Preiskušnja vsega človeštva ob koncu tisočletja
9. poglavje
Preiskušnja vsega človeštva ob koncu tisočletja
1. Kaj se mora kot zadnje zgoditi z obnovljenim človeštvom ob koncu tisočletnega dneva sodbe in kaj bo sodnik — zastopnik Jezus Kristus zato napravil s človeštvom?
OB koncu tisočletnega dneva sodbe bo pravično sojeni človeški rod stal popoln pred sodnikom in osvoboditeljem Jezusom Kristusom. Vendar jim takrat še ne bo dosojena pravica do večnega življenja v zemeljskem raju. Morali bodo še pred vrhovno sodišče vsemirja, pred sodišče Boga Najvišjega, suverenega Gospoda Jehove. Po tej zadnji zahtevi mora pooblaščeni sodnik Jezus Kristus predati človeški rod, ki bo tedaj znal postopati popolnoma pravično, svojemu Bogu in Očetu, da bo sodil vsem, ki so se v preizkušnji izkazali za vredne ali nevredne neprecenljivega daru, večnega življenja v miru in sreči. Čeprav bodo popolni, bodo še vedno smrtni.
2. Kaj se bo zgodilo z Adamovo smrtjo in kaj mora Jehova odločiti o vsakem posamezniku?
2 Umrljivost, ki se je držala ljudi zaradi greha prvega človeškega očeta v Edenu, je sedaj odstranjena in uničena, kot da je vržena v »jezero ognjeno«, v lastno smrt. (Razodetje 20:14, 15) Toda ali ne bodo ljudje, osvobojeni Adamove smrti in nepopolnosti, delali samovoljno in namerno nekaj, s čemer bi si zaslužili večno smrt pred Jehovinim sodiščem? Kdo bo zaslužil »drugo smrt«? O tem bo odločil vrhovni sodnik Jehova, ki je najvišji in zadnji sodnik.
3. Kakšna predaja oblasti se bo po 1. Korinčanom 15:24—28 tedaj izvršila?
3 Tedaj se bo izpolnilo, kar je prerokoval apostol Pavel v 1. listu Korinčanom 15:24—28: »Potem pride konec, kadar on izroči kraljestvo Bogu in Očetu, kadar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč. Kajti on mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge. A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt. Vse je namreč položil pod njegove noge. Toda ko pravi: ,Vse je podloženo‘ je očitno, da vse razen tega, ki mu je vse podložil. Kadar se pa vse njemu podloži, tedaj se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem.«
4. O katerih vprašanjih glede človeštva, ki je doseglo popolnost mora odločiti suvereni Gospod Jehova in kako bo pri tem ravnal?
4 Ko bo Sin predal kraljestvo Bogu in Očetu, bo postalo lastnina Jehove Boga. Tedaj torej med Jehovo, suverenim vladarjem, in človeštvom ne bo več podrejenega kraljestva. Kako bo tedaj reagiralo človeštvo na neposredno Božje kraljevanje? Ali bodo vsi sklenili biti njegovi zvesti podložniki v vso večnost? Se bodo vsi odločili, da bo Jehova njihov Bog, izbran za vedno? To, da bo Bog proglasil ljudi za pravične in jim podelil pravico do večnega življenja, je resna stvar, ki zahteva neomajno zvestobo tega, ki prejme to dragoceno pravico. Kako bo Bog ugotovil, čigavo ime naj se vpiše v »knjigo življenja«? S preizkušanjem vdanosti in popolnosti srca, kot v primeru patriarha Joba iz dežele Uz.
5. Kako ustreza preizkušnja popolnega človeštva Jobovi preizkušnji in kaj naj se z njo dokaže?
5 Tisoč let je človeštvo v kraljestvu Božjega sina uživalo nezasluženo Božjo dobroto in prebivalo v krasnem zemeljskem vrtu. Sedaj se, kot v Jobovem primeru postavlja vprašanje, ali ljubijo in obožujejo Boga samo zaradi vsega dobrega, ki ga je napravil zanje, ali zato, ker je živi in resnični Bog, zakoniti vladar vesolja? Jobova predanost Jehovi Bogu se je preizkušala v stiskah, s katerimi je satan z Božjim dovoljenjem mučil Joba skoraj do smrti. Tako bo tudi sedaj: satanu bo dovoljeno, da preiskusi obnovljeno človeštvo v takšnem obsegu, kot ga bo določil vsemogočni Bog. Tako bo popolno človeštvo preizkušeno in vsakdo bo lahko Bogu pokazal svojo poštenost na popoln način. Za takšno preizkušnjo bo potrebna osvoboditev satana in njegovih demonov iz brezna, kjer so bili tisoč let. Kakor je prerokovano, tako se bo tudi zgodilo.
6. Kako opisuje Razodetje 20:7—10 dogodke po koncu tisočletne Kristusove vladavine?
6 Kaj se bo zgodilo po koncu tisočletne vladavine Jezusa Kristusa in njegovih 144 000 sokraljev, je zapisano v Razodetju 20:7—10, NS z naslednjimi besedami: »In ko se izpolni tisoč let, bo izpuščen satan iz ječe svoje in izide zapeljevat narode, ki so na četverih voglih Zemlje, Goga in Magoga, da jih zbere na vojsko; katerih število je kakor peska ob morju. In šli so gori na Zemlje širjavo in so obkrožili šatorišče svetih in mesto ljubljeno; in prišel je ogenj od Boga z neba in požrl jih je. In hudič, ki jih je zapeljeval, je bil vržen v jezero ognjeno in žvepleno, kjer sta tudi zver in lažiprorok; in mučili se bodo noč in dan na vekov veke.«
7. Zakaj bodo satan in njegovi demoni, ko bodo izpuščeni, prepričani vase kljub popolnosti človeštva in o katerem spornem vprašanju bo zopet govora?
7 Izpustitev satana in njegovih demonov iz brezna pomeni, da jim bo dovoljeno zopet priti v bližino Zemlje, kjer bodo lahko neopazno vplivali na tiste ljudi, ki bodo to dovolili. Satan bo zaupal vase kljub umski, moralni, duhovni in fizični popolnosti človeštva. Res je, da v primeru patriarha Joba ni uspel, uspel pa je pred več kot 24 stoletji v Edenu pri Adamu in Evi — kljub njuni človeški popolnosti. V obeh primerih je bila sporna točka ista in sicer zakonita suverenost Jehove Boga, ki zahteva poslušnost človeških stvarjenj do Božjih zakonov in njegovih zapovedi.
8. a) Kako se bo tukaj ponovno pokazalo, da je bistvo tega spornega vprašanja, s katerim se bo soočil človeški rod, vseobča suverenost? b) Kdo so »sveti« in kaj je »mesto ljubljeno«?
8 Z dejstvom, da tisti, ki so jih satan in njegovi demoni zapeljali, napredujejo čez vso Zemljo in obkoljujejo »šatorišče svetih in mesto ljubljeno«, je pokazano, da se bo vse to ob koncu tisočletja ponovilo s celim človeštvom. Da, tedaj bodo na Zemlji prebivali »sveti«. Satan in njegove zemeljske horde jih bodo obkolile, ker se ne bodo pustili zapeljati satanu in njegovim demonom. »Sveti« bodo tisti med obnovljenim človeštvom, ki bodo v tej odločujoči preizkušnji ohranili svojo zvestobo do Boga. Njihov položaj je podoben življenju v vojaškem taboru, ki ga oblega sovražnik. Ker so v »šatorišču«, so ločeni od »ljubljenega mesta«. Očitno pa je, da to ni mesto, zgrajeno na Zemlji kot njeno središče. To je mesto, o katerem je govoril proslavljeni Jezus Kristus svojim naslednikom (zapisano je to v Razodetju 3:12) in ga imenoval »mesto Boga svojega, novi Jeruzalem, ki z neba doli gre od Boga mojega«.
9. Kdo ljubi to mesto in kako se mesto spušča z nebes od Boga?
9 To »mesto« je Bogu in »svetim« ljubljeno mesto. 144 000 sodedičev Jezusa Kristusa ima ime tega »novega Jeruzalema« zapisano na sebi. To ni zemeljsko, materialno mesto, ampak nebeško mesto, ki se spušča (gre doli) in širi svoj vpliv in oblast nad zemeljskimi prebivalci.
10. Ali lahko spuščeni satan škodi »mestu ljubljenemu« in kaj bo dosegel z napadom nanj?
10 To »mesto« ob koncu svoje tisočletne oblasti nad človeštvom ne bo razrušeno in razdejano, ampak bodo dobri in pravični sadovi njegovega delovanja ostali »svetim« na Zemlji. Satanov cilj v vojni z »ljubljenim mestom« je, da bi uničil vse, kar je »novi Jeruzalem« dosegel, v želji, da to blagostanje ne bi ostalo človeštvu za večno. Ker je zadržan v bližini Zemlje in zanj ni več prostora v nebesih, odkar je bil vržen iz njih s svojimi demoni, tudi nima več neposrednega dostopa do »mesta ljubljenega« v nebesih. Vendar se vojskuje z njim in poskuša zavreči vso pravičnost, ki jo je mesto uvedlo na Zemljo.
11. a) Kako bo potekala »vojna«? b) Kaj kaže, da v spornem vprašanju ni bistvo Božja nadmoč, ampak pravnoveljavna in neomejena oblast Jehove nad vesoljem?
11 Vendar pa je nesmiselno pričakovati, da bi se ta vojna bila z orožjem, kot ga je iznašla današnja znanost, kot na primer jedrsko orožje in druga bojna sredstva dvajsetega stoletja. Prebivalci Zemlje v prihajajočem tisočletju ne bodo kopičili takšnih orožij niti se ne bodo več učili vojnih veščin. (Izaija 2:2—4) To ne bo vojna vojaških sil ali kaj podobnega. Zvitost in varljiva propaganda ki spodbuja sebičnost in nezvestobo do vrhovnega Suverena, bodo močna orožja, ki bodo premagovala ljudi. Da ne bo šlo za vprašanje vsemogočnosti Boga, ampak za njegovo zakonito pravico do neomejene oblasti v vesolju, je pokazano s tem, da bo satan tisoč let zapečaten v breznu in potem spuščen. V tem se kaže nadmoč Jehove nad močjo satana, hudiča. In ker bo še vedno proti Jehovini suverenosti, si bo prizadeval zapeljati človeštvo, da se skupaj z njim upre Bogu.
OBSEG UPORA PO TISOČLETJU
12. Kaj pomeni, da jih bo satan zapeljal kot »peska ob morju«?
12 Tistih, ki jih bo satan s svojimi demoni zapeljal v najvažnejšem sporu, bo »kakor peska ob morju«, torej brez števila. (Razodetje 20:8) Vendar to nikakor ne pomeni, da bo to večina človeštva. Tudi za združene vojske, ki so se borile proti sodniku Jozuetu, je bilo rečeno, da jih je bilo »kot peska na morskem bregu.« (Jozua 11:4) Tudi za sovražnikove velblode, ki so vdrli na izraelsko ozemlje v času Gideona, sina Josovega, je rečeno, da »jih ni bilo sešteti, bilo jih je kakor peska ob morskem bregu«. (Knjiga Sodnikov 7:12) Torej bo tudi število tistih. ki jih bo zapeljal satan, nedoločeno število; ni prerokovano koliko, vsekakor pa dovolj, da bodo napravili vtis velike množine. Torej bo satan samo delno uspel.
13. Ali bodo tisti, ki se bodo pojavili na rajski Zemlji kot »narodi, ki so na četverih voglih Zemlje«, tisti obujeni?
13 O tistih, ki jih bo satan zapeljal, se govori kot o »narodih, ki so na četverih voglih Zemlje, Goga in Magoga«. »Narodi«, ki se pojavijo na Zemlji, niso tisti, ki so bili obujeni od mrtvih, tudi »nepravični« ne, ampak nedoločeno število ljudi obnovljenega človeštva, ki jih je satan zapeljal.
14. V katerem smislu jih lahko imenujemo »narode« in zakaj lahko rečemo, da so s »četverih vogalov Zemlje«?
14 V tisočletnem obdobju sodnega dne ljudje ne bodo razdeljeni po narodih, in tudi njihovo prejšnje nacionalno poreklo ne bo vplivalo nanje. Dejstvo, da se zapeljani med kratko osvoboditvijo satana imenujejo »narodi«, kaže, da kot satan ne bodo hoteli priznati Jehovine popolne suverenosti in da bodo poskušali vzpostaviti lastno zemeljsko suverenost, nacionalno suverenost. Zaradi neenotnosti ne bodo imeli združene vrhovne oblasti nad seboj, ampak samo suverenost vsake skupine. Vendar kakorkoli že, vsi bodo združeni proti Jehovini vrhovni oblasti. Da se imenujejo »narodi, ki so na četverih voglih Zemlje«, kaže, da so daleč od »mesta ljubljenega«. Želja po oblasti jih je torej zapeljala daleč od tega, da bi priznali suverenost Jehove Boga. V tem primeru jim Bog ne more postati »vsakemu vse«.
15., 16. a) V čem so ti nacionalistično zapeljani podobni Gogu in Magogu in kako je s časom in ciljem njihovega napada? b) V čem so ti zapeljani še podobni Gogu, ker Jehova manevrira z njimi, da bodo napadli?
15 Ti nacionalno zaslepljeni ljudje se po pravici imenujejo Gog in Magog. V primeru prvotnega »Goga v deželi Magoga« je prerokovano v Ezekielovi prerokbi, da bo napravil zadnji napad na oboževalce Jehove Boga. Ta napad se bo začel, ko bodo obnovljeni oboževalci že dosegli popolnost, Zemlja pa bo kakor »vrt v Edenu«. (Ezekiel 36:35) Živeli bodo v deželi z »neobzidanimi vasmi«, »pokojno«, »brezskrbno«, »brez zidov« in ne bodo imeli ne »zapahov, ne vrat«. (Ezekiel 38:11) Ljudje iz »dežele Magoga« bodo podpirali svojega voditelja pri napadu na te na pogled nemočne oboževalce Jehove. Toda pravi vzrok Gogovega napada nam Jehova takole razodeva: »In vodil te bom in ti dejal obroček v čeljusti; in popeljem te ven in vso vojsko tvojo, ...v poslednjih letih prideš v deželo, katere ljudstvo ... odpeljano je izmed ljudstev, in varno prebivajo vsi, kar jih je«. — Ezekiel 38:4—8.
16 Ob koncu tisočletnega sodnega dne bodo zapeljani sledili svojemu nevidnemu voditelju satanu, ki ga bo Jehova Bog šele izpustil iz brezna, da napade Obnovljeno človeštvo. S tem da bodo satan in njegovi demoni izpuščeni iz brezna, jim bo spet dovoljeno priti v bližino Zemlje. Spet bodo v tesnem stiku s človeštvom, ki bo prebivalo v zemeljskem raju, podobnem vrtu Edenu. Ko bo osvobojeni satan napadel, bo to storil tako, kakor bi imel v čeljustih obroček, s katerim ga bo vodil Jehova. Tudi tisti, ki jih bo satan zapeljal, bodo ob svojem napadu na »šatorišče svetih« in »mesto ljubljeno« vodeni kakor z obročkom v čeljustih. (Razodetje 20:7—9, NS) Tako sta torej imeni Goga in Magoga povsem primerni za zaslepljene nacionaliste, ki napadajo tiste, ki so zvesto vdani vesoljni suverenosti Jehove Boga, in jih skušajo opleniti.
17., 18. a) Ali lahko ti zapeljani neposredno napadejo »mesto ljubljeno«? Kako bodo zato napadli? b) Kaj morajo storiti Kristusovi knežji sinovi po koncu tisočletne vladavine in čemu?
17 Ta zapeljani del človeštva pa zaradi svojega zemeljskega porekla ne more direktno napasti nebeškega novega Jeruzalema, kot to lahko stori njihov nevidni voditelj satan, hudič. Lahko pa pride v stik s tistimi zemljani, ki zvesto zastopajo nebeško mesijansko vladavino, z »vojvodi čez vso Zemljo«. Ker jih je za vojvode postavil kralj novega Jeruzalema, Oče večnosti Jezus Kristus, služijo kot vidni vojvodski predstavniki »mesta ljubljenega«. Ko bo kraljevski Božji Sin ob koncu svoje tisočletne vladavine izročil »kraljestvo Bogu in Očetu« bodo morali ti vojvodski sinovi storiti prav tako. Posnemati bodo morali Božjega Sina, ki se bo »podložil temu, ki mu je vse podložil«, nebeškemu Očetu.
18 Vojvodski »sinovi« Očeta večnosti Jezusa Kristusa v vsem posnemajo in se pokoravajo njegovemu Bogu in Očetu kot zakonitemu univerzalnemu Suverenu. Namesto da bi se prevzetno uprli zahtevam, ki izvirajo iz spremenjenega položaja, postopajo kot Kristus in se podrejajo Jehovini vrhovni suverenosti. Tisti pa, ki jih bo satan, hudič zapeljal, bodo vidne zemeljske zastopnike »mesta ljubljenega« napadali z raznimi argumenti in pritiskali nanje, da bi jih odvrnili od njihovega stališča, toda zaman. Odločno bodo vse odklonili in ostali vdani svojemu vsemogočnemu Bogu, zvesti njegovi pravični suverenosti nad Zemljo in vesoljem. Brez oklevanja bodo izbrali Jehovo, da jim bo v življenju »vse v vsem«. — 1. list Korinčanom 15:24—28.
UNIČENJE »GOGA IN MAGOGA« IN NJUNEGA ZAPELJIVCA
19. Kako bodo zvesti med napadom zapeljanih pokazali svojo vero v Boga in svojo predanost njegovi vsesplošni suverenosti?
19 V vojni, za katero je satan zbral vse zapeljane na Zemlji, se »šatorišče svetih« in zemeljski predstavniki »mesta ljubljenega« ne bodo borili z materialnim orožjem. Satana in njegovih demonskih angelov, ki jih ne morejo ne videti niti otipati, seveda ne morejo ubiti. Čeprav zvesti, ki so se odločili za Jehovino suverenost, lahko vidijo na Zemlji vse zapeljane, ki tvorijo »Goga in Magoga«, jih ne bodo pobili in tako sami postali izvrševalci sodbe nad njimi. Ker so na Jehovini strani, mu prepuščajo, da nezvestim in zapeljanim dokaže svojo univerzalno suverenost. Boj povsem prepuščajo Jehovi in se sami ne borijo z morilskim orožjem, da bi izvrševali njegovo sodbo. To ne kaže samo njihove zvestobe, temveč tudi njihovo popolno predanost Jehovi Bogu in njegovi vsesplošni oblasti. Jehovi pustijo, da sam reši zveste in uniči nezveste. Z zaupanjem »stojijo« in gledajo »rešenje Jehovino«. — 2. Letopisi 20:15—17.
20. a) Kaj bodo zvesti imeli prednost videti pod Božjo zaščito? b) Kaj bo pomenil ta Božji poseg za nevernike?
20 Tisti, ki bo ostal zvest Jehovini univerzalni suverenosti, bo počivajoč v »senci Vsemogočnega« s svojimi očmi gledal »in videl povračilo brezbožnikov«. (Psalm 91:1, 8) Gledal bo izpolnitev prerokbe iz Razodetja 20:9, NS, ki pripoveduje, kaj se bo zgodilo z Gogom in Magogom ob koncu tisočletja: »In šli so gori na Zemlje širjavo in so obkrožili šatorišče svetih in mesto ljubljeno; in prišel je ogenj od Boga z neba in požrl jih je.« Vsi ljudje, ki se bodo izkazali za nezveste bodo deležni ognjenega krsta, kar predstavlja njihovo večno uničenje. Bog jih torej ne bo opravičeval niti jih proglasil za pravične s tem, da bo vpisal njihova imena v »knjigo življenja«. (Rimljanom 8:33) To ni zloraba Jehovine univerzalne suverenosti, ampak povsem pravičen postopek z njegovimi sovražniki.
21. a) Kako dolgo bo satan izpuščen iz brezna in ali bo izpolnjen namen te izpustitve? b) Kaj bi pomenila njegova ponovna vrnitev v brezno?
21 Večno uničenje nezakonitežev, ki mrzijo dobro, pa ne pomeni, da bodo s tem tudi satan in njegovi demonski angeli odstranjeni iz zemeljske bližine. Vendar pa bodo tedaj že dovolj dolgo izpuščeni iz brezna. Namen, s katerim jih je Bog izpustil iz brezna bo tedaj že dosežen. Nobenega razloga ne bo več, da bi bili še svobodni. Spomnimo se, kaj je zapisano o satanovem zapečatenju v breznu za tisoč let: »Potem se mora izpustiti za malo časa.« (Razodetje 20:3) Tisto »malo časa«, v katerem je satan poskušal zapeljati kar največ ljudi obnovljenega človeštva na misel, da Jehova zlorablja svojo suverenost nad Zemljo na nezakonit in predrzen način, je minilo. Kaj sedaj? Vreči satana in njegove demone nazaj v brezno? To bi pomenilo, da bodo nekoč spet izpuščeni, kakor je bil izpuščen iz »brezna« Jezus Kristus, kakor simbolične kobilice, ki so bile tudi izpuščene iz brezna, in »zver«, na kateri sedi Babilon veliki in prihaja iz brezna. — Rimljanom 10:7; Razodetje 9:1—3; 17:8; primerjaj z Razodetjem 11:7.
22., 23. a) Kako bo satan dobil odgovor na svojo obtožbo v zvezi s človekom in v čigavo korist bo rešeno sporno vprašanje? b) Kaj se bo satanu in njegovim demonom zgodilo potem?
22 Satanu in njegovim demonom je bilo zapečatenje v breznu samo prehodna muka. Ali bo sedaj nova muka ujetništva samo začasna ali večna? Kaj se bo zgodilo z njimi, potem ko so videli, da so zapeljani zemljani kaznovani z večnim uničenjem? Satan je dobil odgovor na obtožbo, ki jo je neprestano ponavljal: da služijo ljudje na Zemlji Jehovi Bogu samo zaradi tistega, kar jim daje, in da ne bo človeka, ki bi kljub njegovim hudobnim preizkušnjam ostal Jehovi zvest iz čiste ljubezni. Zvesti možje in žene, ki so ostali živi po ognjenem uničenju nezvestih, so živ odgovor hudiču in dokaz, da je lažnivec in njegova obtožba laž. Sedem tisoč let staro sporno vprašanje je rešeno v korist Božji resnici. Ni več razloga, zaradi katerega bi satan in njegovi demoni lahko še naprej živeli. Božjega potrpljenja z njim je sedaj konec. Zato Bog upornih angelov ne bo več zaprl v brezno. Kaj se bo torej zgodilo z njimi?
23 »In hudič, ki jih je zapeljaval, je bil vržen v jezero ognjeno in žvepleno, kjer sta tudi zver in lažiprerok; in mučili se bodo noč in dan na vekov veke.« — Razodetje 20:10.
24., 25. a) Kaj pomeni za satana in njegove demone, da bodo vrženi v ognjeno in žvepleno jezero? b) Zakaj je to drugačna smrt?
24 Muka v gorečem in žveplenem jezeru pomeni isto za satana kot za njegove demone, simbolično zver in lažipreroka. Kaj? Večno uničenje. (Razodetje 19:20) Satan in njegovi demoni ne bodo več živeli in tudi simbolična zver in lažni prerok ne. Njihova imena niso zapisana v Božji »knjigi življenja«. Življenje je življenje, pa naj mine v zadovoljstvu ali trpljenju. To, da so vrženi v »jezero ognjeno in žvepleno« torej ne pomeni, da so ohranjeni pri življenju, da bi se pri zavesti telesno in duhovno mučili.
25 To simbolično jezero ne simbolizira »smrti živih«. Pač pa pomeni neko drugo vrsto smrti, drugačno od tiste, ki jo je človeštvo z rojstvom podedovalo od grešnega Adama in Eve in je bila očitno prva oblika smrti, ki je stopila v kraljestvo stvarstva, med stvarjenja ustvarjena po Božji podobi. Ta podedovana smrt pa se je izkazala za minljivo, kajti zaradi smrti in vstajenja Jezusa Kristusa se je z vstajenjem spremenila v »smrtno spanje«. — 1. Korinčanom 15:20—22.
26. Zakaj je ta drugačna smrt po pravici imenovana »druga smrt« in kam ne bodo zapisana imena ljudi, ki bodo umrli te smrti?
26 Smrt, simbolizirana z »jezerom ognjenim in žveplenim«, je drugačna kot tista, ki jo je človeštvo podedovalo od Adama; ker ni kot spanec, ki se konča z obujenjem, ampak je popolno uničenje, večna smrt. Smrt podedovana od Adama, je bila »prva smrt«. Ta drugačna vrsta smrti, simbolizirana z »jezerom ognjenim in žveplenim« se zato imenuje »druga smrt«. Te smrti bodo umrli ljudje, katerih ime v času tisočletnega sodnega dneva ne bo zapisano v Božji »knjigi življenja«. Navdihnjeno Sveto pismo nam pove, kaj pomeni »jezero ognjeno« za tiste, ki niso vredni večnega življenja: »In smrt in smrtna država sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je druga smrt, jezero ognjeno. In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v jezero ognjeno«. — Razodetje 20:14, 15.
27., 28. a) Zakaj lahko satan in njegovi demoni umrejo »druge smrti«? b) Kaj pomeni, da bodo za vedno mučeni v ognjenem jezeru?
27 Nekoliko naprej je še drugič izpričano Božje pojasnilo, kaj pomeni »jezero ognjeno«. Takole beremo: »Kdor premaga, bo to podedoval in bodem mu Bog in on mi bode sin. Strahopetnim pa in nevernim in ostudnim in morilcem in nečistnikom in čarovnikom in malikovalcem, in vsem lažnivcem, njim je delež v jezeru, gorečem z ognjem in žveplom, kar je druga smrt.« (Razodetje 21:7, 8) Ker se »jezero ognjeno« večkrat omenja v Razodetju od 19. do 21. poglavja, ima prav gotovo enak pomen za ljudi, katerih imena niso zapisana v »knjigi življenja«, kakor tudi za satana, hudiča in njegove demone: namreč »drugo smrt«. To nikakor ne pomeni, da bodo umrli že drugič, ampak gre za drugačno vrsto smrti, o kateri govori Biblija in ki je v resnici končna, večna smrt.
28 Torej bodo satan in njegovi demoni umrli te vrste smrti, pa čeprav niso še nikoli prej umrli. Kot ni bilo v prvi vrsti smrti, ki je sledila grehu prvega človeka, niti sledu življenja, tako tudi v »drugi smrti« ni niti iskrice življenja, ker je večna kazen za tiste, ki so namerno neposlušni Bogu in so s tem uničili svojo popolnost. Po vseh biblijskih pravilih pomeni torej večna muka satana in njegovih demonov v ognjenem in žveplenem jezeru izničenje, neobstojanje, da bodo za vedno izbrisani iz duhovnega življenja. Vesolje bo očiščeno demonov, ker jim Bog ne bo nikoli več dovolil, da bi se pojavili.
PRITI DO ŽIVLJENJA PO KONCU TISOČLETJA
29. Kaj je sklepati iz dejstva, da je Bog poskrbel, da »šatorišče ljubljeno« in knezi, zemeljski zastopniki »mesta ljubljenega«, ne bodo uničeni?
29 Kako čudovita večnost čaka človeštvo! Glej! Jehova Bog dopušča »šatorišču svetih« in vojvodskim zemeljskim zastopnikom »mesta ljubljenega«, da preživi uničenje »Goga in Magoga« ter satana in njegovih demonov. Kaj naj to pomeni drugega, kot da je Bog zapisal njihova imena v »knjigo življenja« ali pa jih je pustil zapisane v njej? Zaradi njihove predanosti do njega jih proglaša za pravične in opravičene. Na ta način slavijo skupaj z Božjim Sinom Jezusom Kristusom in njegovimi 144 000 sodediči suverenost najvišjega Boga Stvarnika vseh dobrih stvari. Ker jih je Jehova Bog proglasil za pravične, jim je s tem podaril pravico do večnega življenja v njihovi rajski domovini.
30. a) Komu bodo večno hvaležni tisti, ki bodo uspešno prestali ta zadnji preizkus in kje bodo od tedaj za večno stali? b) Kdaj bodo ti v pravem pomenu besede »živeli«?
30 Nebeški kralj, duhovnik in sodnik Jezus Kristus je v času tisočletnega kraljestva s svojim ljubečim ravnanjem pripeljal voljne in poslušne ljudi do popolne pravičnosti, če tega ne bi storil do konca tisočletja, potem jih ne bi mogel predati Jehovi Bogu na zadnjo preiskušnjo. Zakaj? Ker ve, da brez popolne pravičnosti nikoli ne bi uspešno prestali božanskega preiskusa in ne bi dobili večnega življenja. Tako pa zdaj stojijo v zemeljskem dvorišču Jehovinega »resničnega šatora« ali templja kot njegovi oboževalci, povsem pravični in brez greha. Tam ostanejo za večno, ker so prestali božansko preizkušnjo popolne vdanosti in nepreklicne zvestobe do suverenega Gospoda Jehove. Za vedno dolgujejo zahvalo Sinu Božjemu Jezusu Kristusu, ki jih je ljubeče privedel do popolne pravičnosti, kar dokazuje, da je njihov Odkupitelj in Rešitelj Gospod Jezus dokončal svoje delo. Od tedaj bodo zares živeli.
31. Kaj bodo dosegli »drugi mrtvi« do konca Kristusove tisočletne vladavine in kaj se bo zgodilo z Adamovo smrtjo?
31 V luči tega dejstva lahko ocenimo točnost izjave iz Razodetja 20:5: »Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne izpolni tisoč let«. »Drugi mrtvi« tega popolnega življenja do konca tisočletja ne bi dosegli, če jim Jezus Kristus in njegovih 144 000 sodedičev, ki so imeli delež v prvem vstajenju, ne bi pri tem na skrbno pripravljen način pomagali. Do tega trenutka je smrt (podedovana po Adamu) dala mrtve, sama pa je bila vržena v jezero ognjeno, ki je »druga smrt«, uničenje. (Razodetje 20:13, 14) Tako je izpolnjena prerokba iz 1. lista Korinčanom 15:25, 26: »Kajti on mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge. A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt«
32. Kdaj se bodo besede iz Razodetja 21:3, 4 popolnoma izpolnile?
32 Tedaj se bo povsem izpolnilo, kar je rečeno o smrti, podedovani po grešnem Adamu: »In Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze z njih oči; in smrti ne bode več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« — Razodetje 21:3, 4.
33. a) Kako se bodo tisti, ki bodo dosegli popolnost življenja, izkazali za vredne, da večno živijo? b) Kako se bodo na njih izpolnile besede iz Rimljanom 6:23?
33 Ali bodo vsi, ki bodo do konca tisočletja dosegli popolno življe nje, lahko večno živeli v obilju? Lahko, če se izkažejo za vredne, da dobijo pravico do večnega življenja od velikega izvora vsega živega, Jehove Boga. Če bodo prestali vse preizkušnje predanosti do Boga, bodo kot zvesti in vdani ljudje nagrajeni z dragoceno pravico, da ohranijo svoja življenja in vso večnost živijo v sreči. Sami bodo okusili, da je »dar Božji večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 6:23) Vse to pa se ne bi izpolnilo, če Bog ne bi poslal svojega ljubljenega edinorojenega Sina.
34., 35. a) Kaj smemo upati o »veliki množici«, ki je še pred »veliko stisko« služila v belih oblačilih v Jehovinem duhovnem templju? b) Kako se bodo celo obujeni »nepravični« lahko počutili v Jehovinem preddverju kot Korahovi sinovi?
34 Kakšno duhovno zadovoljstvo bo oboževati Boga, ki mu je ime Jehova, in mu služiti v zemeljskem dvorišču njegovega duhovnega templja! Že takoj na začetku neprimerljive tisočletne vladavine bodo člani »velike množice« preživelih iz »velike stiske« oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred prestolom Božjim in mu služijo noč in dan v svetišču njegovem.« (Razodetje 7:9, 14, 15) Pričakujemo lahko, da bodo člani »velike množice«, odete v pobeljena oblačila, ostali čisti v dvorišču Božjega duhovnega templja vseh tisoč let in tudi v preizkušnji popolne predanosti suverenem Gospodu Jehovi, ki bo po koncu tisočletnega kraljestva. Tisti, ki bodo v teku tisočletja obujeni iz grobov, bodo privedeni v zemeljsko dvorišče Jehovinega duhovnega templja, da bi tam začeli svojo službo in oboževanje. Tudi »nepravični« izmed obujenih, ki bodo sprejeli Jehovino službo s primernim cenjenjem, se bodo počutili, kot so se Korahovi levitski sinovi:
35 »Kajti boljši je en dan v vežah tvojih nego tisoč drugje; rajši hočem stati ob pragu v hiši Boga svojega nego prebivati v brezbožnosti šatorih. Zakaj sonce in ščit je Jehova, Bog, milost in slavo daje Jehova, dobrega ne krati njim, ki hodijo v popolnosti.« — Psalm 84:10, 11 z naslovom.
36. Kako bodo cenili Jehovin tempelj, kot je to povedal David, ljudje, ki so odločeni ohraniti svojo čistočo?
36 Tisti, ki bodo trdno odločeni ohraniti predanost edinemu živemu Bogu iz vsega srca, bodo začeli bolj ceniti tudi duhovne stvari, kakor je povedal David, rekoč: »Eno sem prosil Jehovo, to samo želim: da smem prebivati v hiši Jehovini vse dni življenja svojega, da gledam lepoto Jehovino in jo preiskujem v svetišču njegovem.« — Psalm 27:4 z naslovom psalma.
37., 38. a) Kakšno stanje bo ščasoma nastopilo na Zemlji, »podnožju Jehovinem«? b) Ali bodo prebivalci Božjega »podnožja« uživali samo ta zemeljski raj in kako se bodo odzvali povabilu zadnjega psalma?
37 Takrat bo vsa Zemlja kraj oboževanja vzvišenega Stvarnika, njegovo podnožje bo, nebo pa njegov prestol. (Izaija 66:1) Jehovin nebeški prestol je torej veličasten, prav tako pa bo postala primeren kraj za njegovo podnožje Zemlja. Postala bo raj, podoben Edenskemu vrtu, vrtu Jehovinem. (1. Mojzesova 2:8; 13:10) To bo kraj veselja in radosti, kraj življenja v neizmerni sreči za vse njegove oboževalce, o katerih se sedaj ne bo več moglo reči, da »nimajo slave Božje«. V njih se bodo popolnoma odražale vse Božje lastnosti in iz vsega srca se bodo veselili čistega odnosa z Bogom. Tako se bodo nahajali v duhovnem in zemeljskem raju. Kako iz srca lahko hvalimo velikega Stvarnika in Darovalca vseh teh nepopisnih dobrot! Z ubranimi glasovi in z vsemi pridobljenimi glasbenimi veščinami se mu bodo hvaležno zahvaljevali. Odzvali se bodo navdušenemu klicu zadnjega navdihnjenega psalma in se za vedno pridružili nebeški množici:
38 »Aleluja (hvalite Jehovo)! Hvalite Boga mogočnega v svetišču njegovem, hvalite ga v veličastva njegovega gradu! Hvalite ga zaradi junaških činov njegovih, hvalite ga po velikem veličastvu njegovem! Hvalite ga s trombe glasom, hvalite ga s citrami in harfami! Hvalite ga z bobni in s plesom, hvalite ga s strunami in piščalmi! Hvalite ga z miloglasnimi cimbali, hvalite ga z gromkimi cimbali! Vsak duh naj hvali Jehovo! Aleluja (Slavite Jehovo)«!
[Vprašanja za preučevanje]
