Kaj naj pričakujemo ob koncu tisočletnega dneva sodbe
8. poglavje
Kaj naj pričakujemo ob koncu tisočletnega dneva sodbe
1. Zakaj lahko po pravici pričakujemo, da se bodo v času tisočletja, ko bo satan v breznu, zemeljski prebivalci naučili pravice?
V TISOČ letih, ko bo satan, hudič, v breznu, bodo Zemlji in njenim prebivalcem sodili nebeški sodniki v imenu Jehove Boga. Tudi vojvodski zastopniki na Zemlji bodo delali in odločali v njegovem imenu, ravnali bodo kot sodniki, ki jih je jeruzalemski kralj Josafat postavil po vsej deželi, da bi privedli ljudstvo nazaj k Bogu. Josafat jim je tedaj dejal: »Glejte, kaj delate! zakaj ne vršite pravde za človeka temuč za Jehovo, in on je pri vas v sodbi. Zato bodi strah Jehovin (ne človeški) na vas; pazite, kako delate! kajti pri Jehovi, našem Bogu, ni nobene krivice: on ne gleda na zunanjost oseb in ne jemlje darov.« (2. Letopisi 19:4—7) Lahko pričakujemo, da se bodo pod takimi nebeškimi sodniki in njihovimi vojvodskimi zastopniki prebivalci plodnega zemeljskega raja v tisoč letih skupno naučili pravičnosti. —Izaija 26:9.
2., 3. a) Katerega Betlehemca potomec je bil Jezus po Davidu in s čim primerja Izaija začetek njegovega zemeljskega življenja? b) S katerimi lastnostmi bo povezan duh, ki bo počival na njem, in kako bo sodil?
2 Kako sposobnega, zanesljivega vrhovnega sodnika bo imelo človeštvo med sodnim dnevom, dolgim deset stoletij v »novih nebesih«! Živo in toplo je opisal tega sodnika Izaija v osmem stoletju pred našim štetjem. Ta prerokovani sodnik je Jezus Kristus, mesijanski potomec kralja Davida, sina Jesejevega, Betlehemca. Ali bi Jehova Bog mogel zagotoviti in postaviti boljšega sodnika za poravnavanje človeških prepirov, ki bi skrbel, da ljudje dosežejo pravico in da bo pravica za vedno ostala na Zemlji? Obrnimo torej vso svojo pozornost na zapis navdihnjenega preroka o sposobnostih bodočega sodnika, potomca Jeseja iz Betlehema in njegovega sina kralja Davida. Primerjajmo začetek njegovega zemeljskega življenja z majhno mladiko, ki poganja iz korenin obsekanega debla. Izaija prerokuje:
3 »In mladika požene iz obsekanega debla Jesejevega, in odrastek iz korenin njegovih prinese sad; in duh Jehovin bo počival nad njim, duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh spoznanja in strahu Jehovinega. In blagougodje njegovo bode v strahu Jehovinem; in ne bo sodil po videzu svojih oči, ne pravde odločal po sluhu svojih ušes; temuč v pravičnosti bo sodil siromake in nepristranski bo odločeval pravdo krotkim na Zemlji. In udari Zemljo s šibo svojih ust in z dihom usten svojih usmrti krivičnika. In pravičnost bode ledij njegovih pas in zvestoba pas bedra njegovega.« — Izaija 11:1—5.
4. a) V čigavem strahu bo sodil človeštvo? b) Kako bo postal več kot le »mladika« ali »odrastek« iz »debla Jesejevega« in zato prebivalci Zemlje nad njim ne bodo razočarani ali ogorčeni?
4 Ta vrhovni sodnik se še posebej veseli strahu Jehovinega, ima resnično radost v njem in bo zato gotovo sodil za Jehovo in ne za ljudi. Ko izreka odločitve se boji edino Boga in ne ljudi. V takšnem zdravem strahu pred resničnim in živim Bogom, Jehovo je zares moder. Ni ostal »mladika« ali »odrastek« iz korenin »debla Jesejevega«, ampak je zrastel v večjega Davida, sina živega Boga Jehove. Na njem, nosilcu kraljevskega dostojanstva, počiva Jehovin duh, ki ga je obdaril s spoznanjem, razumevanjem in modrostjo v tolikšni meri, kolikor mu je za njegovo službo potrebno. Kot kralj, ki sedi na Božji desnici, bo zaupal Jehovi; in kot njegov sodnik ne bo razočaral in ogorčil prebivalcev Zemlje.
5. Kako bo kot sodnik, ki zastopa pravico, še bolj nepristranski in bolj goreč, kot je bil Salomon?
5 Na Zemljo bo uvedena pravica. Nebeški sodnik bo sodil bistroumneje, modreje kot kralj Salomon, njegova preroška predslika, ki je sodil izredno modro in čudovito razsodil v težkem primeru dveh nečistnic. Obe sta se odrekli mrtvemu detetu in zahtevali živega. Salomon pa je na poseben način odkril pravo mater živega deteta. O tem piše: »In slišal je ves Izrael sodbo, ki jo je razsodil kralj, in bali so se kralja, kajti videli so, da je modrost Božja v njem, da bi delil pravico.« (1. knjiga Kraljev 3:16—28) Prav tako tudi večji Salomon ne bo sodil po zunanjosti in govoricah, ampak po ugotovljenem dejanskem stanju in po dognanih izsledkih, tako da se bo izrekala in izvrševala pravična sodba. Ne bo dajal prednosti visokim pred malimi in prevzetnim pred ponižnimi.
6. Kako bo z dejanjem v veliki stiski dokazal, da bo njegovo tisočletno sodstvo pravično?
6 Ta sodnik, napolnjen z Jehovinim duhom, bo pokazal z osvoboditvijo krotkih in ponižnih v prihajajoči »veliki stiski«, ki bo dosegla višek v »vojski tistega velikega dne Boga Vsegamogočnega«, v Harmagedonu, kaj smemo pričakovati od njegovega tisočletnega sodstva. (Matevž 24:21; Razodetje 7:11; 16:14, 16) Njegovi ukazi in povelja nebeškim vojskam bodo »šiba« iz njegovih ust, ker se bo izpolnilo tisto, kar bo poveljnik ukazal: nepravični »stari svet« bo udarjen in razbit na koščke. Njegove ustnice se bodo premikale po Jehovinem duhu in povedal bo svoje stališče do hudobnih na Zemlji; ti pa bodo zato usmrčeni. Ves naš planet Zemlja bo očiščen oholih, prevzetnih in hudobnih. Nevidni vladar tega sveta satan pa bo zvezan in vržen v brezno.
7., 8. a) Kako naj razumemo, da bo sodnik opasan s pravičnostjo in zvestobo za dobrobit vsega človeštva? b) Kakšno spremembo bo to povzročilo pri ljudeh?
7 Zares lahko človeštvo pričakuje od tisočletnega sodstva Jezusa Kristusa, od Jehove postavljenega sodnika, pravičnost in zvesto prizadevanje v dobro človeštva; kot bi bil opasan s pasom pravičnosti, da bi jo izvajal, in kot da se je opasal z zvestobo, da se je pripravil na zvesto ravnanje v dobro svojega naroda, ki mu bo sodil po Božjih merilih. Kakšen mir in pokoj bo nastal zaradi tega na Zemlji! Kako se bodo spremenili odnosi med ljudmi! Kako se bo vsakdo spremenil in bo pripravljen delati v dobro drugih! Kako razveseljlvo sliko je naslikal Izaija s preroškimi besedami:
8 »Pravičnost bode ledij njegovih pas in zvestoba pas bedra njegovega. In prebival bo volk z jagnjetom in leopard bo ležal pri kozliču in tele in mladi lev in pitana ovca bodo skupaj in majhen deček vodnik med njimi; in krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči skupaj ležali; lev pa bo jedel slamo kakor vol. In dete rojeno se bo igralo nad modrasovo luknjo in odstavljenec bo ročico vtikal v gadovo votlino. Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa Zemlja bode polna spoznanja Jehovinega, kakor vode pokrivajo morja globočino.« — Izaija 11:5—9.
SPREMEMBE OSEBNOSTI
9. Od kdaj in pri kom so se te spremembe že izvršile s pomočjo Božjega Duha?
9 Zamisli si človeške lastnosti, ki so podobne lastnostim volka, leoparda, medveda, mladega grivastega leva ali kobre strupenjače! Mnogo ljudi, ki so imeli prav takšne lastnosti, so se kljub temu odzvali vesti o Božjem kraljestvu in spremenili svoje lastnosti, da bi se lahko razumeli z drugimi, ki so krotki in nedolžni kakor jagnje, kakor majhni otroci, deteta. Božji sveti duh je vplival na člane krščanske skupščine, da so se spremenili, da bi postali podobni Kristusu, odkar je bil po njem izlit na krščansko skupščino, zbrano ob binkoštih leta 33 n. št. To jim je omogočilo, da so se lahko med seboj razumeli in bili istih misli, čeprav so prej imeli lastnosti nevarnih divjih zveri. (Dejanja apostolov 2:1—33) Po preroštvu Izaije ne bodo več prizadejali svojim bratom v Kristusu hudega ali povzročili razpad skupščine na »gori svetosti« oboževanja Jehove.
10. a) Pri kom, razen pri 144 000 Kristusovih sodnikih, je še nastala takšna sprememba lastnosti? b) Kako jim bodo te spremenjene lastnosti koristile na začetku Kristusove tisočletne sodbe?
10 Toda te spremembe niso nastale samo pri 144 000 sosodnikih vrhovnega sodnika Jezusa Kristusa, ampak tudi pri članih »velike množice« oboževalcev Jehove Boga, ki se zbira danes iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Bodočim prebivalcem zemeljskega raja je zagotovljeno, da bodo pod Božjo zaščito in obvarovani med »veliko stisko« in da bodo prišli v Božjo novo ureditev, pod tisočletno vodstvo Jezusa Kristusa. (Razodetje 7:9—11) Seveda bodo tudi v novi ureditvi obdržali na novo pridobljene lastnosti. Zanje bo tudi posebna ugodnost, da bodo oni tisti »živi«, prvi, ki jim bo nebeški sodnik Jezus Kristus začel soditi v času svojega tisočletnega sodstva. (2. Timoteju 4:1) V takih okoliščinah bo izginil strah pred zlim in uničenjem z »gore svetosti« oboževanja Jehove. Ker so že spoznali Jehovo, bo zares vsa Zemlja polna spoznanja Jehovinega. To spoznanje pa bo rastlo še naprej.
11. Kaj je dejal Bog preživelim iz splošnega potopa o živalih na Zemlji in kako se bo v našem času zgodilo nekaj podobnega?
11 Spominjamo se tudi tega, kar je bilo rečeno ljudem, ki so preživeli vesoljni potop v Noetovem času, ko so stopili z barke in darovali Bogu. Jehova jim je dejal: »In strah do vas in trepet pred vami obhajaj vse živali na Zemlji in vse ptice pod nebom; vse, karkoli se giblje na suhem, in vse ribe v morju so vam dane v pest.« (1. Mojzesova 9:2) Ali se bo zgodilo isto v našem času? Prihajajoča »velika stiska« bo naperjena samo proti brezbožnim ljudem na Zemlji in zato kopenske živali, ptice in ribe v morju ne bodo uničene. Razumno je pričakovati, da bo Bog vlil strah tem nižjim zemeljskim stvarjenjem, da se bodo bali ljudi, ki jim je zapovedano, da očiščeno Zemljo spremene v raj. Gotovo bo Bog ki je s svojim duhom spremenil živalske lastnosti v krščanske pri 144 000 in pri tistih iz današnje »velike množice«. nekaj podobnega lahko napravil tudi pri divjih živalih. Vsekakor pa ne bodo škodovale Jehovinim oboževalcem na Zemlji.
12., 13. a) Kakšen je bil v raju odnos med prvim človeškim parom in živalmi? b) Kakšni odnosi bodo obstajali med samimi živalmi in to ne samo v simboličnem smislu?
12 V soglasju s tem je čudovit opis življenja živali v Izaiji 11:6—9, ki se bo dobesedno izpolnil pri pticah, ribah in kopenskih živalih na Zemlji v obdobju tisočletne vladavine Kneza miru, sina večjega Jeseja, Jehove Boga. V davni preteklosti v prvotnem raju ali Edenskem vrtu se žena Eva ni bala kače in ni bežala pred njo, ko jo je slišala govoriti. (1. Mojzesova 3:1—4) Ko je pred tem Adam dajal imena divjim živalim in pticam, se jih ni bal. (1. Mojzesova 2:19, 20) V novem raju bo spet tako, kot je bilo v prvotnem Edenu, ko se človek ni bal živali in je bil prepričan, da mu ne bodo škodovale.
13 Kopenske živali, ptice in ribe bodo živele v miru med seboj in v miru s človekom. In če to ne bi bilo tako? Tedaj bi Bog nasprotoval svojim preroškim napovedim, zapisanim v Izaiji 11:6—9; Ezekielu 34:25 in Ozei 2:18. Če bi te prerokbe imele samo slikovit ali duhovni pomen in ne bi bile dobesedna podoba stvarnega življenja, tedaj bi bila dobesedna izpolnitev samo nedosegljiv ideal.
14. Kaj je vendar važnejše od udomačenja živali in zakaj?
14 Toda ukrotitev živali, ptic in rib ni najvažnejša stvar. Živali so obstajale davno pred človekom. Najvažnejše vprašanje je obstanek človeka na Zemlji. Vsi potomci Adama in Eve so rojeni v grehu in »nimajo slave Božje«. (Rimljanom 3:23) V mnogih primerih so ljudje namesto Božjih sprejeli lastnosti, ki jih lahko primerjamo z lastnostmi divjih živali. Zato je nujno, da se človeštvo vrne nazaj v »slavo Božjo«, da bi bilo vredno večnega življenja v slavo Bogu, Stvarniku. Člani človeške družbe morajo doseči mirne in skladne medsebojne odnose, da bi lahko ravnali popolnoma pravično in pošteno. To je cilj, ki ga bo dosegel Jezus Kristus s svojim tisočletnim sojenjem.
15. Kako bodo nebeški sodniki človeštva uspeli, da se bodo prebivalci na Zemlji množili, zlo pa zmanjševalo?
15 Danes narašča kriminal hitreje kot število zemeljskih prebivalcev. V obdobju tisočletja pa bo prirastek prebivalstva na Zemlji enakomeren, ker bodo vstajali mrtvi, »pravični in »nepravični«. Seveda pa bo tedaj število zlih dejanj upadlo, dokler se ne bo izgubila vsaka sled za njimi. Zakaj? Zato, ker bodo nebeški sodniki človeštva popolnoma pravični in bodo vse učili ravnati z Božjimi pravili resnice in pravice. Tega ne bo težko doseči, ker bo »vsa Zemlja ... polna spoznanja Jehovinega, kakor vode pokrivajo morja globočine«. (Izaija 11:9) V tem teokratičnem tisočletju bo dovoljeno samo oboževanje Jehove. človeštvo bo takrat pripeljano v zemeljsko dvorišče Jehovinega »resničnega šatora«, duhovnega templja. Tam bodo spoznali resničnost besed, ki jih je govoril Jezus v molitvi k svojemu nebeškemu Očetu: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« — Janez 17:3; Hebrejcem 8:2.
16. a) Kakšni rezultati Kristusovega tisočletnega dneva sodbe bodo pokazali, da to sodstvo ni zgrešilo svojega namena? b) Zakaj ne bo Kristus tisti, ki bo v raju dal obnovljenemu človeštvu večno življenje?
16 Namen tisočletnega sodnega dne bo dosežen. Ob času njegovega konca bodo vsi voljni in poslušni ljudje poznali resnično pravico in popolno pravičnost. Njihova duhovna in telesna nepopolnost, podedovana po Adamu in Evi, bo odstranjena. Sposobni bodo samostojno živeti po Božjem absolutnem merilu pravičnosti. Ali jim bo takrat Jezus kot vrhovni sodnik dal pravico do večnega življenja v miru in lepoti rajske Zemlje? Ne! O tem nima pravice odločati namesto Boga, saj ve, da je zapisano: »Bog je, ki jih opravičuje.« (Rimljanom 8:33) Kakšno vlogo ima torej Božji sodnik?
[Vprašanja za preučevanje]
