1. poglavje

Tisočletna vladavina ni lažnivo upanje

1. Ali lahko rečemo, da bi kraljestvo, ki bi ga vzpostavili ljudje, lahko obstajalo tisoč let?

LE zares močno in pravično kraljestvo bi lahko vladalo tisoč let. Take vladavine pa ne bi mogel vzpostaviti in obdržati na oblasti en sam človek, pa tudi cela dinastija ne. Še nobeno človeško kraljestvo, ki bi mu vladali kralji iz enega rodu, ni obstojalo vsaj približno tisoč let.

2. Zakaj ne pride v poštev tisočletna kraljevska vladavina enega človeka – monarha?

² Kako je torej s kraljestvom, ki bi ga tisoč let vodil en sam monarh? To je nemogoče! Še noben človek ni tako dolgo živel. Iz najstarejših rodovnikov zvemo, da je Metuzalem, človek iz jugozahodne Azije, živel od vseh ljudi najdlje. A tudi njemu je do starosti tisoč let manjkalo še enaintrideset let. * V našem modernem času ljudje še zdaleč ne dosežejo tako izredne starosti. V najnaprednejših deželah je povprečna človeška življenjska doba kljub pomoči medicine komaj sedemdeset let. Običajno živijo ženske okoli šest let dlje kot moški. Torej je tisočletna kraljevina pod vodstvom enega samega moškega ali ženske izključena, pa če bi bili podložniki še tako zadovoljni s svojim vladarjem.

3. Kaj je za človeštvo predvideval nedavni »tisočletni« načrt?

³ Zato je jasno, da ne govorimo o tisočletni vladavini, ki bi jo vodil človek. Danes živi še milijarde ljudi, ki se spominjajo, kako je bil, ne tako dolgo tega, storjen poskus vzpostavitve tisočletne vladavine. Ta »tisočletni načrt« je bil delo Adolfa Hitlerja, nacističnega diktatorja v Nemčiji od leta 1933 do 1945. Kmalu za tem, ko so se Združene države Amerike vpletle v drugo svetovno vojno, se je iz zaplenjenih nacističnih dokumentov, iz zaslišanj aretiranih nemških agentov pa tudi iz nekaterih drugih virov zvedelo, da so nacionalsocialisti temu načrtu sledili. Njegov cilj je bil vzpostaviti nacistični svetovni red, ki bi ga Hitler po uspešno končani vojni brezobzirno vsilil vsemu človeštvu. Načrt je vseboval nekakšen program suženjskega dela, ki bi ga opravljali delavci iz nemških dežel. Ta načrt naj bi bil izveden v prihodnjem tisočletju.

4. Kateri zgodnji imperij je imel Hitler očitno v mislih in kako je to povedal katoliški duhovnik?

⁴ Nacistični vodja Hitler, doma iz Avstrije, dežele habsburške kraljevske dinastije, je imel očitno v mislih ponovno vzpostavitev nemškega Svetega imperija, ki je obstojal od leta 962 so leta 1809. To potrjujejo besede rimokatoliškega duhovnika dr. Edmunda Walsha, vodje šole za inozemsko službo univerze v Georgetownu. Na večer 16. februarja 1940 je govoril v popolnoma zasedeni dvorani Memorial  Continental Hall v Washingtonu. Nemške vojne cilje je označil za željo po »ponovni vzpostavitvi Svete rimske države«. Rekel je, da je slišal govoriti Adolfa Hitlerja, da mora biti Sveta rimska država, ki je bila germanski imperij, ponovno vzpostavljena. (New York Times, 17. februarja 1940).

5. Kaj je Hitler hvalisavo oznanil o nacističnem carstvu in kako je ta načrt propadel?

⁵ Bahavi Hitler je osebno izjavil: »Nacionalsocialistična država bo trajala tisoč let.« Šef nemške policije Heinrich Himmler je bil še zaupljivejši in je dodal: »Deset tisoč!« Hitler je svoj egoistični načrt že začel uresničevati in njegova edina želja je bila: vladati svetu ali pa ga uničiti. H. R. Troper piše v svoji knjigi Hitlerjevi zadnji dnevi: »Popolnoma jasno je bilo, da bo Hitler ostal zvest svojemu prvotnemu načrtu – svetovna oblast ali uničenje (Weltmacht oder Niedergang). Če si svetovne oblasti ne bi mogel pridobiti, bi upropastil vse, kar bi mogel – v tem so si bili edini vsi, ki so ga poznali.« Upravičeno bo kdo morda vzkliknil: »Kakor hudič!« Vendar Sveta rimska država ni bila ponovno vzpostavljena, kakor so pričakovali mnogi Hitlerjevi pristaši, nacistični »tisočletni načrt« pa je propadel že po dvanajstih letih.

6. Kateri nekdanji vladar je spoznal nekaj, česar Hitler morda ni, in kdo je pravilno pojasnil vladarjeve sanje?

⁶ Samozvani vladar sveta Hitler se najbrž iz svojega neuspeha ni ničesar naučil, toda okusil je usodnost neizpodbitnega dejstva, ki ga je moral pred njim na podoben način spoznati že nek drug svetovni vladar. Le-ta ni bil German niti Arijec, vladal pa je mnogo dlje kot Hitler – triinštirideset let (od 624-581 p. n. št.). Bil je kralj Babilona in njegovo ime je zelo dolgo – Nebukadnezar. Poznamo ga kot zavojevalca semitskega sveta, ki je leta 607 p.n.št. porušil židovsko mesto Jeruzalem. Preživelo prebivalstvo je izselil (kakor Hitler) in ga odvedel v suženjstvo v daljni Babilon. Med zasužnjenimi je bil tudi semitski prerok Daniel iz rodu Jude. Kralj Nebukadnezar je imel čudne sanje in prerok Danijel je bil edini, ki mu jih je lahko razložil. Njegova razlaga se je izkazala za resnično.

7. Ob kakšni priložnosti so se sanje začele izpolnjevati in česa se je moral vladar naučiti iz svojega ponižanja?

⁷ Leto dni za tem se je pričel Nebukadnezar, vodja babilonske velesile, bahati in ponašati z glavnim mestom Babilona, ki je ležalo ob Evfratu. Komaj je izrekel svoje bahave besede, že je zaslišal glas iz nebes, ki je govoril besede iz njegovih sanj. Iz Nebukadnezarjevega poročila, ki ga je zapisal prerok Danijel, zvemo, kakšne so bile te besede: »Tebi, o kralj Nebukadnezar, se pravi: Kraljestvo ti je odvzeto! In spode te izmed ljudi in pri zverini poljski bode bivališče tvoje, hrano ti bodo dajali jesti kakor volom in sedem časov mine nad teboj, dokler ne spoznaš, da vlada Najvišji v kraljestvu človeškem ter ga dá, komur hoče.« – Daniel 4:29-32.

8. Kdo je udaril hvalisavega kralja z norostjo in kdo ga je ozdravil?

 ⁸ Kaj pa se je zgodilo potem? Razumljivo je, da to v babilonskih zgodovinskih zapisih ni ohranjeno, ker so babilonski kroniki vse podatke o tem uničili. Pošteni in resnicoljubni prerok Danijel, ki je bil s temi dogodki osebno povezan, pa je bil navdihnjen, da napiše poročilo za nas, ki živimo več kot dve tisočletji in pol kasneje. Ponosni kralj Nebukadnezar je zblaznel. Tega ni povzročil njegov največji bog Marduk (ali Merodah), ampak Vsemogočni Bog, ki je prerokoval blaznost bahavega kralja, kralja, ki je leta 607 p. n.št. uničil sveti tempelj v Jeruzalemu. Prav kakor je bilo napovedano in določeno, je nad Nebukadnezarjem minilo »sedem časov« in ves ta čas je bil blazen in je jedel travo po bližnjih travnikih kakor vol. Ta nori kralj pa ni naredil samomora, kakor je to storil Hitler, ko je leta 1945 njegovo prestolnico Berlin zavzela Rdeča armada Sovjetske zveze. Ko je bil Nebukadnezar že sedem let blazen, ga je Bog ozdravil in mu vrnil razum.

9, 10. Kako nam poročilo, ki nam ga je ohranil Daniel (4:34-37), kaže, da je babilonski kralj dobro razumel, da pripada absolutna vladavina Bogu?

⁹ Se je babilonski kralj iz tega kaj naučil? P tem se lahko prepričamo v njegovem lastnem poročilu, ki ga je zapisal prerok Daniel. Poročilo je napisano v prvi osebi, glasi pa se takole:

¹⁰ »Ob koncu tistih dni pa sem povzdignil jaz, Nebukadnezar, oči proti nebesom, in razum moj se mi je povrnil; in hvalil sem Najvišjega in slavil sem in poveličeval njega, ki večno živi, čigar gospostvo je kraljestvo njegovo od roda do roda. In vse prebivalce Zemlje je šteti za nič in po volji svoji ravna z vojsko nebeško in s prebivalci Zemlje in nikogar ni, ki more njegovi roki braniti in mu reči: Kaj delaš? . . . Sedaj jaz, Nebukadnezar, slavim, povišujem in poveličujem Kralja nebes, zakaj vsa dela njegova so resnica in pota njegova pravica; in tiste, ki žive prevzetno, zna on ponižati«. – Daniel 4:34–37.

11. Česa ni mogel vedeti babilonski kralj o razdobju »sedmih časov«, v katerem se je izkazal za nesposobnega vladati?

 ¹¹ Nebukadnezar nam sam pripoveduje, da je bil spet postavljen na prestol Babilona, tretje svetovne velesile od sedmih omenjenih v Bibliji (Dan. 4:36). Ničesar ni vedel o tem, da je obdobje »sedmih časov«, v katerem ni bil sposoben vladati, predslika daljšega obdobja, ki se imenuje »časi poganov.« Tudi tega ni vedel, da bo v tem daljšem obdobju »sedmih časov« nad Zemljo gospodovalo pet svetovnih velesil: Babilon, Medo-Perzija, Grčija, Rim in Anglo-Amerika. Niti sanjalo se mu ni, da bodo ti sedmeri časi dolgi kar 2500 let; od leta, ko je uničil Jeruzalem in njegov tempelj, pa vse do leta 1914, ko je na Zemlji divjala prva svetovna vojna. (Lukež 21:24, Daniel 4:16, 23, 25, 32). Da, tudi tega ni vedel, da bo »nebeški Kralj« ob koncu teh »sedmih časov« poganske oblasti dal človeško kraljestvo tistemu, ki mu je namenjeno – svojemu Mesiji! – Daniel 9:25.

PREDSLIKA, DANA Z BOŽJIM NAVDIHNJENJEM

12. Kaj še vedno mislijo svetovni politiki o »kraljestvu sveta« in čigave roke niso sposobni zaustaviti?

¹² Svetovni politiki še vedno mislijo, da je »človeško kraljestvo« popolnoma njihova stvar in primerno področje za udejstvovanje. Pred davnim časom je tako mislil tudi Nebukadnezar, babilonski kralj. Še pred kratkim je bil istega mnenja tudi Adolf Hitler, ki je sanjal sen o tisočletni politični ureditvi. Kljub temu pa je le eden (in Nebukadnezar ga je končno le moral priznati), »čigar gospostvo je večno gospostvo in kraljestvo njegovo od roda do roda«. Le-ta še vedno vlada v »kraljestvu človeškem.« To kraljestvo je nad vsemi človeškimi prepiri in problemi ljudi so še vedno njegovo zakonito področje zanimanja in delovanja. Svetovni politiki, ki jih podpira krščansko duhovništvo, ne morejo »njegovi roki braniti in mu reči:Kaj delaš?« (Daniel 4:34, 35). Bog ni spraševal politikov in njihovih religioznih pomočnikov za mnenje, komu naj ob koncu »časov poganov«, to je leta 1914 dá »kraljestvo človeško«. Njihov nasvet niti najmanj pomemben zanj, ki je »Vsemogočni večno živi Bog.«

13., 14. Na osnovi čigave besede je lahko prerokovanje o tisočletju zanesljivo izpolnjeno in zakaj?

¹³ Upravičeno se lahko vprašamo, na kakšni osnovi lahko nastane prerokba o prihajajočem tisočletnem kraljestvu? Človek ne more napovedati niti tega, kar se bo zgodilo jutri. »Ne veste, kaj bode jutri«, je rekel apostol Jakob pred več kot devetnajstimi stoletji. (Jakob 4:14) To pa ne velja za »Vsemogočnega«, ki živi večno. Kaj pomeni zanj čas?

¹⁴ Da, zanj je tisoč let »kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže.« (Straža je v starem Izraelu trajala štiri ure) – Psalm 90:4 z naslovom. S sanjami ene same noči z Danielovo razlago teh sanj Nebukadnezarju je lahko napovedal dogodke svetovne  zgodovine za obdobje 2520 let, ki se je končalo leta 1914. Mar ne bi mogel prav tako točno napovedati, kaj se bo zgodilo v tisočletju, ki se bo začelo z nekaterimi dogodki po letu 1914? Prav gotovo. Kaj pa, če nam je že dal opis takšnega tisočletnega obdobja? Potem lahko na osnovi teh njegovih besed z zaupanjem govorimo o tisočletju, ki bo prišlo.

15. Kako se imenuje tisočletno obdobje v latinskem ali grškem jeziku in kako se imenuje jo ljudje, ki v to časovno obdobje verjamejo?

¹⁵ Tisti, ki znajo latinsko, bi imenovali to tisočletno obdobje »milenij«, ker je ta pojem sestavljen iz latinske besede mille, kar pomeni »tisoč«, in annus, kar pomani »leto«. V grškem jeziku bi temu lahko rekli hiliastično obdobje ali perioda, ker grška beseda hilia pomeni »tisoč«. Tiste, ki verujejo v to posebno obdobje tisočih let, lahko imenujemo tudi hiliaste ali mileniste oziroma milenariste. Ti pojmi so v krščanskih sredinah rabljeni na sramotilen način.

16., 17. a) Katera človeška izkušnja ob letu 1000 n. št. kaže, da nismo zainteresirani za milenij zato, ker se bližamo letu 2000? b) Zakaj je dobro, da se sedmi milenij človeškega obstoja začne pred letom 2000?

¹⁶ Kljub posmehu tistih, ki tega ne razumejo, se moramo iskreno zanimati za prihajajoče tisočletno obdobje. Poročilo o tem je dano v napisni besedi »Najvišjega in večno živega Boga«. Toda naše zanimanje za to obdobje ni večje zaradi bližine konca drugega tisočletja našega štetja. Ne, ta letnica niti najmanj ni pomembna! Spomnimo se, kaj se je godilo ob koncu prvega tisočletja naše ere. O tem piše pod pojmom »milenarizem« New Catolic Encyclopedia na strani 853: »Bolj ko se je bližalo leto tisoč, močnejši je postajal milenarizem, ker je mnogo eshatologov verjelo, da se bo sedmi dan stvarjenja v človeški zgodovini uresničil leta tisoč, nato pa bo sledilo deset stoletij veličastne Kristusove vladavine.«

¹⁷ Vendar lahko konec šestih tisočletij človekovega bivanja na Zemlji ter začetek sedmega tisočletja obstoja človeštva pride mnogo prej kot ob koncu leta dva tisoč n. š. In tudi bo tako! Danes je človeštvo v tako žalostnem stanju in uničenje mu grozi s tolikih strani, da mnogo znanstvenikov in raziskovalcev človeških problemov upravičeno dvomi, da bo človeštvo sploh doživelo leto dva tisoč. Seveda, ti ne snujejo svojih zlih slutenj o bodočnosti človeštva na osnovi najbolj razširjene verske knjige, Biblije. Njihova vizija prihodnosti temelji na krutih dejstvih sedanjosti in na nespremenljivem toku stvari, ki se tičejo vseh nas. Ti avtoritativni ljudje predvidevajo za človeški rod precej krajšo bodočnost, kakor tisoč let. Zakaj jim ti, bralec, tega ne bi mogel verjeti?

18., 19. a) Ali je obveščenost o tisočletnem obdobju privatna last nekega tajnega eshatološkega društva? b) V čigavem imenu je ta knjiga napisana in zakaj?

¹⁸ Povsem drugače od teh zloveščih prerokov, ki govore s človeškega stališča, govori »Najvišji in večno živi Bog« o tisočletju, ki je pred človeštvom. Pravi, da bodo to najveličastnejša leta v vsej človeški zgodovini. Ta upanja polna vest ni zasebna last neke verske eshatološke skupnosti, ki bi bila posvečena v to »skrivnost«. Vir teh dragocenih  informacij je povsem dostopen stotinam miljonov ljudi, ki govore 1500 jezikov in narečij po vsej Zemlji. Na razpolago je povsod, kjer imajo Sveto pismo, kajti v njem je to razveseljivo obvestilo.

¹⁹ Čeprav so Biblijo napisali ljudje in to še nepopolni ljudje, se ne razodeva za človeško Besedo. To je po Božjem navdihu napisano delo, po navdihu »Vsemogočnega in večno živega Boga«. V našem modernem času jemlje nase odgovornost za vse, kar pravi Biblija o preteklosti in prihodnosti, ki stoji pred nami. To je zares knjiga vseh knjig!

20. V kateri biblijski knjigi najdemo vest o mileniju in kdo je napisal to knjigo?

²⁰ Kje lahko najdemo v njej pojasnilo o tem prihajajočem tisočletju in o obdobju, ki bo sledilo. V zadnji knjigi Biblije, ki se upravičeno imenuje Razodetje, Odkritje ali Apokalipsa. Res, napisal jo je človek, ki ga je rimska država ožigosala za zločinca in ga izgnala na kazenski otok Patmos v Egejskem morju, ki leži v bližini Male Azije, na področju današnje Turčije. To je resničen, ne pa mitološki kraj. Ko je bil še mlad, je bil ta kasnejši pregnanec, ribič ob Galilejskem morju tedanje rimske province Galileje. To je bil Zebedejev sin Janez. Njegovemu bratu, ki je bil tudi ribič, pa je bilo ime Jakob. Janez nam takoj na začetku pove, da je napisal Razodetje po Božjem navdihu. Toda kaj naj nam odkrije to razodetje? Pri branju odgovora, ki bi nas danes moral zelo zanimati, bodimo pozorni na to, komu Janez pripisuje odgovornost za to knjigo:

21. Komu Janez že takoj na začetku pripisuje zaslugo za nastanek Razodetja?

²¹ »Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da pokaže hlapcem svojim, kaj se ima skoraj zgoditi; in je poslal angela svojega in po njem to v znamenjih oznanil hlapcu svojemu Janezu, ki je izpričal besedo Božjo in pričevanje Jezusa Kristusa, karkoli je videl. Blagor mu, kdor bere, in njim, ki slišijo besede prorokovanja in hranijo, kar je v njem pisano, kajti čas je blizu.« Razodetje 1:1-3

22. Zakaj besede, »kajti čas je blizu«, budijo danes v nas radost?

²² Besede, »ker čas je blizu«, so bile napisane pred skoraj devetnajstimi stoletji. Toda kaj je v njih takega, kar nas danes, v dvajsetem stoletju vendarle globoko presune? Prav gotovo to, da sedaj po devetnajstih stoletjih nikakor ne bi bilo prezgodaj, če bi se zgodilo, »kar se ima zgoditi«. Še posebej velja to za napovedano tisočletno Božje kraljestvo. Veliko natančneje lahko določimo ta čas, če preberemo, kaj pripoveduje o tem tisočletju in o dogodkih neposredno pred njim apostol Janez. Preberimo najprej 19. poglavje Razodetja od 11. vrste naprej:

23. S kakšnimi lastnostmi se odlikuje jezdec na belem konju?

²³ »In videl sem nebesa odprta, in glej: bel konj in sedeči na njem imenovan Zvesti in Resnični, in v pravičnosti sodi ter se vojskuje. Oči njegove pa so plamen ognjen, in na glavi njegovi mnogi diademi in zapisano ima ime, ki ga nihče ne zna razen njega samega. In ogrnjen je z oblačilom, omočenim s krvjo, in imenuje se ime njegovo: Beseda Božja. In vojske, ki so v nebesih, so šle za njim na belih konjih,  oblečene v tenčico belo in čisto. In iz ust njegovih izhaja oster meč, da z njim udarja narode; in on jih bo pasel s šibo železno in on tlači tlačilnico vina srda in jeze Boga, Vsemogočnega. In ima na obleki in na bedru svojem ime zapisano: KRALJ KRALJEV IN GOSPODOV GOSPOD«.

24. a) Kakšen klic je bil namenjen pticam, ki letajo po sredi neba? b) Kaj se je zgodilo z udeleženci bitke?

²⁴ »In videl sem enega angela, stoječega v soncu, in zavpil je z glasom velikim, rekoč vsem ptičem, ki letajo po sredi neba: Pridite in zberite se k veliki večerji Božji, da jeste meso kraljev in meso vojaških poveljnikov in meso mogočnih in meso konj in sedečih na njih in meso vseh, svobodnih in hlapcev, malih in velikih. In videl sem zver in kralje zemlje in njih vojske zbrane, da se vojskujejo s sedečim na konju in z vojsko njegovo. In zgrabljena je bila zver in z njo lažiprerok, ki je delal pred njo znamenja, s katerimi je zapeljeval nje, ki so bili sprejeli znamenje zveri in ki so molili podobo njeno: živa sta bila vržena ta dva v jezero ognjeno, z žveplom goreče. In drugi so bili pomorjeni z mečem sedečega na konju, s tistim, ki je izhajal iz ust njegovih; in vsi ptiči so se napasli z njih mesom.«

25. Kaj se potem godi s satanom ali hudičem in kako dolgo?

²⁵ »In videl sem angela iti doli iz nebes, imajoč ključ od brezna in verigo veliko na roki svoji. In zgrabi zmaja, staro kačo, ki je hudič in satan; in zveže ga za tisoč let in ga vrže v brezno in zapre in zapečati nad njim, da ne zapeljuje več narodov, dokler se ne izpolni tisoč let. Potem se mora izpustiti za malo časa.«

26. Kdo je sedel na prestole, vidne na nebu, in kaj bodo ti, ki sede na njih, delali?

²⁶ »In videl sem prestole in sedli so nanje in dana jim je bila sodba; in videl sem duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi besede Božje in tiste, ki niso molili zveri ne podobe njene in niso sprejeli znamenja na čelo in na roko svojo: in oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let. Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne izpolni tisoč let. To je vstajenje prvo. Blažen in svet, kdor ima delež v prvem vstajenju; do teh druga smrt nima oblasti, marveč duhovniki bodo Božji in Kristusovi, in bodo z njim kraljevali tisoč let.«

27. Kaj se bo odigralo na Zemlji, potem ko bo satan izpuščen, in kaj se bo zgodilo z njimi?

²⁷ »In ko se izpolni tisoč let, bo izpuščen satan iz ječe svoje in izide zapeljevat narode, ki so na četverih voglih zemlje, Goga in Magoga, da jih zbere na vojsko; katerih število je kakor peska ob morju. In šli so gori na Zemlje širjavo in obkrožili šatorišče svetnikov in mesto ljubljeno; in prišel je ogenj od Boga z neba in požrl jih je. In hudič, ki jih je zapeljeval, je bil vržen v jezero ognjeno in žvepleno, kjer sta tudi zver in lažiprorok; in mučili se bodo noč in dan na vekov veke.« – Razodetje 19:11 do 20:10.

28. a) Po katerem dogodku se bo začelo tisočletje? b) Zakaj je tisočletje še pred nami?

²⁸ V Janezovem poročilu se šestkrat ponovi izraz »tisoč let«. Iz zapisanega vidimo, da se teh tisoč let prične po vojni med »Kraljem  kraljev« in »kralji zemeljskimi« skupaj z »zverjo« in »lažiprorokom«. Takoj za tem je satan, hudič zvezan in vržen v brezno. Ti dogodki so le del tistega, »kar se ima skoraj zgoditi«. Po vsem tem pa se bo začelo prerokovano tisočletje. Ne neko nedoločljivo dolgo obdobje, ki ga ne bi mogli točno izmeriti, temveč resnično, dobesedno tisočletje.

29. Kakšno časovno razdoblje se za to tisočletje sklada z dokazanim Božjim načrtom?

²⁹ Učenjaki, ki trdijo, da gre pri teh tisoč letih za neomejeno časovno obdobje, pravijo, da se je le-to začelo na dan binkošti leta 33 našega štetja, ko je Bog izlil svojega svetega Duha na novo ustanovljeno krščansko skupščino v Jeruzalemu. Ti argumenti pa vodijo nujno do težavnih in protislovnih razlag, ki nasprotujejo dogodkom, ki so se v več kot tisoč devetsto štiridesetih letih, od tistega binkoštnega dne, ko je krščanska skupščina duhovno oživela, pripetili njenim duhovno rojenim kristjanom. V nasprotju s tem pa je dobesedni milenij v soglasju z dokazanim Božjim časovnim načrtom.

30. Zakaj se ne bi mogli vzdržati, da ne bi podrobneje pregledali preroške podobe teh tisočih let?

³⁰ To, kar bo tisočletno kraljestvo prineslo Zemlji, je nujno potrebno za večno življenje in srečo vsega človeštva. Kako naj potem neprizadeto stojimo ob strani, ne da bi podrobneje preiskali preroško sliko čudovitega milenija, tisočletja, ki nam ga je apostol Janez tako lepo opisal.

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja za preučevanje]