13. poglavje

Obračun z današnjimi hlapci

1., 2. a) Kakšno veselje je občutil preostanek Kristusovih »hlapcev«, ki so nosili Božje ime, in od kod je prihajalo? b) Kako je to veselje izraženo v priliki o »talentih«?

KO si je preostanek zemeljskih »hlapcev« leta 1931. nadel božansko ime, je s tem dosegel veselje, kakršnega do tedaj še ni poznal. Njihovo veselje prihaja od istega vira kakor veselje njihovega Gospodarja in Gospoda, namreč od Jehove Boga. Gospod Jezus Kristus je na veselje, ki ga je prejel, opozoril ob koncu svoje prilike o »talentih«, ko je govoril o računu, ki ga je napravil s svojimi hlapci. To je zapisano v Matevžu 25:20—23:

² »In pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, rekoč: Gospodar, pet talentov si mi izročil; glej, pridobil sem z njimi pet drugih talentov. Reče mu Gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje. Tudi tisti, ki je prejel dva talenta, pristopi in reče: Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, pridobil sem z njima dva druga talenta. Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje.«

3., 4. a) Ali trojica »hlapcev« prikazuje posameznike ali kaj drugega? b) Kako to, s čimer je predočena poravnava računa s hlapci, v zvezi z izpolnitvijo te preroške prilike kaže pravi pomen izraza »parousia«?

³ Za opravljanje računa je bilo vsekakor potrebno nekaj časa in dela. To nam kaže, da bo, da bi se izpolnila preroška prilika do zadnjih posameznosti, čas prisotnosti ali parousie Jezusa Kristusa, nebeškega Gospodarja, trajal določen čas. (Matevž 24:3) Ne smemo pa pozabiti, da predstavljajo trije hlapci, omenjeni v priliki, razrede, ki so sestavljeni iz posameznikov. Za poravnavo računov z razredi, to je s skupinami, pa je potrebno več časa in dela kot za poravnavo računov s posamezniki. Pri razredu ali skupini ga je treba opraviti z vsakim članom posebej. V Rimljanih 14:9, 10 apostol Pavel piše:

⁴ »Zato je namreč Kristus umrl in zopet oživel, da gospoduje i mrtvim i živim ... Saj se vsi postavimo pred sodni stol Božji.«

5. a) Namesto koga pravzaprav sodi Jezus, kadar sodi živim in mrtvim? b) Kako je z nagrado tistih članov razreda »hlapca«, ki so umrli pred Kristusovo parousio?

⁵ V izpolnitvi prilike o »talentih« gospod Jezus Kristus sodi za Jehovo Boga. Vsi njegovi hlapci, ki jim je izročil »talente«, danes, v dvajsetem stoletju niso več živi. Tisti na primer, ki so živeli v prvem stoletju in so bili torej sodobniki dvanajsterih apostolov, od katerih je Janez, ki je prejel Razodetje živel najdlje, so že davno pomrli; zaspali so v smrtnem snu, čakajoč parousio svojega nebeškega Gospodarja in lastnika, pravičnega sodnika, ki jih bo nagradil. Apostol Pavel je malo pred svojo mučeniško smrtjo napisal svojemu misionarskemu sodelavcu Timoteju: »Bojeval sem dobri boj, dokončal tek, ohranil  vero; že mi je pripravljen pravičnosti venec, ki mi ga podeli Gospod tisti dan, pravični sodnik; a ne samo meni, ampak tudi vsem, ki so ljubili prihod njegov.« (2. Timoteju 4:7, 8) Res, apostol Pavel je v resnici upal, da bo »tistega dne«, na dan Gospodove parousie ali prisotnosti obujen od mrtvih in nagrajen z nesmrtnim nebeškim življenjem. Vsi, ki so pomrli pred začetkom Gospodove prisotnosti (parousie), so morali čakati.

6. Kdaj so »hlapci«, ki so spali v smrtnem snu, vstali in pred kom imajo prednost po vstajenju?

⁶ V obdobju Gospodove nevidne prisotnosti v duhu morajo biti vsi zvesti »hlapci«, ki spijo v smrtnem snu, obujeni v nebeško življenje v duhovnem kraljestvu in to do začetka sodbe. Še živeči zvesti služabniki niso nagrajeni pred »hlapci«, ki so spali v smrtnem snu. To ni naše predvidevanje, ker je apostol Pavel pisal krščanski skupščini v Solunu: »Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tako bode Bog tudi tiste, ki so zaspali po Jezusu, pripeljal z njim. To namreč vam pravim po besedi Jehovini, da mi živeči, ki preostanemo za prihod Gospodov, nikakor ne prehitimo teh, ki so zaspali. Ker Gospod sam stopi doli iz nebes s poveljem, z glasom nadangela in s trombo Božjo in mrtvi v Kristusu vstanejo najprej; potem bodemo mi živeči, ki preostanemo, z njimi vred vzeti v oblakih Gospodu naproti v zrak; in tako bodemo vedno z Gospodom.« — 1. Tesaloničanom 4:14—17.

7. Kako bodo ti, ki so zaspali, v smrti prebujeni?

⁷ To pomeni, da bo v času Gospodove prisotnosti (parousie), do začetka njegove sodbe nevidno vstajenje spečih zvestih »hlapcev« v duhovno življenje v nebesih. Sedaj živeči »hlapci« seveda ne morejo s svojimi telesnimi očmi videti tega vstajenja, kot tega ne morejo videti tudi svetski ljudje, ki niso »hlapci« nevidno prisotnega gospoda Jezusa.

8., 9. a) Kaj kažejo dejstva o vprašanju, ali je pri srečanju »hlapcev« z Gospodom v zraku mišljeno, da bodo ti vzeti v zrak v mesenih telesih? b) Kaj pravi 1. Korinčanom 15:50—54?

⁸ Srečanje obujenih »hlapcev« z Gospodom »v zraku« je prav tako nevidno za vse telesne oči in nihče na Zemlji ne more opaziti, kaj se dogaja, razen tistega, ki veruje Božji Besedi in spremlja znamenja časa. »Hlapci«, ki so zaspali v smrti, so bili vsi naenkrat obujeni in »vzeti v oblakih Gospodu naproti«. »Hlapci« pa, ki so na Zemlji doživeli začetek sodbe ali obračuna, niso bili vzeti v zemeljsko atmosfero s svojimi vidnimi materialnimi telesi, da bi se srečali z nekim vidnim Gospodom v zraku, ker kaj takšnega sodobna zgodovina še ni zabeležila. Več kot petdeset let že umirajo posamezni člani še živeče skupine »hlapcev« in imajo po biblijski obljubi takšno vstajenje v duhovno življenje v nevidnih nebesih. Ker se je Gospodova prisotnost že začela, jim ni potrebno čakati na njegov prihod v smrtnem snu. Nanje se nanašajo besede apostola Pavla:

⁹ »Meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, tudi trohljivost ne deduje netrohljivosti. Glej, skrivnost vam govorim: Vsi  ne zaspimo, a vsi se izpremenimo v hipu, v trenutku, ob poslednji trobenti; kajti trobenta zatrobi in mrtvi vstanejo netrohljivi in mi se izpremenimo. To trohljivo mora namreč obleči netrohljivost in to smrtno obleči nesmrtnost. Kadar pa to trohljivo obleče netrohljivost in to smrtno obleče nesmrtnost, tedaj se zgodi tista beseda, ki je napisana: »Požrta je smrt v zmagi.« (za večno) — 1. Korinčanom 15:50—54; Izaija 25:8.

10. V kakšnem smislu so »blagrovani« »hlapci«, o katerih je beseda v Razodetju 14:13?

¹⁰ Za maziljene hlapce, ki so živeli na Zemlji v času začetka Gospodove prisotnosti ali parousie in so umrli zvesti in v soglasju z Gospodom, velja obljuba iz Razodetja 14:13: »Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu od sedaj. Da, pravi Duh, odpočijejo se naj od trudov svojih, zakaj njih dela gredo za njimi.« »Blagor« njim, zato, ker bodo ob času smrti doživeli trenutno spremembo — iz trohljivosti v netrohljivost, iz smrtnosti v nesmrtnost, iz človeškega v duhovno stanje — brez kakršnega koli spanja v smrti. Tedaj preneha njihov zemeljski trud in trpljenje, tedaj gredo naravnost v nebesa, da prejmejo delo pri Gospodu, čigar sodediči so.

11. Kdo je bil R. J. Martin, ki je dan kot primer za pojasnitev omenjenih misli?

¹¹ Vzemimo na primer slučaj Roberta J. Martina, enega izmed osmerice blagoslovljenih kristjanov, katerim je pripadal tudi predsednik Združenja J. F. Rutherford, ki so bili po krivici zaprti okrog devet mesecev — od 5. julija 1918. do 25. marca 1919. — v Zveznem zaporu v Atlanti (Georgia). Ko je bil ta »hlapec« v sredo, 26. marca 1919. v Brooklynu (New York) po pologu kavcije izpuščen, ni imel od »talentov«, ki mu jih je zaupal njegov nebeški gospodar, skoraj ničesar več. Od konca prve svetovne vojne, ko je prišlo do preganjanja gospodovih »hlapcev«, so minili več kot štirje meseci in R. J. Martin je moral začeti vse znova. Še vedno je bil zvest Gospodu Jezusu in pripravljen je bil sprejeti »talente« s katerimi bi lahko »trgoval« za svojega nebeškega Gospoda in s tem širil plodno polje, ki bi rodilo učence Gospoda Jezusa v Kristusa. Leto dni po izpustitvi iz zapora je postal upravnik nove tiskarne, odprte v Brooklynu za potrebe Watch Tower Bible and Tract Society. 1. novembra 1926. leta je postal član predsedništva tega združenja, (kar je ostal do konca svojega zemeljskega življenja.

12. Kdaj je Martin umrl in kakšno sporočilo o njegovi smrti je bilo v Stražnem stolpu?

 ¹² R. J. Martin je leta zvesto trgoval in pomnoževal zaupane mu »talente« na polju pridobivanja učencev. Umrl je 23. septembra 1932., v starosti štiriinpetdeset let. (Rojen je bil 30. marca 1878.) Njegova smrt »v Gospodu« je bila javljena 1. oktobra 1932. na 304. strani Stražnega stolpa in glasnika Kristusove prisotnosti, kjer med drugim piše:

Bilo je malo po polnoči ali ob zori 23. septembra 1932, ko je Robert J. Martin, borec v Jehovini organizaciji, zložil svoj zemeljski šator in v miru odšel. Ta dobra in zvesta priča je končala svojo službo na Zemlji. Imamo razlog za verovanje, da je takoj prišel v Kraljestvo in sedaj je za vedno z Gospodom v vrhovni Jehovini organizaciji.

... Upanje zvestih tovarišev brata Martina je, da bi tudi sami lahko videli Gospoda v vsej njegovi slavi in lepoti in za vedno sodelovali v izvrševanju Jehovinih odločitev. Martinova zvesta predanost Jehovini stvari je spodbuda vsem članom maziljenega preostanka, da nadaljuje z naskokom na vrata ...

13. Kdaj je umrl J. F. Rutherford, Martinov tovariš v zaporu, in kaj se je tedaj končalo, kot so pokazala minula leta?

¹³ Njegov tovariš iz zapora, J. F. Rutherford, je zaključil svoje zemeljsko življenje v četrtek, 8. januarja 1942. v svojem 72. letu, kot predsednik Watch Tower Bible and Tract Society. Njegova smrt je bila javljena 1. februarja 1942 na 45. strani časopisa Stražni stolp oznanjuje Jehovino kraljestvo, v članku pod naslovom »Zvesta priča«. Kakor se je pokazalo v minulih tridesetih letih, se je z njegovo smrtjo končalo neko določeno obdobje delovanja današnjih krščanskih Jehovinih prič.

14. a) Kateri biblijski razlog obstaja za verovanje, da sta ta dva »hlapca« prejela nagrado za svoje trgovanje s Kristusovimi »talenti«? b) Ali tudi še sedaj živeči hlapci na Zemlji prihajajo v gospodarjevo »veselje« in kakšno vprašanje se pojavlja o njihovi vladavini?

¹⁴ Življenjske poti krščanskih služabnikov, podobne tema dvema, brez dvoma kažejo, da so trgovali z gospodarjevimi »talenti«, ki so jim bili zaupani. S tem so razširili zemeljsko polje delovanja in tako je bilo pridobljenih več Kristusovih učencev. Na osnovi Biblije lahko verujemo, da jih je Jezus Kristus, ko so prišli pred njegov sodni prestol, pohvalil z besedami: »Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje.« (Matevž 25:21,  23) Minilo je precej let, vendar na Zemlji še vedno živi majhen preostanek teh zvestih krščanskih »hlapcev«, ki z veliko ljubeznijo nadaljujejo s pomnoževanjem »talentov« svojega nebeškega gospodarja. Čakajo, da bo ob svojem času končano njihovo zemeljsko življenje in da bodo odšli pred sodni prestol Jezusa Kristusa in srečni slišali iste pohvalne besede. Vendar pa že zdaj, dokler so še na Zemlji in širijo in množijo »talente« svojega nebeškega lastnika, vstopajo v veselje svojega gospodarja v tolikšni meri, kolikor množijo njegove »talente«. Vendar sedaj na Zemlji nikakor ne vladajo, pač pa je pred njimi čas, ko bodo skupaj s svojim gospodarjem vladali v nebesih tisoč let.

»HUDOBNI IN LENI HLAPEC«

15., 16. a) Kako hlapec z enim talentom ni izkoristil svoje »zmožnosti« in kakšne so bile posledice? b) Kako se je izgovarjal potem, ko je gospodarju vrnil, kar je prejel od njega?

¹⁵ Sedaj pa bomo pazljivo pregledali, kaj se je zgodilo tretjemu hlapcu iz Jezusove prilike, ki je prejel samo en talent in o katerem je rečeno: »Tisti pa, ki je prejel enega, odide in ga zakoplje v zemljo in skrije srebro gospodarja svojega.« (Matevž 25:15, 18) Ta hlapec se ni trudil, ni pokazal srčnosti in ni »trgoval« kot hlapec, ki je prejel pet talentov, in hlapec, ki je prejel dva. Zato tudi ni mogel pričakovati zaslužka od srebrnega talenta svojega gospodarja. Bil je dovolj »zmožen« za trgovanje z enim samim srebrnim talentom in lahko bi ga pomnožil, vendar pa ni pokazal te svoje sposobnosti. Tako svojemu gospodarju ob prihodu in v času njegove prisotnosti (parousie) ni imel pri obračunu kaj pokazati. S kakšnim izgovorom je stopil pred gospodarja? Jezus nam je to povedal v priliki takole:

¹⁶ »Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel en talent, in reče: Gospod, vedel sem, da si trd človek; žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel; in ker sem se bal, sem šel in skril talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš, kar je tvojega.« — Matevž 25:24, 25.

17. a) Ali je hlapec odobraval to, da je gospodar ravnal kot opisani zemlje posestnik? b) Zakaj je hlapec mislil, da se njegov gospodar nima pravice pritoževati, ker mu ni pomnožil vrednosti?

¹⁷ Ta hlapec je vedel, da se od njega pričakuje pomnožitev prejetega. Vendar mu je primanjkovalo srčnosti, da prevzame odgovornost za »trgovanje« z gospodarjevim talentom. Njegova ljubezen do gospodarja ni bila tako velika, da bi zmagala in da kljub strahu prevzame odgovornost, nastopi in poveča »bogastvo« svojega gospodarja. Svojega gospodarja je primerjal s kmetovalcem, ki poleg pridelka s svojega posestva žanje tudi pridelke na poljih, ki mu ne pripadajo, kjer ni obdeloval, kjer ni sejal, in da pobira tam, kjer ni raztresel. Hlapcu ni bilo po volji, da njegov gospodar na tak način veča svoje premoženje in ga je zato celo obtoževal. Dosledno po tem prepričanju in mišljenju mu je enostavno vrnil samo tisti talent, ki mu ga je gospodar  zaupal. Zakaj naj bi se gospodar pritoževal, če ni imel izgube, je mislil on, hlapec. Dobil je nazaj, kar je bilo nekoč njegovo. Ta hlapec ni spoznal, da mora denar spraviti v promet, da bi prinašal dobiček.

18. Po čigavih besedah je gospodar odgovoril svojemu hlapcu? Kako ga je imenoval in zakaj?

¹⁸ Gospodar je odgovoril hlapcu z njegovimi lastnimi argumenti, ker beremo: »Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel; zato bi bil moral dati moje srebro menjalcem in jaz bi bil po svojem prihodu (dobesedno ob prihodu) prejel, kar je mojega, z obrestmi.« — Matevž 25:26, 27.

19. Zakaj je hlapec zaslužil ime »hudobni« hlapec in kako bi lahko na lažji način zadovoljil svojega gospodarja?

¹⁹ Ta nekoristni hlapec je bil »hudoben«, ker namerno ni pomnožil »bogastva« svojega gospodarja. Ni se brigal za rast gospodarjevega imetja. Vendar to ne pomeni, da ni vedel, da gospodar pričakuje dobiček. Vedel je to in lahko bi si olajšal delo in dal srebrn talent bankirjem, da bi ga izkoristili, njemu pa plačevali odgovarjajoče obresti. Tako bi hlapčev gospodar ob vrnitvi lahko prejel poleg srebrnega talenta tudi obresti od vloženega denarja pri bankirjih. Vendar se ta hlapec ni zgledoval po hlapcu s petimi niti po hlapcu z dvema talentoma in z njima tudi ni sodeloval. čeprav je prejeti srebrni talent vrnil, je v resnici svojemu gospodarju povzročil izgubo. Ker je to storil namerno, ga je njegov gospodar označil za »hudobnega«.

20. V katerem smislu je bil ta hlapec »len« in kakšne posledice je to imelo zanj?

²⁰ Nekoristni hlapec je bil tudi »len«. Bil je nemaren in ni bil pripravljen pozorno »trgovati«, kot sta trgovala druga dva hlapca. Bil je sposoben trgovati z dobičkom, sicer mu gospodar ne bi zaupal niti enega talenta. Ker je sprejel samo en talent, je bil tudi manj odgovoren od drugih dveh hlapcev. Ta manjša vrednost novca namreč od njega ni zahtevala več, kot je bil zmožen napraviti. Vendar pa je namerno, ne da bi izkoristil svoje sposobnosti, skril talent v zemljo in mu ga potem vrnil brez dobička. Bil je tako len, da se ni čutil dolžnega (čeprav je imel svojega gospodarja za »trdega človeka«), da bi med njegovo dolgo odsotnostjo trgoval z dragocenim talentom. Na razpolago pa je imel dovolj primernega časa. To pa, da ni povečal imetja, je imelo zanj usodne posledice.

21. Kdo je protislika tega hlapca v sodobnem času, ko izpolnitev prerokbe prihaja k višku?

²¹ Ta »hudobni in leni hlapec« ima v današnjem času, na višku izpolnitve dogodkov iz prilike svojega dvojnika. Prav kakor prva dva prizadevna hlapca tudi ta nedelavni hlapec predstavlja razred ali skupino krščanskih hlapcev, ki so v službi oziroma so odgovorni nebeškemu gospodarju Gospodu Jezusu Kristusu. Ta neproduktivni razred se je razkril ob začetku obračuna v prvem povojnem letu 1919.

22. Kdo je še trdil, da je v službi nebeškega gospodarja, in kako je zanemaril njegovo »lastnino« po koncu svetovne vojne?

 ²² Pripadniki raznih verskih skupnosti so razglašali, da so v službi gospoda Jezusa Kristusa. Toda, ali so po koncu prve svetovne vojne (11. novembra 1918) začeli obdelovati polje, ki jim je bilo na razpolago, da bi pridobivali učence vladajočemu kralju Jezusu Kristusu, ki je bil sedaj prisoten? Ne! Napravili so kompromis s politiki in militaristi tega sveta. Zanemarili so »premoženje« Kraljestva kralja, čigar kraljevska oblast se mora neprenehoma širiti. Njihovo pozornost in interese je pritegnilo Društvo narodov, ki ga je Zvezni koncil Kristusovih cerkva v Ameriki označil za »politični izraz Božjega kraljestva na Zemlji«. (Izaija 9:6, 7) Prizadevali so si pomnožiti število oboževalcev in zagovornikov te, od ljudi ustanovljene mednarodne organizacije za svetovni mir in varnost. Danes branijo te religiozne sekte in veroizpovedi organizacijo, ki je nasledila Društvo narodov.

23. Kakšen je bil rezultat njihove nedelavnosti na polju sveta v dobro Božjega mesijanskega Kraljestva?

²³ Ob obračunu, ki ga je napravil gospod Jezus Kristus ob vrnitvi, takoimenovani hlapci krščanstva niso mogli pokazati pomnoženega »bogastva«. Niso obdelovali njive sveta v korist vzpostavljenega Božjega mesijanskega Kraljestva, ker so se od njega odvrnili in niso poučili ljudi o Jehovinem vzpostavljenem kraljestvu.

24. Kako tisti, ki so opisani v tretjem paragrafu resolucije »Novo ime« ustrezajo »lenemu in hudobnemu hlapcu«?

²⁴ Celo med tistimi, ki so bili v stiku z zvestima »hlapcema« vladajočega kralja Jezusa Kristusa, se je pojavil razred kristjanov, ki so po opisu podobni »lenemu in hudobnemu hlapcu«. Očitno se na ta razred nanašajo misli tretjega odstavka resolucije z naslovom »Novo ime«, ki je bila sprejeta v nedeljo, 26. julija 1931. popoldne na mednarodnem kongresu v Columbusu (Ohio) pod pokroviteljstvom Watch Tower Bible and Tract Society. Ta odstavek sedaj citiramo:

Ker je kmalu po smrti Charlesa T. Russella prišlo do ločitve med njegovimi sodelavci, se jih je določeno število odvrnilo od Watch Tower Bible and Tract Society in odklonilo sodelovanje pri delovanju omenjenega združenja. Ne strinjajo se z resnicami, ki se objavljajo v Stražnem stolpu in ostalih izdajah omenjenega združenja. Nasprotujejo delu tega Združenja, ki se sestoji iz oznanjevanja sodobne vesti o Božjem kraljestvu in dnevu maščevanja Boga našega nad vsemi deli satanove organizacije. Vsi ti omenjeni nasprotniki so osnovali mnogoštevilna združenja, ki se med seboj razhajajo in nosijo imena kot so: »Raziskovalci Biblije«, »Združeni raziskovalci Biblije«, »Russeliti, ki učijo resnico, kakor jo je razkril pastor Russel«, »Stanovitni« in podobne nazive, ki hočejo povzročiti zmedo in nesporazum . . .«

25. Ali so bili vsi ti omenjeni nasprotniki udeleženi v težkih preizkušnjah nosilcev »novega imena«?

 ²⁵ Vsi tukaj omenjeni, ki niso hoteli sodelovati in so postali nasprotniki, niso hoteli sprejeti »novega imena« Jehovine priče in zato niso poznani kot krščanske Jehovine priče. V strašnih preizkušnjah nosilcev »novega imena« niso imeli deleža in tudi pri oznanjevanju Jehovinega vzpostavljenega mesijanskega kraljestva po vsej Zemlji niso sodelovali. Tako niso delali pri širjenju njive, ki jo je bilo treba obdelati, da bi se pridobili Jezusovi učenci, in ki je danes polje 208 dežel in otokov, na katerih se oznanjuje vest o Kraljestvu v 160 jezikih. Kljub hudemu preganjanju v raznih deželah se bliža vrhunec obdelovanja polja (človeštva), ki rodi vedno nove Kristusove učence. Danes se opravlja to delo pod vodstvom 95 podružnic Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania.

26. Kateri dokazi obstojajo, da prejema maziljeni preostanek »hlapca« pri uporabi gospodarjevih »talentov« in v delovanju na polju sveta nebeške blagoslove?

²⁶ Pomnoževanje »premoženja« ali »talentov« mesijanskega kraljestva je bilo očitno priznano in blagoslovljeno od vsemogočnega Boga Jehove in njegovega sina Jezusa Kristusa. Pomaziljeni »hlapci«, zaposleni z uporabo kraljevskih »talentov«, vidijo v tem delu odgovornost, ki prinaša radost, in trudijo se, da bi jih njihov nebeški gospodar imenoval za »zvestega in modrega hlapca«. Ne želijo biti v stiku z nikomer iz razreda »zlega in lenega hlapca«. Raje si prizadevajo pomagati vsem, ki zadovoljujejo biblijske zahteve, da postanejo ustvarjalni poslanci Božje besede, povezani z njimi. Kot dokaz Božjega blagoslova zaradi njihovega dobrotljivega prizadevanja, je bilo v službenem letu 1972 krščenih 163 123 ljudi, ki so jih poučevali, tako da so postali učenci gospoda Jezusa Kristusa. V zadnjih petih letih (1968 — 1972) se je krstilo preko pol milijona, točneje 680 871 ljudi po vsej zemlji. Preostanek maziljenih »hlapcev«, ki množijo Gospodovo »premoženje«, ne misli, da gospodar nezakonito žanje tam, kjer ni sejal, dokler je bil osebno na Zemlji.

NEUPORABLJENI »TALENT« JE ODVZET

27. Kakšna je bila gospodarjeva odločitev glede nekoristnega hlapca?

²⁷ Kakšno obsodbo je v priliki izrekel gospodar nad hlapcem, ki mu ni vrnil tistega, kar mu pripada, z obrestmi? »Vzemite mu torej talent in dajte tistemu, ki ima deset talentov. Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki nima, se vzame tudi to, kar ima. In nepridnega hlapca vrzite v zunanjo temo: tam bode (njegov) jok in (njegovo) škripanje z zobmi.« — Matevž 25:28—30.

28. Česa ta nekoristni hlapec ni dobil, kar so pridni hlapci dobili in kaj je zanj pomenilo biti »vržen v vnanjo temo«?

²⁸ Ta hlapec ni povabljen, da bi vstopil v veselje svojega gospodarja. Niti ni postavljen, da bi vladal nad obilim, ker ni bil zvest v malem. Tudi ni imenovan za »zvestega in modrega hlapca«, ampak »nepridnega hlapca«, ki ne sme ostati v službi in hiši svojega gospodarja, ampak  je vržen iz hiše »v zunanjo temo«. Očitno je, da je gospodar, ki se je vrnil, napravil obračun s svojimi hlapci ponoči, tako da se je potem v resnici znašel »v zunanji temi«. Namesto da bi tam našel veselje svojega gospodarja, joče in škriplje zaradi stanja, ki ga je prizadelo.

29. Zakaj mora zvesti maziljeni preostanek »hlapca« v tem najti resen poduk danes, v času vse mračnejše svetovne situacije?

²⁹ To naj bi bil danes za maziljeni preostanek »hlapcev« poduk. Ti »hlapci« se morajo danes še naprej prizadevati, da množijo »premoženje« svojega nebeškega gospoda, ker bi jim bila sicer zaupana vrednost odvzeta in kot razred »lenega in hudobnega hlapca« bi bili vrženi v »zunanjo temo«. Od konca časov poganov leta 1914 je človeštvo v temi, izven razsvetljene hiše nebeškega gospodarja Jezusa Kristusa in celo krščanstvo je zavito v to nočno temo. Vendar pa bo ta tema postala še gostejša, ko se bo začela v času, ki ga je Bog določil, »velika stiska«, ki se bo pojavila naenkrat, že v času današnje človeške generacije. (Matevž 24:21, 22; Lukež 21:34—36) V satanovo temo bodo vrženi pripadniki razreda »hudobnega in lenega hlapca«, kjer bodo skupaj z religioznimi licemerci jokali in škripali z zobmi, dokler ne bodo uničeni.

30. Kako je bil »en talent« odvzet razredu »lenega hlapca«, komu je bil dan in zakaj?

³⁰ V času gospodarjeve parousie, medtem ko on dela račun s svojimi »hlapci«, bodisi s posamezniki, ki umirajo, ali pa z onimi, ki so kot razred hlapcev še na Zemlji, je postala očitna še ena stvar: razred »hudobnega in lenega hlapca« ne trguje s svojim edinim »talentom«, ki ga je prejel, in se ne zanima, ali »denar«, ki ga je prejel od svojega gospodarja, prinaša obresti ali ne. Torej gospodar prav zdaj jemlje »en talent« nezvestemu razredu, ki kot razred še vedno obstaja. Tem nezvestim ni dodelil področja za obdelovanje, ki bi bilo plodno in bi dajalo Kristusu nove učence. Ne smatra jih za svoje učence; ne priznava in ne sprejema njihovega religioznega delovanja. Ne dovoljuje jim, da sodelujejo v luči, ki razveseljuje njegovo služabništvo. »Talent«, ki so ga prejeli, jim je odvzet, njim dodeljeno polje z možnostjo pridobivanja učencev je dano razredu »vrlega in zvestega hlapca«, ki je pomnožil in še naprej množi kraljevo »premoženje« in uporablja svoje sposobnosti na polju pridobivanja učencev, tako da lahko pokaže »deset talentov«. — Matevž 28:19, 20; Psalm 2:8.

31. a) Katero pravilo Božjega ravnanja je tukaj prikazano? b) Česa »leni hlapec« ni imel razen »zmožnosti« in kaj se mu je zaradi tega pripetilo?

³¹ To je torej primer, kako se danes izpolnjuje Božji princip, Božje pravilo ravnanja, ki se glasi: »Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki nima, se vzame tudi to, kar ima.« (Matevž 25:29) »Hudobni in leni hlapec«, omenjen v priliki, je imel »en talent«, vendar mu je manjkalo nečesa, kar bi ga spodbudilo, da pokaže svoje sposobnosti ravnanja s »talentom«. Manjkala mu je  zvestoba in gorečnost do ravnanja s »talentom«. Manjkala mu je zvestoba in gorečnost do gospodarja, hvaležnost zaradi zaupanega in prepričanje, da gospodar zasluži, da prejme »talent« z dobičkom. To pa, da ob obračunu ni mogel pokazati dobička, kaže (ne glede na njegov izgovor), da tega, kar je bilo rečeno prej, ni imel. Zato mu je kot nekoristnemu »hlapcu« odvzet »talent«. Razočaral je svojega gospodarja v zaupanju, ki mu ga je izkazal. Zato je odpuščen iz gospodarjeve službe in izgnan iz njegove hiše.

32. Kaj je bilo tisto, česar razred »lenega hlapca« od leta 1919 ni imel in kaj mu je zato odvzeto?

³² Isto temeljno načelo je uporabljeno tudi v primeru današnjega razreda »hudobnega in lenega hlapca«. Članom tega razreda je bila zaupana vrednost enega talenta. Prejeli so ga od svojega nebeškega gospodarja in ga imeli v svoji lasti posebno od leta 1919, prvega povojnega leta. Vendar bi morali imeti še nekaj, kar bi dopolnjevalo ta »talent« in imelo odgovarjajočo protivrednost. Ta dodatna lastnost, ki bi jo moralo v njih prebuditi posedovanje »talenta«, je predanost, združena z gorečnostjo do Jehovinega mesijanskega Kraljestva, prepričanje, da je njihov nebeški gospodar vreden, da prejme sadove polja, učence, in pa hrabrost in ljubezen, ki bi jih gnala, da sodelujejo čim več pri oznanjevanju vzpostavljenega Božjega mesijanskega Kraljestva in pri pridobivanju učencev iz pripadnikov vseh narodov, ne pa samo iz židovskega naroda, na katerega je omejil svojo zasebno in javno službo oznanjevanja Jezus Kristus. Ker pa tega, kar je bilo potrebno, da bi lahko delali z »enim talentom«, niso imeli, jim je »talent« odvzet, kar danes dejstva potrjujejo.

33. a) Na čigavo škodo je razred »zvestega in modrega hlapca« dobil »preobilo«? b) Kakšno veselje je občutil in katero vladavino pričakuje?

³³ Na drugi strani pa ima razred »vrlega in zvestega hlapca« prav to, s čimer morajo biti dopolnjeni »talenti«, ki jim jih je zaupal njihov nebeški gospodar. Prilika pove, da so dobili več na račun razreda »hudobnega in lenega hlapca«; ponudene so jim še nove priložnosti in dane nove prednosti, ker so odgovorni, zanesljivi in koristni »hlapci«. Zato dobivajo »obilo« na polju, ki rodi učence. Ko razveseljujejo srce svojega gospodarja, jih preplavlja sreča in že sedaj slutijo radost, ki jo občuti njihov gospodar v vzpostavljenem Kraljestvu. Ta radost jim daje moč, da zdržijo v službi vse do konca svojega zemeljskega življenja, upajo pa, da bodo po smrti z vstajenjem od mrtvih prišli v popolnost njegovega veselja in bodo postavljeni za vladarje nad mnogimi stvarmi v njegovem tisočletnem Kraljestvu. Takrat bodo šele popolnoma spoznali srečo »hlapcev«, ki imajo delež v »prvem vstajenju«. — Razodetje 20:6.

34. Kaj kaže dejstvo, da se tisto, kar je povedano za višek te Jezusove prilike očitno dogaja v našem času?

³⁴ Na ta način se je od leta 1919 odigralo, kar je predvideno na višku dogajanja prilike o »talentih«. To so opazili posamezniki in narodi po vsej naseljeni Zemlji. Posebno razred »vrlega in zvestega  hlapca« se je zavedal tega. Vse to dokazuje, da od konca časov poganov (leta 1914) živimo v obdobju parousie ali nevidne prisotnosti Kralja Jezusa Kristusa. Prilika o »talentih« je del velikega »znamenja« Kristusove »prisotnosti« ali »konca sveta«, ker ta prilika pripada Jezusovemu obširnemu prerokovanju teh »znamenj«. — Matevž 24:3.

35. Zakaj moramo še naprej pregledovati Jezusovo prerokovanje in kakšen dokaz bomo s tem dobili?

³⁵ Vendar pa »znamenje« o Kristusovi nevidni prisotnosti v duhu vključuje mnogo več kot samo priliko o »desetih devicah« in o »talentih«, ki smo ju pregledovali sedaj. Naslednja preroška prilika je važen del Jezusove prerokbe o »znamenju«, njena izpolnitev v našem nemirnem času pa je nov dokaz, da živimo v času prisotnosti ali parousie gospoda Jezusa Kristusa in da nas čakajo še čudovite stvari. Bomo torej še naprej pregledovali Gospodovo veliko prerokovanje?

[Vprašanja za preučevanje]

[Slika na strani 156]

R. J. Martin

[Slika na strani 157]

J. F. Rutherford