine po letnih časih, dnevih in letih.

2., 3. a) Kako je v Bibliji zasnovan časovni načrt vse do leta 1914 n. št.? b) Kaj je dejal Jezus o času prihoda »velike stiske«, ki se bo začela nad človeštvom v času njegove »prisotnosti« (parousie)?

² Biblijsko računanje časa se začne z ustvarjenjem človeka v Edenskem vrtu pa vse do ugotovljenih datumov posvetne zgodovine. V Bibliji so tudi prerokovanja, v katerih so napovedana časovna obdobja daljne prihodnosti, kot je leto 1914. n. št., ko je minilo »sedem časov« neprekinjenega vladanja narodov nad človeštvom. (Daniel 4:16, 23, 25, 32; Lukež 21:24) Tega leta se je začel čas »prisotnosti« (parousie) s  slavo ovenčanega Jezusa Kristusa, ki je v nebesih. Jezus je dejal, da se bo po času njegove »prisotnosti« začela »velika stiska«, kakršne še ni nikoli bilo, vendar pa ni prerokoval dneva in ure, ko se bo začela neprimerljiva katastrofa človeštva. Pojasnil je:

³ »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam. Kakor pa je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih vse pobrala: tako bode prihod Sinu človekovega. Tedaj bodeta dva na njivi: eden bo vzet in eden puščen. Dve bosta mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena. Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride (grško: erkhetai) Gospod vaš.« — Matevž 24:36—42; Marko 13:32, 33.

4. Kateremu času in katerim posebnim dnem bodo podobne družbene razmere v času Kristusove »prisotnosti« ?

⁴ Po tem prerokovanju naj bi vladale na Zemlji v času nevidne »prisotnosti« Gospoda Jezusa Kristusa enake družbene razmere kot v Noetovem času pred splošnim potopom. Z besedami »v dnevih Noetovih« je Jezus očitno mislil na čas pred potopom, ko je Noe po Božji zapovedi gradil barko. Vendar pa za ljudi, ki so živeli pred potopom, ni bilo pripravljeno ničesar posebnega, kar bi jim služilo za znamenje, da bo še v času njihove generacije prišel potop. Te posebne »dneve Noetove«, ko je gradil barko, moramo časovno postaviti v poslednjih sto let Noetovega predpotopnega življenja, ker se je potop začel v šestotem letu Noetovega življenja. Tako beremo: »Ko je pa imel Noe petsto let, rodi Sema, Hama in Jafeta.« — 1. Mojzesova 5:32; 7:11.

5. a) Kakšen dokaz imamo še, da so bili »dnevi Noetovi«, ko je gradil barko, omejeni? b) Kaj kaže primerjava z »dnevi Noetovimi« o značaju »prisotnosti« (parousie)?

⁵ Drugo časovno sled najdemo v nalogi, ki jo je dobil Noe, namreč da vzame s seboj v barko svojo ženo, svoje tri sinove in »žene sinov«. (1. Mojzesova 6:18) Iz tega vidimo, da so bili vsi trije Noetovi sinovi že oženjeni, ko se je začela gradnja barke. Približno zadnjih petdeset let pred splošno katastrofo so ljudje že lahko začeli spoznavati, da se dogaja nekaj neobičajnega. V vsakem primeru je bilo dano ljudem dosti časa, da to doumejo in posvetijo temu pozornost. Ker je Jezus dejal »tako bode prihod (prisotnost, parousia) Sinu človekovega«, mora tudi Kristusova nevidna prisotnost trajati daljši čas in ne more biti to samo trenutek, ob določeni uri določenega dne, ko se bo začela »velika stiska«. Takšno mišljenje o prisotnosti (parousia) se sklada s Kristusovimi besedami, ki jih lahko preberemo v analognem poročilu v Lukežu 17:26: »In kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bo tudi v dneh Sina človekovega.« Čas gradnje Noetove barke se je iztekel, ko so se Noe in člani njegove družine vkrcali v ogromen zaboj; tako se bo tudi Kristusova nevidna prisotnost potem, ko bo trajala nekaj časa končala z vrhuncem v »veliki stiski«.

6. Kako bo čas njegove prisotnosti po Jezusovih besedah podoben Noetovim dnevom? b) Kaj je bilo torej narobe v načinu življenja teh ljudi?

 ⁶ V Noetovem času je bila Zemlja polna nasilja in pokvarjenosti. (1. Mojzesova 6:11, 12) To je bila hudobnost, vredna kazni! Vendar pa se Jezus pri pojasnjevanju, da bo obstajala podobnost med Noetovim časom in časom njegove prisotnosti (parousie), ni skliceval na to, ampak je dejal: »Jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, do dneva ko je Noe stopil v barko ter je prišel potop in vse pogubil.« (Lukež 17:27) Tukaj omenjene stvari same po sebi niso slabe. Kaj pa so potem ljudje tedaj delali napačno? Dovolili so, da so jih preveč zaposlili opravki vsakdanjega življenja, in niso verjeli Božji vesti, ki jo je oznanjeval Noe; Noeta, ki je z gradnjo barke dokazal svojo vero in jamčil za resničnost svoje vesti, niso vzeli resno. (Hebrejcem 11:7) Da je bila prav to napaka v načinu postopanja teh ljudi, je povedal Jezus z besedami: »In niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih vse pobrala.« — Matevž 24:39.

7. a) Zakaj so bili obsojeni ljudje, ki so pomrli v splošnem potopu? b) Ali izkazujejo ljudje po letu 1914. enake lastnosti?

⁷ Ljudje, ki so v splošnem potopu umrli, so bili obsojeni, ker so bili nepravični in niso imeli vere. Bili so brezbožni. Zato Bog »prvemu svetu ni prizanesel, temuč je kot osmega ohranil Noeta, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop čez svet brezbožnih.« (2. Petrov list 2:5) Jezusove preroške besede »tako bo tudi prisotnost Sina človekovega«, nas spodbujajo, da pobliže preučimo postopanje in stališče ljudi danes, v času njegove parousie ali nevidne prisotnosti. Ali ugotavlja Jehova pri njih enako pomanjkanje vere? Ali dovoljujejo, da jih prekomerno zaposlujejo stvari, ki sicer spadajo v normalno življenje, kot je hrana in pijača, ženitev in možitev; ali so ravnodušni do tega, kar govori in da majhna skupina ljudi, ki bi se lahko primerjala z Noetom in sedmimi člani njegove družine? Že šestdeset let — od leta 1914, ko se je začela Jezusova prisotnost ali parousia — oznanjujejo Jehovini »izvoljenci«, ki se jim je kasneje priključila tudi »velika množica« ovcam podobnih ljudi, po vsem svetu vest o vzpostavitvi Božjega kraljestva in o približevanju »velike stiske«, vendar pa si te vesti ljudje največkrat ne jemljejo k srcu,

8. a) Katerega dne v zadnjem tednu so Noe in člani njegove družine dokončno odšli v barko in kaj se je potem zgodilo? b) Kakšen opomin je to za danes?

⁸ V Noetovem času so bile v zadnjem tednu pred potopom pripeljane v barko živali in ptice, ki so morale ostati žive. Poslednjega dne tega odločilnega tedna, sedemdesetega dne drugega meseca (po Noetovem koledarju) leta 2370 pr. n. št., se je Noe s člani svoje družine Vkrcal v barko. »In Jehova je zaprl za njim.« (1. Mojzesova 7:1—16) To zaprtje za njimi je pomenilo za Noeta in njegovo družino rešitev, ostalim ljudem, ki so bili preveč zaposleni s samim seboj, pa uničenje. Jezus navaja to kot opominjajoč primer za vse njegove učence, ki bodo živeli v času njegove parousie ali »prisotnosti«. Zato se nočemo zgledovati po tem svetu brezbožnikov, ki se izkazujejo s  sebičnostjo, nemarnostjo, nevero in ravnodušnostjo. Če bomo nemarni in bomo s svojimi dejanji pomagali pri izpolnitvi tega Jezusovega prerokovanja, bomo uničeni skupaj s tem brezbožnim svetom. Kdor ne bo buden, bo presenečen tistega, danes še ne opaznega dne in tisto uro, ko bo nastopila uničujoča »velika stiska«.

IZBRANI ZA ŽIVLJENJE ALI ZA UNIČENJE

9. a) Kako je Jezus pokazal, da ljudje ne bodo brez razloga rešeni in ne brez razloga uničeni? b) V katerem smislu je dobro biti ostroviden kot orel?

⁹ V tem času ljudje ne bodo na slepo srečo rešeni ali uničeni, ampak bodo prebrani; ločeni bodo celo ljudje, ki so v posvetnih zadevah združeni, na primer, pri obdelovanju polja ali pri mletju žita. Jezus je dejal: »Tedaj bodeta dva na njivi: eden bo vzet in eden puščen. Dve bosta mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena.« (Matevž 24:40, 41) Nekoliko tednov pred to prerokbo je Jezus povedal nekaj podobnega, nakar so ga poslušalci vprašali: »Kje, Gospod?« Odgovoril jim je: »Kjer je truplo, tam se bodo zbirali tudi orli.« (Lukež 17:34—37) Tisti, ki bodo »vzeti« in s tem rešeni, predstavljajo vse, v duhovnem smislu ostrovidne kakor orli, ki bodo prišli na duhovno gostijo, ki jo je Jehova pripravil na kraju, kjer bodo varni. Tisti pa, ki bodo puščeni za uničenje, so ljudje, ki nočejo razumeti, da se izpolnjujejo Jezusova prerokovanja, so ravnodušni in v svojem življenju sledijo samo sebičnim ciljem. Ti poskušajo svojo dušo ohraniti pri življenju s sredstvi tega sveta, vendar pa bodo v »veliki stiski«, ki se bo nenadoma začela, izgubili svojo dušo.

10. Kako je Jezus poudaril, da ne smemo biti kot ljudje v svetu, ki so preveč zaposleni s samimi seboj?

¹⁰ Ne drznemo si ravnati kot ljudje tega sveta niti kot pripadniki krščanstva, ki postopajo podobno kot ljudje Noetovega časa, ki so bili preveč zavzeti s samim seboj. Nam v dobro je Jezus poudaril nauk, ki naj ga v njegovi prispodobi ne prezremo, ko je rekel: »Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride (grško: erkhetai) Gospod vaš«. Če verujemo, da je gospodar prisoten od leta 1914, imamo dovolj razlogov, da smo budni in čuječi, da ne bi bili prezaposleni z napačnimi stvarmi, ko se začne »velika stiska«.

11., 12. a) Zakaj Jezus svojim učencem ni povedal točnega časa, kdaj bo prišel, da bi v »veliki stiski« izvršil Jehovino obsodbo? b) Kaj bi po Jezusovi primerjavi pomenilo za nas, če bi nas »velika stiska« iznenadila, kot je presenečen lopov ponoči?

¹¹ Jezus Kristus ni dejal svojim učencem, katero uro in katerega dne določenega meseca in leta bo prišel (grško: erkhetai), da izvrši Jehovino sodbo v »veliki stiski, kakršne ni bilo od začetka sveta.« Jezus ni niti enemu učencu zaupal točnega časa, ker bi potem lahko postali brezbrižni in se do zadnjega trenutka ukvarjali s posvetnimi stvarmi, potem pa bi neposredno pred tem, njim točno znanim trenutkom zopet postali pobožni in začeli opravljati službo, ki jim jo je Bog zaupal. Tako pa nas je pustil v negotovosti o točnem času in  ta okoliščina nas sili, da smo stalno budni če ne bi bili zaposleni s čistim oboževanjem, bi nas na koncu »velika stiska« iznenadila kot tatu in to bi bila nenadomestljiva izguba. Zato je Jezus dejal:

¹² »Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje. Zato bodite tudi vi pripravljeni: kajti Sin človekov pride (grško: erkhetai) ob uri, ko se vam ne zdi.«

13. a) Kaj je dosegel Gospod, s tem da je svoje učence pustil v negotovosti glede tega, kdaj bo prišel, da po Jehovinem naročilu prinese uničenje? b) Kakšno postopanje je za nas nujno?

¹³ Kaj je dosegel Jezus s tem, da je svoje učence pustil v negotovosti glede tega, kdaj bo prišel po Jehovinem naročilu uničiti ta sestav stvari (njegove religiozne, politične in socialne ureditve), to je, da nad njimi izvrši pravico? S tem je dosegel, da morajo vsi, ki trdijo, da so Kristusovi učenci, dokazati, ali so pravi kristjani, ki vsak dan potrjujejo svojo vero, stalno oznanjujoč dobro vest o Božjem mesijanskem Kraljestvu, ki se neprestano trudijo, da pridobivajo »učence iz vseh narodov«, ali pa so samo oportunisti. * Z drugimi besedami: ali čakajo tako dolgo, dokler ne opazijo, da ne smejo več čakati in tedaj začnejo nekaj delati in s tem ustvarjajo vtis, kot da so ves čas pridno opravljali Bogu dopadljivo delo. Ker pa po »Sin človekov prišel ob uri, ko se vam ne zdi«, je neobhodno potrebno, da smo vedno budni in da molimo k Bogu in mu služimo, kakor se dopade našemu gospodarju.

»ZVESTI IN MODRI HLAPEC«

14. Kakšno vprašanje je tedaj postavil Jezus, da bi spodbudil svoje poslušalce k odločitvi, kakšni naj bodo?

¹⁴ Gospod Jezus je govoril, da morajo biti njegovi učenci stalno budni in čuječi. Tedaj pa je postavil vprašanje, ki je spodbudilo vsakega med njegovimi učenci, da se vpraša, ali je predan Jehovinemu mesiji in ali je v svoji službi moder, skrben, ali kaže sposobnost razločevanja. Vsak učenec se je lahko sam odločil, kakšen suženj želi biti, ko je slišal vprašanje, ki ga je postavil gospodar: »Kdo neki je zvesti in modri hlapec, katerega je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano ob pravem času?« — Matevž 24:45.

15. a) Zakaj je Jezus postavil vprašanje o hlapcu, ki ostane zvest? b) Kakšno vprašanje se pojavlja o identiteti tega hlapca in kaj o tem pravi Meyerjev Priročnik evangelija po Matevžu?

¹⁵ Ker je Jezus iz navdihnjenih prerokovanj Besede svojega Očeta vedel, da bodo uporniki, ki bodo odpadli od prave krščanske vere in prenehali s krščansko službo, je po pravici postavil to vprašanje, ki je zadevalo vsakega njegovega učenca. Toda, ali ne govori že sama formulacija tega vprašanja, da je govoril o nekem določenem človeku, o enem svojih učencev? Ali pa je imel v mislih skupino učencev? V Kritičnem in eksegetičnem priročniku evangelija po Matevžu dr. H. A. W. Meyerja piše na 499. strani o izrazu »kdo neki«: »Upoštevati moramo potrebo po tako označeni pripravljenosti. Sam zaključek  je ptredstavljen v obliki alegorije, doúlosa (hlapca), ki predstavlja učence, ki jih je Gospod določil za voditelje njegove cerkve, v kateri se morajo izkazati zveste (1. Korinčanom 4:1) in modre ...« Ta omejitev »hlapca« na dvanajst apostolov pa vodi k doktrini o apostolski sukcesiji (apostolskem nasledstvu), oziroma o episkopalni sukcesiji, nasledstvu škofov (nadzornikov) po religioznem postopku mašniškega posvečenja.

16. Kaj beremo v Marku 13:34—36, kar kaže, ali razred »hlapcev« zajema vse učence ali pa samo nadzornike?

¹⁶ Če pa pod izrazom »zvesti in modri hlapec« razumemo kot celotno telo učencev (vključno z duhovnimi nadzorniki) potem to izključuje učenje »apostolske sukcesije«, ki je, kakor kaže zgodovina, povzročila tolikšno škodo in zatiranje v krščanstvu. Besede, s katerimi je zapisal Marko Jezusovo izjavo, kažejo, da so mišljeni vsi učenci. V Marku 13:34—36 beremo: »Kakor je človek, ki je odpotoval, zapustil dom svoj in dal hlapcem svojim oblast in vsakemu svoje delo, tudi vratarju zapovedal, da naj čuje. Čujte torej, kajti ne veste, kdaj pride (grško: erkhetai) gospodar hiše: ali zvečer, ali opolnoči, ali o petelinovem petju, ali zjutraj, da vas, ko pride nagloma, ne najde spečih.«

17. Zakaj Jezusova primerjava svojih učencev s »hlapci« ni groba? K čemu jih njihovo hlapčevstvo obvezuje?

¹⁷ Morda zveni nekako ostro, da je Jezus imenoval svoje učence za »sužnje« (»hlapce«). Vendar pa jih je on lahko po pravici imenoval tako; v 1. Korinčanom 6:20 in 7:23 je to razloženo: »Kajti kupljeni ste za drago ceno. Proslavite torej Boga v telesu svojem.« »Za drago ceno ste kupljeni; ne postanite sužnji ljudem.« Ni pa se tako izrazil samo Pavel, ampak je tudi apostol Peter pisal kristjanom: »Vedoč, da niste odkupljeni z minljivimi rečmi, s srebrom ali z zlatom, iz praznega življenja svojega, podedovanega od očetov, ampak z drago krvjo kakor jagnjeta brez madeža in hibe, Kristusa.« (1. Petrov list 1:18, 19) V skladu s tem začenja ta Kristusov učenec svoje drugo pismo z besedami: »Simon Peter, hlapec in apostol Jezusa Kristusa.« Tudi Pavlu se ni zdelo za malo eno svojih pisem začeti z besedami: »Pavel in Timotej, hlapca Kristusa Jezusa.« (Filipljanom 1:1) Tudi eden od Gospodovih polbratov je začel svoje pismo z besedami: »Juda, Jezusa Kristusa hlapec, a brat Jakobov.« (Juda 1) Tako suženjstvo obvezuje kristjane še k večji zvestobi.

18. Zakaj so bili Izraelci kot narod Jehovini hlapci in kako je on vse te hlapce skupaj primerjal z eno osebo?

¹⁸ Kristusovi učenci niso ugovarjali temu, da so Kristusovi hlapci, ker zato niso bili zlorabljeni kot izraelski narod, ki je proti grdemu ravnanju takole protestiral: »Je li Izrael hlapec? ali je v hiši rojen suženj? Zakaj je v plen?« (Jeremija 2:14) Izraelci so postali »plen« poganov, ker niso zvesto služili Jehovi, Najvišjemu Bogu. Vsi pripadniki izraelskega naroda so bili Jehovini hlapci, ker je Jehova izpeljal Izrael iz starega Egipta. Ko je Jehova egiptovskemu faraonu povedal  za svojo pravico do izraelskega naroda, je izraelsko ljudstvo primerjal z enim samim človekom, rekoč: »Izrael je sin moj, prvenec moj. In velel sem ti, da odpustiš sina mojega, da mi služi.« — 2. Mojzesova 4:22, 23.

19. Kako je govoril Jehova po Izaiji Izraelskemu ljudstvu, kot da je en sam hlapec?

¹⁹ Več kot sedemsto let kasneje je Jehova govoril izraelskemu ljudstvu, kot da je njegov edini hlapec, rekoč: »Ti pa, Izrael, hlapec moj, Jakob, ki sem te izvolil, seme Abrahama, prijatelja mojega; ti, ki sem te zgrabil od koncev Zemlje in te poklical od skrajnih kotov njenih in ti rekel: Hlapec si moj, izvolil sem te in te nisem zavrgel.« (Izaija 41:8, 9) Da bi bilo popolnoma jasno, da predstavlja »hlapec« več ljudi, je Stvarnik dejal Izraelskemu narodu: »Vi ste priče moje, govori Jehova, in hlapec moj, ki sem ga izvolil ...« »Sedaj pa poslušaj, Jakob, hlapec moj, in Izrael, ki sem ga izvolil. Tako pravi Jehova ... Nisem li tega oddavnaj ti dal slišati in ti naznanil? In vi ste priče moje.« — Izaija 43:10; 44:1—8; glej tudi 42:19; 44:21; 48:20; 49:3; Jeremija 30:10.

20. Kdaj je bil naravni Izrael zavržen? Kdo je tedaj postal duhovni Izrael? Zakaj se lahko besede iz Izaije 43:10 uporabijo za ta Izrael?

²⁰ Ob Binkoštih leta 33 n. št., petdeset dni po vstajenju Jezusa Kristusa, je Jehova Bog zavrgel ljudstvo naravnih obrezanih Izraelcev. V letih 50 — 52 je pisal krščanski apostol Pavel svojim krščanskima bratom v rimski provinci Galaciji: »Kajti obreza ne velja nič niti neobreza, ampak novo stvarjenje. In kolikor jih bo živelo po tem vodilu, mir nanje in usmiljenje in na Izraela Božjega.« (Galatom 6:15, 16) Prava krščanska skupščina je bila organizacija, ki je ravnala točno po tem pravilu »novega stvarjenja«; in sedaj, ko je bil naravni Izrael zavržen, je predstavljala skupščina Kristusovih posnemalcev »Izrael Božji«. Bila je duhovni Izrael. Kot združena skupščina je bila »hlapec« Jehove Boga in njegovega Kristusa. Tej skupščini bi bile lahko v duhovnem smislu namenjene besede iz Izaije 43:10: »Vi ste priče moje, govori Jehova, in hlapec moj, ki sem ga izvolil.«

21. a) Ali je Jezus vedel, kdo je ta »hlapec«, sestavljen iz posameznih članov, kljub temu da je vprašal, kdo je? b) Kakšno vprašanje se pojavlja o času nastanka tega razreda »hlapca«?

²¹ Čeprav je Jezus spraševal, kdo je ta »modri in zvesti hlapec«, je vendar dobro vedel, kdo je to. Jezus je brez dvoma mislil na Jehovinega »hlapca«, na »Izrael Božji«. Ta »hlapec«, ki je bil sestavljen iz posameznih oseb, je očitno moral biti prepoznan. S svojo lastno krvjo je kupil Jezus ta Izrael Božji in v ponazoritvi, ki jo je vnesel v svoje prerokovanje, ga je lahko imenoval za »hlapca«, sestavljenega iz posameznikov, ki pa se je izkazal za »modrega in zvestega«. Ali bo ta razred »zvestega in modrega hlapca« začel obstajati šele v času Kristusove »prisotnosti« ali parousie, ki se je začela leta 1914, ker je Jezus tega »hlapca« omenil v prerokbi o znamenju svoje »prisotnosti in koncu sveta«, koncu sestava stvari?

22. a) Zakaj razred »zvestega in modrega hlapca« ni mogel nastati šele v času Kristusove prisotnosti? b) Kdo so »posli«, ki jim mora »hlapec« dajati hrano?

 ²² Ne, ker v ponazoritvi opisuje Jezus gospodarja »hlapca« kot človeka, ki je »odpotoval, zapustil svoj dom in dal hlapcem svojim oblast«. (Marko 13:34) »Zvesti in modri hlapec« je torej hlapec, ki ga je »postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano o pravem času.« (Matevž 24:45) »Hlapčev« »gospodar« je odšel pred devetnajstimi stoletji v nebesa, potem ko je dal hlapcu nalogo, da daje poslom hrano. (Matevž 28:16—20) Med »posle« niso spadali člani gospodarjeve družine, ampak samo »domača služinčad«, (H. A. W. Meyer) ali »hišno osebje« (New English Bible). Bili so hlapci kakor »zvesti in modri hlapec«, ki je dobil nalogo, da jim daje hrano. Sestavljali so skupino hlapcev, ki so bili podložni istemu »gospodarju«. Vsi so bili dolžni biti »zvesti in modri«.

23. a) Od kdaj obstaja torej ta razred »hlapca«? b) Iz česa je razvidno, da je ta »hlapec« še živel, ko se je opazilo »znak« Gospodove »parousia-e«?

²³ Jezusova ponazoritev se je pričela izpolnjevati ob njegovem odhodu leta 33. n. št., od tedaj obstaja razred »hlapca«, »Izrael Božji«, z duhom pomaziljena skupščina, ki bo imela končno 144 000 članov. (Razodetje 7:4—8; 14:1—3) Iz zgodovinskih dokumentov je razvidno, da je v času začetka »gospodarjeve« nevidne prisotnosti, leta 1914, ko so minili časi narodov, ostal na Zemlji samo še preostanek tega razreda »hlapca«. »Hlapec«, ki ga sestavljajo posamezniki, je živel torej še v času, ko se je pojavilo »znamenje« Gospodove »prisotnosti« ali parousie.

»DA JIM DAJE HRANO O PRAVEM ČASU«

24. Kakšna naloga je bila zaupana temu »hlapcu« in zakaj bi se moglo tudi »domače posle« pritegniti k izpolnitvi te naloge?

²⁴ V tej priliki »hlapec« ni dobil srebrnih »talentov«, s katerimi bi moral trgovati. Tudi se ne govori o duhovnih »talentih«. »Hlapec«, ki je bil postavljen nad posle svojega gospodarja, je imel nalogo, da da drugim hlapcem hrano ob pravem času. Ti so prav kakor nad njimi postavljeni »hlapec« potrebovali redno prehrano, da bi imeli dovolj moči za delo v gospodarjevi hiši. Če je bilo poslov mnogo, nad njimi postavljeni »hlapec« ni mogel dajati obrokov vsakemu od njih osebno. V tem primeru bi bilo pametneje, da »hlapec« samo skrbi, da bo hrana na razpolago in da pride do »služinčadi« ali »poslov«. Za delitev hrane pa bi poskrbeli nekateri od »poslov«. V tem, da bi si morali posli med seboj deliti hrano, ni nič napačnega.

25. Kdaj je bil »pravi čas«, da je razred »hlapca« začel deliti »hrano« komu jo je dajal in kaj je to tistega dne povzročilo?

²⁵ Ko je bila ob Binkoštih leta 33. n. št. duhovna »hrana« na razpolago ob »pravem času« se je postavljeni razred »hlapca« izkazal za »zvestega in modrega«, ker je delil »hrano« pod delovanjem izlitega Božjega duha. Okoli 120 učencev, ki so sestavljali skupščino, je začelo med sabo govoriti o »velikih delih Božjih«. In ta prva majhna skupščina ni teh »del« obdržala samo zase. Tisoči, ki so trdili, da so  Jehovini hlapci, in tisti, ki so bili lačni duhovne hrane, so se zbrali, da slišijo o teh »delih«. Apostol Peter je začel prvi deliti hrano med duhovno sestradane Žide in proselite, ki so prišli v Jeruzalem, da bi praznovali praznik Binikošti, kar pa je bilo v tem času že nepotrebno. Od srca so želeli postati »posli« gospoda Jezusa Kristusa, mesije, vendar pa so bili zato potrebni hrane. Ob »pravem času« jim jo je ponudil razred »zvestega in modrega hlapca«. In rezultat tega je bil, da jih je okoli tri tisoč sprejelo besedo in se krstilo in prejelo dar svetega Duha. Sedaj so tudi oni pripadali gospodarjevim »poslom«, vendar pa so bili potrebni hrane še naprej. — Dejanja apostolov 2:1—42.

26., 27. a) Kdo je smel, ko je bila delitev duhovne hrane že razširjeno delo, nuditi hrano novim potencialnim »poslom«? b) Katera zapoved, ki jo je gospodar dal pred svojim odhodom, se je začela izpolnjevati?

²⁶ Manj kot tri in pol leta kasneje se je prizadeval razred »modrega in zvestega hlapca«, da bi nudil hrano še drugim potencialnim »poslom«. To so bili služabniki »iz vsakega naroda«, nežidje ali pogani. Po Božjem navodilu je apostol Peter kot prvi odšel v Cezarejo, mesto na vzhodni obali Sredozemskega morja, da spreobrne stotnika Kornelija in druge, ki so se zanimali za krščanstvo in so se zbrali na stotnikovem domu. (Dejanja apostolov 10:1 do 11:18) Na ta način so se odprla vrata poganom, kar pomeni, da se jim je ponudila priložnost, da postanejo »posli« gospoda Jezusa Kristusa, mesije. Razred »modrega in zvestega hlapca« je moral oditi k tem bodočim »poslom« in jim dati duhovno hrano, da bi lahko postali duhovni Izraelci, člani Izraela Božjega. Ko so postali duhovni »posli«, so morali tudi sami sodelovati pri delitvi duhovne hrane. Tako je bila izvršena zapoved, ki jo je dal gospodar, malo preden je odšel:

²⁷ »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« — Matevž 28:19, 20.

28. a) Za kakšno duhovno hrano, ki je še danes na voljo, so poskrbeli v prvem stoletju? b) Ali tudi mi danes potrebujemo duhovno hrano, s katero se je od začetka hranil razred »hlapca«?

²⁸ Da bi bila delitev duhovne hrane za vse čase olajšana, je Božji Duh navdihnil apostole in učence Jezusa Kristusa, da napišejo sedemindvajset avtentičnih knjig Krščanskih grških spisov, od evangelija po Matevžu pa do Razodetja. Ta dragocena duhovna hrana, ki jo je razred »zvestega in modrega hlapca« v prvem stoletju delil krščanskim »poslom«, je na razpolago tudi krščanskim »poslom« dvajsetega stoletja. Tako se je število navdihnjenih knjig Svetega pisma zvišalo na šestinšestdeset; tako je torej Biblija sestavljena iz devetintridesetih knjig v hebrejskem in aramejskem jeziku ter sedemindvajsetih v grškem pogovornem jeziku prvega stoletja. Sami navdihnjeni Krščanski grški spisi niso dovolj, potrebna je vsa Biblija. V prvem stoletju so bili razredu »zvestega in modrega hlapca« na razpolago za duhovno hrano v pisani obliki samo navdihnjeni hebrejski in aramejski spisi. Hrano,  s katero so se od začetka hranili krščanski »posli«, potrebujemo tudi mi danes. Člani prve krščanske skupščine v Jeruzalemu so govorili in brali hebrejsko. Za današnje kristjane pa so potrebni prevodi Hebrejskih spisov.

29. a) Kako je razred hlapca delil duhovno hrano po prvem stoletju našega štetja? b) Kako se je začelo delo delitve duhovne hrane v drugi polovici devetnajstega stoletja?

²⁹ Zgodovina nam posreduje jasno podobo, v kakšni obliki in kako se je delila hrana razreda »zvestega in modrega hlapca« v stoletjih po smrti apostolov Gospoda Jezusa Kristusa. Očitno je ena generacija razreda »hlapca« nudila hrano naslednji generaciji. (2. Timoteju 2:2) V drugi polovici devetnajstega stoletja so živeli bogaboječi ljudje, ki jim je duhovna hrana Svetega pisma pomenila mnogo in ki niso brali Biblije samo kot zanimivost, ampak so se hoteli z njo tudi hraniti. Neodvisno od cerkev krščanstva in njihovih nedeljskih šol so nastale, skupščine, ki so se posvetile študiju Biblije in sčasoma so vse bolje razumele osnovne resnice Svetega pisma. Iskreni in nesebični raziskovalci Biblije, so si želeli, da bi to življenjsko važno duhovno hrano delili z drugimi. Imeli so duha, ki ga je imel zvesti »hlapec«, ki je bil postavljen nad »posli«, da jim da potrebno duhovno hrano ob »pravem času«. Razen tega so bili tudi »modri«, ker so spoznali, da je bil tedaj pravi čas za delitev hrane; spoznali so tudi najboljši način delitve te hrane. Zato so se tudi trudili deliti jo.

30. a) Kakšna nevarnost je takrat pretila nauku o »odkupnini za vse«? Kateri zagovornik tega nauka se je takrat ob »pravem času« pojavil na prizorišču? b) Kaj je o »zvestem in modrem hlapcu« zapisal urednik Stražnega stolpa leta 1881?

³⁰ Med temeljne biblijske nauke spada tudi učenje »o odkupnini za vse«, nenadoma pa je začela pretiti velika nevarnost, da bodo kritiki Biblije in zagovorniki teorije o evoluciji bogaboječim ljudem odvzeli to važno sestavino duhovne hrane. V tem času, ki je bil, kakor sedaj spoznavamo »pravi čas«, je nastopil brezkompromisni zagovornik Kristusovega nauka o »odkupnini za vse«. Ta zagovornik je bil novi časopis za prijatelje Biblije Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence (Sionski Stražni stolp in glasnik Kristusove prisotnosti); prvič je izšel julija 1879. leta v nakladi 6000 izvodov. Urednik in izdajatelj je bil Charles Taze Russell, pripadnik skupine Raziskovalcev Biblije iz Pittsburgha (Pennsylvania). Ta zavzet kristjan je raziskoval Jezusovo priliko o »zvestem in modrem hlapcu« (Matevž 24:45) in je svoje razumevanje te prilike objavil v Stražnem stolpu novembra 1881 (na peti strani). Članek je imel naslov »V vinogradu«, v četrtem in petem odstavku pa je pisalo:

Verujemo, da vsak ud Kristusovega telesa sodeluje direktno ali indirektno v posvečenem delu delitve hrane ob pravem času vsakemu služabniku vere. »Kdo neki je zvesti in modri hlapec, katerega je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano o pravem času?« Ali ni to »mala čreda« pomaziljenih hlapcev, ki zvesto izpolnjujejo svojo  zavezo telo Kristusovo — in ali ne deli to telo, posamezniki kot tudi celota, služabnikom vere — veliki množici vernikov — hrane ob pravem času?

Blagoslovljen bo tisti hlapec (celo Kristusovo telo), katerega njegov gospodar, ko pride (gr. elthon), najde, da tako dela. »Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem premoženjem svojim.« Vse bo podedoval.

31. a) Ali se je C. T. Russell kdaj imel za »zvestega in modrega hlapca«? b) Kaj vse je storil, kar dokazuje, da je služil kot zvest član tega razreda »hlapca«?

³¹ To jasno kaže, da si urednik in izdajatelj časopisa Zion’s Watch Tower v nobenem primeru ni umišljal, da je on sam »zvesti in modri hlapec«. Tega on zase ni nikoli trdil. * Vendar pa je ostal vse do svoje smrti 31. oktobra leta 1916. urednik časopisa Sionski Stražni stolp. Leta 1881. je osnoval Zion’s Watch Tower Tract Society (Družba Sionskega Stražnega stolpa in traktatov) in decembra leta 1884 izposloval njeno registriranje po zakonih države Pennsylvanije. Sestavil je tudi knjigo iz šestih delov Študiji Biblije, ki jo je izdal v letih 1886. do 1904.; potem je objavil še mnoge brošure o biblijskih temah; je pa tudi avtor svetovno znane »Foto — drame stvarjenja«, ki je bila prvikrat prikazana januarja 1914, v ZDA, potem pa še v mnogih drugih deželah po svetu. C. T. Russell je tudi večkrat potoval okoli sveta in med potovanjem imel številna javna predavanja. Umrl je na potovanju po Združenih državah Amerike, na katerega je odšel, da bi imel javna predavanja. Ni moč oporekati, da se ni vse do svoje smrti leta 1915 kot član zvestega in modrega hlapca« z ljubeznijo posvetil oskrbovanju služabnikov s »hrano o pravem času«.

32. Kako je po Russellovi smrti nastopila v zvezi z njegovo osebnostjo tendenca razvoja v sekto? Kdaj in kako je bila takšna tendenca zaustavljena?

³² Ker pa ta »hlapec«, ki ga je Jezus omenil v svoji priliki, ni en sam kristjan, ampak pomaziljena skupščina Kristusovih učencev, je ta razred »zvestega in modrega hlapca« obstajal tudi še po smrti C. T. Russella. Vendar pa so mnogi Russellovi sodelavci, polni hvaležnosti zaradi njegovega dela, verjeli, da je bil on »zvesti in modri hlapec«. To stališče je povsem jasno zapisano v knjigi, ki jo je julija 1917. leta izdala People’s Pulpit Association of Brooklyn (New York). Knjiga se imenuje »Konec skrivnosti«, v njej pa so komentarji biblijskih knjig Razodetja, Ezekiela in Visoke pesmi. Na notranji strani naslovne strani je pisalo: »Delo iz zapuščine pastorja Russella«. Knjiga s takšnim religioznim stališčem bi lahko bil pogoj, da bi krenil razvoj v religiozno sekto, ki sledi enemu človeku. Vendar pa je bila takšna smer razvoja prekinjena z objavo člankov »Sin in hlapec« in »Hlapec — dober in hudoben«, ki sta bila objavljena v časopisu Stražni stolp 1. in 15. februarja leta 1927. V teh člankih je rečeno, da je »hlapec«, omenjen v Matevžu 24:45, sestavljen iz mnogih posameznih članov. — Izaija 43:10—12.

33. Ali so »posli« ostali brez »hrane«, potem ko so bile knjige, ki jih je sestavil Russell, in knjiga »Skrivnosti je konec« razprodane?

 ³³ Leta 1927. so bili razprodani zadnji izvodi šestih delov Russellovih Študijev Biblije in knjiga Konec skrivnosti. Ali to pomeni, da so sedaj gospodarjevi »sluge« ali »posli« ostali brez duhovne hrane ob »pravem času«? Ne, nikakor ne! In zakaj ne? To bomo zvedeli sedaj.

»BLAGOR« HLAPCU

34. Kdo je postavil vprašanje o »zvestem in modrem hlapcu, kdo je odgovoril na vprašanje in kako?

³⁴ Je v Matevžu 24:25, Jezus sprožil vprašanje o »hlapcu«, ki bo postavljen nad »posli« svojega gospodarja, da bi jim dajal hrano, in kako se bo ta »hlapec« izkazal za zvestega in modrega? Da, potem pa je v sledečem stavku (Matevž 24:26) odgovoril na to vprašanje takole: »Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde gospodar njegov, kadar pride (grško — elthan), da tako dela!« »Hlapec« je pokazal zvestobo do gospodarja in svojo modrost, s tem, da je vse do njegove vrnitve izpolnjeval nalogo, ki mu jo je gospodar dal, namreč da daje »poslom hrano o pravem času«. In zato bo postal po vrnitvi svojega gospodarja zelo srečen.

35. a) Kakšen nemiren čas, ki ga je Jezus napovedal v svojem prerokovanju, je preživljal razred »hlapca« v prvem stoletju in kaj je zapisal Janez ob koncu tega stoletja? b) Kakšno vprašanje se je s tem v zvezi pojavilo glede razreda »hlapca« leta 1914, ko so se končali časi poganov?

³⁵ Razred »zvestega in modrega hlapca«, ki je nastal pred devetnajstimi stoletji, je preživel burne čase, ki jih je Jezus opisal po Matevžu (24:4—22), Marku (13:5—20) in Lukežu (21:8—24). Več kot petindvajset let kasneje, ko so Rimljani razrušili Jeruzalem (70. leta n. št.), je apostol Janez napisal Razodetje, evangelij po Janezu in tri pisma. Vse to je bilo napisano v korist razreda »modrega in zvestega hlapca«, služilo pa je za hrano »poslom« nebeškega gospodarja. Leta 1914. je prišel za preostanek razreda »zvestega in modrega hlapca« čas, v katerem se je moralo Jezusovo prerokovanje o znamenju njegove »prisotnosti in koncu sestava stvari« končno popolnoma izpolniti. Dogodki, ki jih je Jezus napovedal, da bodo označevali tipičen čas od leta 33 n. št. do 70. leta n. št., se lahko opazijo v času po letu 1914. Sedaj pa se postavlja vprašanje, ali bo razred »zvestega in modrega hlapca« preživel kritičen čas, ki ustreza težkim časom, ki jih je razred »hlapca« prebrodil od 33. leta pa do 70. leta n. št.

36. Zakaj je bilo za razred »hlapca« v času prve svetovne vojne težko dajati »poslom« potrebno »hrano«? Kaj pa se je kljub temu zgodilo s Stražnim stolpom?

³⁶ 4/5 oktobra leta 1914, ko so se končali časi narodov, je že več kot dva meseca besnela prva svetovna vojna. To je bilo nekaj novega za človeštvo, prav tako pa tudi za Gospodov razred »hlapcev«. I. svetovna vojna je s svojim nasiljem in razdejanjem daleč presegla napovedane »boje in glasove o bojih« in vstaje naroda proti narodu in kraljestva zoper kraljestva, ki so označevale leta po Jezusovem odhodu  v nebesa leta 33. n. št. (Matevž 24:6, 7) Okolnosti in omejitve v času prve svetovne vojne so razredu »zvestega in modrega hlapca« otežkočale dajanje »hrane o pravem času« »poslom« nebeškega gospodarja. Tudi zanje se je situacija poslabšala in končno so mnogi od služabnikov prišli v zapor ali na prisilno delo, uslužbenci Watch Tower Bible and Tract Societyja kot tudi sodelavci časopisa Stražni stolp pa so bili leta 1918 odpeljani v Zvezni zapor v Atlanti, kjer bi morali prestajati dolge zaporne kazni. Časopis Stražni stolp in glasnik Kristusove prisotnosti pa je vendar izhajal še naprej, ne več v Brooklynu, ampak v Pittsburghu (Pennsylvania), kjer je izhajal tudi v začetku.

37. K kakšni nezavidljivi situaciji se je znašel razred »hlapca« po koncu prve svetovne vojne in kakšna vprašanja so se o tem razredu postavljala?

³⁷ V tako nezavidljivem položaju je bil razred »hlapca«, ko se je 11. novembra 1918. končala prva svetovna vojna. Stiki med glavno pisarno Watch Tower Societyja in podružnicami v inozemstvu so bili prekinjeni ali pa jih je bilo zelo težko vzdrževati. Vlada je prepovedala biblijsko literaturo ali pa je ovirala njeno širjenje. Plošče za tiskanje traktatov so bile uničene ali pa izgubljene. Kakšna so bila tedaj pričakovanja Gospodarjevega razreda »hlapca«? Kaj je sklenil delati v prihajajočih povojnih letih?

ČAS NADZORA HLAPČEVEGA GOSPODARJA

38. Kakšni problemi so se pojavili (ker je takrat moral priti čas pregleda), glede religioznih sekt krščanstva v zvezi s tem, da naj bi kristjane sovražil cel svet?

³⁸ To je bil brez dvoma pravi čas za nadzor razreda Gospodovih »hlapcev«, dejstva pa dokazujejo, da je takrat prišel na pregled gospodar sam. Po prerokovanju Malahije 3:1—5 je bilo treba to tudi pričakovati. Religiozne skupnosti krščanstva so si zaradi svojega splošno poznanega načina ravnanja pridobile glas, ki je slabo vplival na njihovo trditev, da so učenci in hlapci Jezusa Kristusa. Ali so lahko, vsaj z delovanjem do leta 1919 dokazale, da so bile razred »zvestega in modrega hlapca« nebeškega gospodarja Jezusa Kristusa? Z načinom, kako bo ravnal s stotinami religioznih skupnosti krščanstva, bo on, Sodnik, pokazal, kako jih sodi. Mi pa bomo raje posvetili pozornost iskrenim kristjanom, ki so se učili iz Biblije in so bili v prvi svetovni vojni preganjani zaradi svoje poslušnosti do Kristusa, njim, ki so zaradi njega postali predmet mržnje vseh narodov. Tudi zanje je prišel čas pregleda. Kako jih bo gospodar presodil?

39. Kako je bil gospodar iz Jezusove prilike razpoložen ob vrnitvi domov in kakšne namene je imel?

³⁹ Kako se je v Jezusovi priliki vrnil domov gospodar, ki je postavil hlapca? Ali se je vrnil ves razdražen, z namenom, da razdene hišo? Ali je bil svoje vrnitve vesel, ker bo zvedel, kako se je godilo njegovim služabnikom, ko je bil odsoten? Domov je prihajal z miroljubnimi nameni. Ni se vrnil, da izvede »vojsko tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega«, imenovano Harmagedon (Razodetje 16:13—16),  ampak je prišel, da se prepriča, če je v njegovi hiši vse v redu. Ali je hlapec, ki ga je postavil, izvršil svojo nalogo in dajal »poslom« »hrano o pravem času«? Gospodar se je o tem lahko prepričal.

40. Kaj je torej Gospodar ob vrnitvi ugotovil v zvezi s preganjanimi in zasovraženimi kristjani, ker je bila redna delitev dobre hrane tisto, na osnovi česar naj bi se pri svoji sodbi odločil?

⁴⁰ Dajanje hrane, in to dobre hrane ob pravem času, to je bilo delo, po katerem je gospodar po vrnitvi lahko sodil hlapca. Kako je bilo s skupino kristjanov, ki je bila pri vseh narodih osovražena in preganjana? (Matevž 24:9) Do leta 1919. so si ti kristjani prizadevali, da so »služabnikom vere« ali »poslom« nebeškega Gospodarja dajali »hrano o pravem času«. To so delali kljub preganjanju in vojni. Težko je bilo redno deliti hrano, pri tem pa je bilo treba paziti še na kakovost. Skupina osovraženih, preganjanih kristjanov, ki se je stalno trudila, da bi bila zvesti hlapec Jezusa Kristusa, je opravila ta preizkus. Med vojno ti kristjani, za razliko od navideznega krščanstva in od poganskega dela sveta, niso podpirali vojne propagande vlad držav, v katerih so živeli. Temu času primerno so vztrajno oznanjevali vest Biblije in si prizadevali, da bi vsak kristjan ravnal po biblijskih temeljnih načelih.

41. Kaj ni vplivalo na gospodarja ob pregledu teh kristjanov in po čem lahko vidimo, kako jih je presodil?

⁴¹ Kako je nebeški gospodar presodil svoje poslušne hlapce? Dejstvo, da so bili nepriljubljeni in preganjani po vsem svetu, ki ga je obsedla vojna histerija, ni vplivalo na njegovo sodbo, ker je sam prerokoval, da bodo v času njegove »prisotnosti« ali parousie doživljali težke čase. Ali je ugotovil, da se ta enota krščanskih hlapcev trudi, da bi se dopadla svojemu gospodarju, ne ozirajoč se na nepriljubljenost in izvršujoč tisto delo, ki ji ga je naložil za čas svoje odsotnosti? Sodeč po njegovi odločitvi po pregledu, ki se je začel leta 1919, so prav gotovo izvršili to nalogo. Njegova dela, način njegovega ravnanja z njegovimi krščanskimi hlapci govorijo glasneje kot beseda.

42., 43. a) Katero prerokovanje je Jezus v noči, ko je bil izdan, uporabil za svoje apostole in kako se je to izpolnilo? b) Kako se je to prerokovanje iz Zaharije 13:7 izpolnilo tri in pol leta zatem, ko je Jezus 1914. leta sedel na prestol?

⁴² Sedaj se bomo še enkrat pomudili pri Jezusovih apostolih. Jezus je bil tri leta in pol po svojem krstu v Jordanu izdan. Citiral je prerokbo iz Zaharije 13:7 in prerokoval, kaj se bo zgodilo z njegovimi apostoli: »Vsi se boste pohujšali to noč nad menoj. Kajti pisano je: ,Pastirja udarim, in razkrope se ovce črede‘. Po vstajenju svojem pa pojdem pred varni v Galilejo.« (Matevž 26:31, 32) Ponoči 14. nizana leta 33. n. št. se je izkazalo, da je Jezus po pravici uporabil prerokovanje Zaharije za svoje apostole, ker v Matevžu 26:56 piše, kaj se je zgodilo potem, ko je bil Jezus izdan: »Tedaj ga vsi učenci zapuste in pobegnejo.« Njegove »ovce« so se v resnici razbežale.

⁴³ In paralelno dogajanje: leta 1918, tri in pol leta po koncu časov narodov, potem ko je Kristus prejel prestol v nebesih, se je v torek 26. marca kot vsako leto praznovala Spominska večerja. Razkropitev  »ovc« je kmalu dosegla višek. V Stražnem stolpu 1. marca 1918 je pisalo v prvem stavku uvodnega članka »V spomin na našega kralja!«: »Ali bo Spominska večerja, ki je pred nami, zadnja, ki jo bomo praznovali na Zemlji, seveda ne vemo; vemo pa, da so za leto dni bliže izpolnitve našega upanja. Ako želi gospodar, da tudi v prihodnjih letih praznujemo Spominsko večerjo, potem jo bomo«. Vse se je zdelo še temačnejše, ko so zaprli odgovorne člane Watch Tower Societyja, ki so se posvetili paši »ovac« nebeškega gospodarja, in jih obsodili na osnovi nepravičnega postopka na dolge zaporne kazni, ki bi jih morali prestati v Zveznem zaporu. Takrat niso vedeli, da je bila to izpolnitev Zaharije 13:7.

44. a) Kakšno upanje je posredovalo Zaharijevo prerokovanje in kaj je to pomenilo? b) Kako se je ta del prerokovanja izpolnil na Kristusovih apostolih?

⁴⁴ Kakorkoli že, a ta prerokba je imela tudi svojo svetlo stran. Ni samo napovedovala, da bo pastir udarjen in da se bodo ovce razbežale, ampak je bila v njej tudi Jehovina obljuba: »A milo obrnem (ponudim) roko svojo do malih.« To pa je pomenilo, da bo Jehova zopet dobrohotno ponudil svojo roko razkropljenim ovcam. Za tem, ko je citiral svojim apostolom prerokovanje, da se bodo razbežali, jih je Jezus pomiril z besedami: »Po vstajenju mojem pa pojdem pred vami v Galilejo.« (Matevž 26:32) To je pomenilo, da jih bo po vstajenju zopet zbral. Tako se je tudi zgodilo in o tem beremo: »Enajsteri učenci pa odidejo v Galilejo, na goro, kamor jim je bil Jezus ukazal. In ko ga ugledajo, ga molijo; nekateri pa dvomijo. In pristopi Jezus ter jim govori in reče: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na Zemlji. Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse karkoli sem vam zapovedal.« — Matevž 28:16—20.

45. Kako se je to prerokovanje izpolnilo 1919. leta na razredu zvestega »hlapca« in kako je ta »hlapec« postal srečen?

⁴⁵ Tudi leta 1919. je Jehova ponudil »roko svojo do malih.« (Zaharija 13:7) Jezus Kristus, ki ga je Jehova postavil za Pastirja in Kralja, je začel ponovno zbirati svoje razkropljene ovce. Gospod Jezus se je vrnil kot gospodar hlapcev iz prilike domov in pregledal, kako je doma. Ugotovil je, da se je razred »zvestega in modrega hlapca« trudil kljub težki situaciji v svetu, da izvrši nalogo in da daje gospodarjevim »poslom« duhovno hrano, hrano iz navdihnjene Božje Besede, ob pravem času. Gospodar je pokazal svojo dobrohotnost in jih ponovno zbral in v svoji hiši dobro organiziral »posle«. Osemdnevni kongres, ki je bil od 1. do 8. septembra 1919 v Cedar Pointu (Ohio), je pokazal svetu, da je nevidno prisoten Gospod Jezus Kristus zopet zbral svoje zveste »ovce«. Pokazal je svetu, kdo je po mišljenju Gospoda Jezusa predstavljal razred njegovega »zvestega in modrega hlapca«. Zato je bil razred »hlapca« blagrovan in srečen. To pomeni, da sme ostati v službi svojega nebeškega gospodarja.

46. Zaradi katere nagrade je bil zvesti »hlapec« srečen, kot je to pojasnil Jezus?

 ⁴⁶ Gospod Jezus je pojasnil, zakaj je njegov »zvesti in modri hlapec« srečen, ko je dejal: »Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde gospodar njegov, kadar pride (grško: elthon), da tako dela! Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem premoženjem svojim« — Matevž 24:46, 47; Lukež 12:42—44.

POSTAVLJEN NAD VSEM GOSPODARJEVIM PREMOŽENJEM

47. Kaj je zaupano zvestemu »hlapcu«, ki je napredoval? Ali se to sklada z novimi pooblastili njegovega gospodarja?

⁴⁷ Gospod Jezus je imel »zvestega in modrega hlapca« za srečnega zaradi nagrade, ki jo bo prejel za izvršitev gospodarjeve naloge. Povišan bo, ker mu bo gospodar, ki mu je zvesto služil, zaupal večjo odgovornost. Brez dvoma je to tako, ker je tudi njegovemu gospodarju dana večja odgovornost. Gospodar gotovo ni odšel na to potovanje zaradi zabave ali okrevanja. V mislih je imel bolj pomemben cilj: da prejme višji položaj, večjo moč in oblast. In če se spomnimo, da se je ta Jezusova ponazoritev nanašala na njegovo vrnitev v nebesa, kjer bo po dolgem obdobju čakanja sedel na desnici svojega Očeta in prejel kraljestvo, spoznamo, da ponazoritev pomeni gospodarjevo večjo odgovornost. Gospodar se vrača domov z novimi in večjimi pooblastili. (Hebrejcem 10:12, 13) Zato je tudi vsa njegova posest postala dragocenejša. Tako so tudi povišani »hlapci« deležni časti, ki jo je prejel gospodar.

48. Zakaj je bila služba, ki jo je gospodar po vrnitvi zaupal razredu »hlapca« pomembnejša in važnejša kot prejšnja?

⁴⁸ V izpolnitvi preroške ponazoritve je »Gospodar« Jezus Kristus leta 1914, ko so minili »določeni časi poganov«, prejel nebeško kraljestvo. Tako je tega leta, ko se je začela njegova parousia ali »prisotnost«, postal okronani Kralj, vladajoči Kralj na nebeškem prestolu. Ko se je leta 1919. vrnil k svojemu »služabništvu«, da bi videl, kako je z njegovimi »posli«, je prišel s kraljevskim dostojanstvom, ki ga v prvem stoletju v času svojega življenja na Zemlji ni imel. To pomeni, da je razred »zvestega in modrega hlapca« sedaj služil gospodarju, ki je imel višji položaj, večjo moč in oblast kot gospodar, ki mu je služil do tedaj. S tem je tudi njegova služba postala mnogo važnejša. Biti v njegovi službi je bila sedaj še večja čast. Povišanje pri njem in s tem večja odgovornost pa je bila zares nagrada!

49. Kaj pomeni za hlapca, da bo po gospodarjevi vrnitvi postavljen »nad vsem premoženjem« njegovim in kakšna priložnost se mu sedaj nudi?

⁴⁹ v tej ponazoritvi je gospodar pred svojim odhodom zaupal enemu izmed svojih hlapcev, od katerega je pričakoval, da se bo izkazal za »zvestega in modrega hlapca«, določeno odgovornost. Tega hlapca je postavil samo nad svojimi posli ali služabniki in ga zadolžil, da jim daje hrano ob pravem času. Ko torej gospodar po svoji vrnitvi postavi  hlapca, s katerim je bil zadovoljen, »nad vse premoženje svoje«, to pomeni, da je hlapec, ki je bil povišan, dobil večje obveznosti. Sedaj bo lahko še v večji meri pokazal svojo modrost in zvestobo, ker ima sedaj nadzorstvo nad večjimi stvarmi. Tako je postal zelo cenjen hlapec.

50. Kje je »vse premoženje« njegovo in kaj naj s tem izrazom razumemo?

⁵⁰ V ponazoritvi omenjeno »premoženje«, nad katerim je gospodar postavil hlapca, ki ga ima za vrednega, ne predstavlja vsega njegovega imetja v nebesih. S slavo ovenčani Jezus Kristus, ki mu je dana »vsa oblast v nebesih in na Zemlji«, gotovo ni nesposoben, da ne bi mogel izvršiti svoje naloge glede »premoženja« v nevidnih nebesih, kjer mu služijo njegovi sveti angeli. »Vse premoženje« nad katerim bo postavljen razred »zvestega in modrega hlapca«, se mora zato nanašati na vse duhovne stvari, ki mu pripadajo na Zemlji in so v zvezi z njegovim kraljestvom, vzpostavljenim v nebesih. Vendar pa to ne pomeni nikakršne udeležbe v političnih vladavinah tega sveta, da bi torej kralj Jezus Kristus vodil človeške politične institucije in nad njimi vladal. Te ureditve so obsojene na propad. »Vse premoženje« pomeni torej igranje vloge na Zemlji v izpolnjevanju prerokovanj, ki se nanašajo na čas po vzpostavitvi Kraljestva v nebesih leta 1914.

51. Zakaj imajo sedaj člani razreda zvestega »hlapca« kot poslanci večjo odgovornost kot prej in kakšno prednost in dolžnost imajo po prerokovanju o Kraljestvu?

⁵¹ Ko je vladajoči kralj Jezus Kristus leta 1919. pregledal preostanek svojih pomaziljenih učencev, je ugotovil, da je »postavljeni« »hlapec« pri delitvi hrane »poslom« ravnal zvesto in modro. Zato je postavil ta razred »hlapca« nad vse svoje premoženje. Njihova povečana odgovornost je bila sedaj v tem, da so s svojo službo pomagali pri izpolnitvi prerokovanj o Kraljestvu, ki so se začela izpolnjevati. V času vseh teh stoletij so sestavljali razred »modrega in zvestega hlapca« ljudje, ki so bili »poslanci namesto Kristusa«, poslanci, ki so neprestano prosili ljudi, da se čim prej spravijo z Bogom. (2. Korinčanom 5:19, 20) Potem ko jih je leta 1919. postavil, pa so postali poslanci vzpostavljenega kraljestva in sedaj je vest o kraljestvu dobila nov pomen in večji značaj. (Matevž 24:14; Marko 13:10) Imeli so prednost in dolžnost sami sebe posoditi za orodje, s katerim bo uresničeno prerokovanje o kraljestvu, ki se od leta 1914 dokončno izpolnjuje. Kakšna velika čast jim je pripadala — da služijo pri izpolnitvi vseh stvari prerokovanih v Razodetju s čudovitimi simboli in z veličastno vestjo o Kristusovem tisočletnem kraljestvu.

52. Kako je razred »hlapca« s tem povzdignjen in kako je to nakazano v Razodetju?

⁵² Vse te prednosti in dolžnosti, višji položaj in čast je dobil preostanek razreda »zvestega in modrega hlapca« od svojega nebeškega Gospodarja, vladajočega kralja Jezusa Kristusa. Torej ni čudno, da je lahko razglašen za srečnega, blagrovanega! S tem da so mu zaupane te stvari, je zares povzdignjen. To spominja na podobo, opisano v Razodetju 11:11, 12, podobo »dveh prič«, ki so ju njuni sovražniki ubili,  trupli pa vrgli na široko ulico »mesta velikega«, kjer sta ležali tri dni in pol, da jih je lahko videl vsakdo: »In po treh dnevih in pol je prišel življenja duh iz Boga vanju in sta stopila na noge svoje in strah velik je prešel one, ki so ju gledali. In sta slišala glas velik z neba, rekoč jima: Pojdita sem gor! In šla sta gor na nebo v oblaku in videli so ju sovražniki njuni.«

53. a) Zakaj je imel razred »hlapca« sedaj večje prednosti in dolžnosti? b) Kako se je hranjenje »poslov« nadaljevalo, čeprav so bile razprodane vse prejšnje publikacije?

⁵³ Za člane razreda »zvestega in modrega hlapca« so te vzvišene prednosti in dolžnosti pomenile več dela. To je zahtevalo več časa in pozornosti, potrebovali so tudi več pripomočkov, da bi uspeli opraviti to delo, da ne bi izostala izpolnitev biblijskega prerokovanja o delu za kraljestvo na Zemlji. Morali so obdelovati tudi večje polje — vsa področja naseljene Zemlje. (Razodetje 14:6, 7; 10:11) Seveda pa je bilo potrebno še naprej redno hraniti Gospodove »posle«. In kako je bila miza, s katere so jedli, stalno bogato obložena z duhovno hrano iz Biblije! Tudi potem, ko so bili zadnji izvodi Študijev Biblije C. T. Russella in knjiga Konec skrivnosti leta 1927 razprodani, ni manjkalo »poslom« duhovne brane. Od leta 1921 ko je izšla knjiga Božja harfa, so bile natisnjene vedno nove, s potrebami časa vsklajene knjige, brošure in traktati. V oktobru leta 1919. se je pojavil tudi spremljevalec Stražnega stolpa, časopis Zlati vek (sedaj z naslovom »Prebudi se!).

54. K izpolnitvi katere vizije, opisane v Razodetju, je smel na osnovi dodatnih prednosti, ki jih je prejel, pomagati razredu »hlapca«? Kako je s tem postavljen pred veliko nalogo in kako istočasno prejema tudi pomoč?

⁵⁴ Razen tega je razred »zvestega in modrega hlapca«, nagrajen od svojega gospodarja z dodatnimi prednostmi in dolžnostmi, pomagal tudi pri uresničenju krasne vizije, ki jo je po navdihnjenju prejel apostol Janez in jo zapisal v Razodetju 7:9—17. Od leta 1935. so člani tega razreda »hlapca« lahko videli, kako ta vizija postaja resničnost. Z veseljem so lahko gledali, kako po številu neomejena »velika množica« ljudi iz vseh krajev Zemlje slavi Jehovo v njegovem duhovnem templju in svojo rešitev pripisuje njemu in Jagnjetu Jezusu Kristusu. Za razred »modrega in zvestega hlapca«, duhovne Izraelce, pa je bila velika naloga skrbeti za vedno večjo »veliko množico«, ker so spoznali, da so ti ovcam podobni ljudje »iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov« dragoceni del vsega njegovega imetja na Zemlji. Zato z veseljem skrbijo za duhovne potrebe teh »drugih ovac«. »Velika množica« pa »zvestemu in modremu hlapcu« pomaga in ga podpira pri oskrbovanju vsega Gospodovega zemeljskega imetja.

»AKO PA REČE TA HUDOBNI HLAPEC«

55., 56. Zakaj se mora vsak član razreda »hlapca« neprenehoma izkazovati za modrega in zvestega in na kaj je v zvezi s tem opozoril Jezus?

⁵⁵ Ta razred »zvestega in modrega hlapca« bo za Gospoda Jezusa Kristusa do konca opravljal svoje osrečujoče delo na Zemlji. Vendar pa mora danes vsak z duhom pomaziljeni član tega razreda »hlapca«  paziti na svoje vedenje, da ne bi postal nevreden pripadnosti temu pooblaščenemu razredu. Če se neki član tega razreda ne bi izkazoval za zvestega in modrega, bi bil podoben človeku, ki postaja »hudobni« hlapec. Jezus je v svoji priliki opozoril na to nevarnost z besedami:

⁵⁶ »Ako pa reče (kdajkoli) ta hudobni hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, ter začne pretepati sohlapce svoje, s pijanci (dobesedno: s tistimi, ki se opijajo) pa pojeda in popiva, pride (grško: héxei) gospodar tega hlapca v dan in ob uri, katere ne ve in ga preseka (dobesedno: razseka ga) in mu da delež s hinavci: tam bo jok in škripanje z zobmi.« — Matevž 24:48—51; Lukež 12:45, 46. The Kingdom Interlinear Translation.

57. a) Ali je Jezus dejal, da je gospodar od začetka postavil nekega hudobnega hlapca ali pa se je prvotno postavljeni hlapec kasneje pokvaril v hudobnega? b) Kaj je Jezus pokazal z načinom, s katerim je začel ta del primerjave?

⁵⁷ Če točno preberemo te Jezusove besede, ugotovimo, da ni rekel, da je gospodar pred svojim odhodom nekoga postavil za »hudobnega« hlapca; tudi ni dejal, da bo »zvesti in modri hlapec« postal zloben ali »hudoben« hlapec. Jezus z besedami »Ako pa reče (kdaj)« (po Lukežu 12:45) samo postavlja vprašanje. Pravi, da če bi ta nad posle postavljeni hlapec, potem ko je postal v srcu hudoben, kdaj rekel, da njegov gospodar še dolgo ne bo prišel, in začel ravnati nedostojno, bo njegov gospodar po svoji vrnitvi ravnal ravno tako tudi z njim; povsem drugače kot pa s hlapcem, ki ga je postavil nad vse svoje premoženje. Jezus je torej izrazil sledečo misel: recimo, da postavljeni hlapec postane hudoben in začne ravnati nezvesto in nespametno. Kako bo potem ravnal z njim gospodar, ko se bo vrnil? Tako kot je Jezus opisal. Jezus ni rekel, da bo postavljeni hlapec povsem gotovo ali zelo verjetno postal hudobni hlapec.

58. a) Kako prevajajo ta tekst drugi moderni prevodi? b) V kakšnem položaju bi se znašel Jezus, če bi razred »hlapca«, ki ga je on postavil, postal hudobni hlapec?

⁵⁸ V nekaterih sodobnih in malo svobodnejših prevodih Jezusovih besed pride ta misel jasneje do izraza. V An American Translation je to prevedeno takole: »Ako pa je slab hlapec in si reče: ,Goapodar še dolgo ne bo prišel‘ in začne pretepati druge hlapce in jesti in piti s pijanci.« (Matevž 24:48, 49) Podobno je prevedeno tudi v The New English Bible. The New American Bible pa pravi: »Ako pa je služabnik ničvreden in si pravi ...« The New Testament in Moderen Speech pa: »Ako bi si človek, hudoben služabnik, rekel v svojem srcu ...« Jezus ni prerokoval, da bo ta »hudobni hlapec« gotovo obstajal. Opisal je samo, kako bi nezvesti in nespametni hlapec mislil, govoril, ravnal in kako bi ga njegov Gospodar po svojem nenadnem prihodu kaznoval. Če bi ta »hlapec«, ki ga je postavil Jezus Kristus, postal hudoben, ne bi bilo nobenega hlapca, ki bi ga gospodar lahko nagradil za zvestobo. Jezus ni postavil dveh razredov hlapca.

59. a) Kakšnemu razredu »hlapca« je Jezus postavil temelj? b) Ali prerokovanja napovedujejo, naj bi se razred »hlapca« izkazal za zlega ali kaj?

 ⁵⁹ Jezus je skrbno pazil, da pred svojim odhodom pred devetnajstimi stoletji ne bi postavil nad svojimi »posli« slabega, zlohotnega ali nekoristnega »hlapca«. Poročila Krščanskih grških spisov dokazujejo, da postavljeni »hlapec« ni bil slab, pa tudi prerokovanje o tem razredu pravi, da ni pričakovati, da bi ta razred postal hudoben, da bo tudi hudobno postopal. S svojimi izkušenimi zvestimi apostoli je postavil temelj za izgraditev telesa iz zvestih hlapcev. V Razodetju 7:3—8 je prerokovano, da bo 144 000 duhovnih Izraelcev imenovano za »hlapce Boga našega«. V Razodetju 12:17 je napovedano, da se bo zmaj, satan, hudič, potem ko bo vržen z nebes, vojskoval z ostalimi »semena« Božje »žene«, ki »hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.« V Razodetju 14:1—4 pa je napovedano, da vseh 144 000 »hodi za Jagnjetom, kamorkoli gre«, in da bodo z njim stali na gori Sionu, ker so »odkupljeni z Zemlje«. Vsi so »odkupljeni izmed ljudi, prvina Bogu in Jagnjetu.«

60. a) Je ljudi, ki ravnajo kot tisti »hudobni hlapec«, za takšne postavil Jezus Kristus? b) Kaj tvorijo ti ljudje skupaj?

⁶⁰ Če obstaja razred z duhom maziljenih kristjanov, ki ravnajo kot »hudobni hlapec«, potem ni od gospoda Jezusa postavljen nad njegovimi služabniki ali »posli«. Posamezni člani »zvestega in modrega hlapca« lahko iz sebičnih razlogov slavoljublja, častihlepja ali poželenja, odpadejo. Ti egoisti bi lahko celo osnovali posamezne skupine, ki bi sledile svojim ciljem. Vsi skupaj pa bi vendar sestavljali samo en razred, ki je povsem ločen od razreda »zvestega in modrega hlapca«.

61. Je razumno misliti, da so slučaji, ki kažejo, kaj je mislil Jezus s tistim, kar je rekel o »hudobnem hlapcu«?

⁶¹ Lahko verjamemo, da Gospod Jezus ne bi uporabil neke ilustracije, ne da bi imel za to primere ali kakšen splošen primer, s katerim je dopolnil ponazoritve, tako da je s tem povedal svoje mišljenje o določenem vedenju in o tem, kar je iz njega izviralo. S tem primerom je pokazal, da on, Jezus, ni postavil »hudobnega hlapca« ali takšne vrste kristjanov, da pa se bo nezvestim, nezanesljivim, nevrednim zaupanja in nespametnim kristjanom v času njegove nevidne prisotnosti ali parousie godilo, kakor je opisal.

62. Katere primere lahko omenimo, posebno iz časa prve svetovne vojne, in kako je to delovalo na razred »zvestega in modrega hlapca«?

⁶² Kmalu po smrti urednika časopisa Stražni stolp in ustanovitelja Watch Tower Bible and Tract Society leta 1916, so bili med člani Mednarodnega združenja raziskovalcev Biblije takšni primeri. Nekateri posamezniki so si proti določilom ustanovne listine Družbe skušali pridobiti vodstvo in oblast. Pojavili so se nesporazumi o tem, kdo sestavlja organizacijo, ki jo Gospod odobrava. Toda onemogočeni so bili vsi tisti, ki so si hoteli pridobiti vodstvo, in tudi tisti, ki so bili nezadovoljni s prizadevanji, da bi se vse urejalo v skladu z ustanovno listino in z biblijskimi načeli. Zato so začeli »tolči« svoje sohlapce z besedami — ustno in v tisku — in s sodnimi postopki. Posebno v  času prve svetovne vojne so se postavili na stran »pijancev« tega sveta, na stran pijancev v duhovnem smislu. To je bila za organizacijo, ki so jo hudo preganjali religiozni nasprotniki, velika obremenitev. Razred »zvestega in modrega hlapca« je bil težko preizkušan.

63. a) Kako nam Jezusove besede povedo, da takšni skupini »hudobnega hlapca« zagotovo ne bo uspelo razdreti enotnosti njegovih »služabnikov«? b) Kako se je izpolnilo to prerokovanje?

⁶³ Jezusova ponazoritev zagotavlja, da v času svoje prisotnosti ali parousie gotovo ne bo dopustil, da bi nezvestim, ki kažejo lastnosti »hudobnega hlapca« uspelo ogroziti enotnost njegovih »domačih v veri« in zavladati nad njim, oziroma preprečiti hlapcu, da bi opravljal svojo nalogo — dajati »poslom« »hrano ob pravem času.« V času njegovega nadzora je kaznoval ta zlonamerni razred z največjo strogostjo ali po dobesednem prevodu grškega glagola, ki je uporabljen v Matevžu 24:51, ga je presekal na dvoje. »Odsekal« je razred tistih, ki niso prav ravnali, od razreda »zvestega in modrega hlapca«. To se je pokazalo v njihovih stremljenjih po neodvisnosti in v dejstvu, da so se umaknili in formirali lastno religiozno skupino z vodstvom po svojem okusu. Vsakdo, ki bi želel vedeti, kam so jih pripeljala njihova dejanja, se lahko o tem informira.

64. S kom bo dal gospodar delež tistim, ki so podobni »hudobnemu hlapcu«? S kom pa ne mara, da bi se družili?

⁶⁴ Ta razred, ki je bil »odsekan«, oddvojen, kaže značilnosti »hudobnega« hlapca in je tudi občutil posledice tega — kakor je opisal Jezus. V nekem smislu bi se tudi lahko imenoval razred »hudobnega hlapca«. Jezus je v svoji razlagi dejal, da bo gospodar temu hlapcu »dal delež s hinavci.« (Matevž 24:51) V analogni ilustraciji, v kateri se »hlapec« imenuje »oskrbnik« NS, je Jezus dejal: »In delež mu da med neverniki«. (Lukež 12:46) Jezus Kristus nikakor ne želi, da se v času njegove parousie ali prisotnosti med njegovim »služabništvom« ali »posli« najdejo ljudje, ki se imajo za kristjane, a kažejo lastnosti »hudobnega hlapca«. Krščanstvo teh ljudi ni iskreno. Zato spadajo k religioznim hinavcem navideznega krščanstva. Niso zvesto izpolnjevali naloge, ki jim jo je gospodar zaupal, pri tem niso bili niti vestni niti zanesljivi niti vredni zaupanja. Zato jim je mesto med nezvestimi kristjani, ki so kristjani le po imenu.

65. Zakaj jokajo in škripljejo z zobmi tisti, ki so podobni »hudobnemu hlapcu«?

⁶⁵ Med hinavci in neverniki, tisti ki kažejo lastnosti »hudobnega hlapca«, ne najdejo duhovnega zadovoljstva, a čaka jih isto kot te hinavske in neverne religioniste. Z njimi bodo jokali in škripali z zobmi. (Matevž 24:51) Seveda ne bodo jokali, ker bi se kesali. To ne bo »žalost po volji Bogu«, ki »rodi izpokorjenje in zveličanje, ki se ga nikdar ni kesati.« (2. Korinčanom 7:10) To je jok iz besa in grenkega razočaranja. Morda še vedno religiozno delujejo, vendar pa jim manjka radosti in blagoslova, ki ga prinaša s seboj izvrševanje nalog od gospodarja priznanega hlapca, ki je postavljen »nad vse premoženje« svojega gospodarja.

 OPOZORILO PRED IZNENADENJEM

66. S katerimi besedami je po Lukežovem poročilu Jezus končal svoje prerokovanje o »znamenju«, da bi opozoril svoje učence?

⁶⁶ Jezus v svojem prerokovanju znamenja »prisotnosti in koncu sestava stvari« ni opomnil svojih apostolov samo s ponazoritvijo, ki kaže, kaj bi se zgodilo s »hudobnim hlapcem«. Opozoril jih je tudi neposredno in to opozorilo velja za vse njegove učence; opozoril jih je, naj ne ravnajo kot ta »hudobni hlapec«. Kot poroča Lukež, je Jezus končal svoje pomembno prerokovanje z besedami: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja in vas ne zadene ta dan iznenada, kakor zanka. Kajti tako bo prišel na vse, ki prebivajo na licu vse Zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.« — Lukež 21:34—36.

67. Zakaj je sedaj, ko je razred »zvestega in modrega hlapca« postavljen nad »vse premoženje« svojega gospodarja, najvažnejše, da vsak posameznik misli na to opozorilo?

⁶⁷ Sedaj, ko je »zvesti in modri hlapec« nevidno prisotnega Gospoda Jezusa postavljen nad vsem njegovim »premoženjem«, je nadvse pomembno za vsakega posameznika, da si te besede vzame k srcu. Pred vrati je dan, ko se bo nad krščanstvom po imenu, nevernim Jeruzalemom v protisliki, začela stiska brez primere. Kot kača, ki se priplazi nepričakovano, bo prišel ta čas nad prebivalce Zemlje in vsi, ki ne bodo budni, bodo iznenadeni, ker bodo preveč zaposleni z jedačo in pijačo in zavzeti s sebičnimi skrbmi tega življenja. Dan, ki bo prišel nad nje kakor kača, jim bo prinesel uničenje. Člani razreda »zvestega in modrega hlapca« ne želijo, da se jim pripeti kaj takega kot sebičnim in brezbrižnim ljudem, tistim, ki so podobni »hudobnemu hlapcu«.

68. a) Kaj še kaže, da živimo v času, na katerega se »znamenje« nanaša, razen dejstva, da danes še obstaja »zvesti in modri hlapec«? b) Česa moramo zato ponižno prositi?

⁶⁸ Ni razloga, da bi bili v negotovosti glede časa, v katerem živimo. Ravnali smo se v skladu z Jezusovo razlago prilike o smokvi in drugem drevju« in torej vemo, v katerem času živimo in kaj prihaja. Izpolnitev preroške prilike o »zvestem in modrem hlapcu« se sedaj bliža višku. Dejstvo, da danes še obstaja razred »zvestega in modrega hlapca«, in dejstvo, da je ta razred postavljen nad vsem gospodarjevim premoženjem in to premoženje upravlja, je pomemben del »znamenja«, ki kaže, da živimo v času parousie ali nevidne prisotnosti okronanega Kralja Jezusa Kristusa in seveda v času »konca tega sestava stvari«. (Matevž 24:3, NS) Dan, ko bo uničen ta »sestav stvari« vključno z navideznim krščanstvom bo kmalu prišel nad ljudi kot kača. Zato moramo »bedeti«. Neprestano moramo moliti, da bi »mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim«. — Lukež 21:36.

[Podčrtni opombi]

[Vprašanja za preučevanje]