3. poglavje

Veselimo se preroške vizije o tisočletnem Kraljestvu

1., 2. a) Ali bo Zemlja v vojni Harmagedona sežgana? b) Kako je to povedano s tem, kar se za tem dogaja s satanom in njegovimi demoni?

NAŠA Zemlja ne bo upepeljena v ognju in dimu vojne Harmagedon, »vojne velikega dne Boga Vsemogočnega«. Vse, kar se bo zgodilo in kar bo takoj po tej bitki doletelo satana, hudiča, nam to dokazuje. Kako? Satan je s svojimi odpadlimi angeli, ki so mu sledili še v bližino Zemlje, kamor je po izgubljeni vojni, ki je izbruhnila v nebesih ob rojstvu nebeškega Mesijanskega kraljestva, bil vržen iz nebes. Padli satan in demoni, vrženi na Zemljo, bodo ostali tu še »malo časa«. (Razodetje 12:7-13) Tudi med »vojno velikega dne Boga Vsemogočnega« bodo morali biti na Zemlji in Božji angel bo nadaljeval z akcijo proti njim. Upoštevajmo vse to in preberimo nadaljevanje Janezovega poročila o viziji:

² »In videl sem angela iti doli iz nebes, imajočega ključ od brezna in verigo veliko na roki svoji. In zgrabi zmaja, staro kačo, ki je hudič in satan; in zveže ga za tisoč let in ga vrže v brezno in zapre in zapečati nad njim, da ne zapeljuje več narodov, dokler se ne izpolni tisoč let. Potem se mora izpustiti za malo časa«. – Razodetje 20:1–3.

3. Ali bo vržen v brezno samo satan in proti komu tedaj ne bo več deloval?

³ Ob istem času kot satan, hudič so bili vrženi iz nebes tudi njegovi demonski angeli in zdaj so skupaj z njim v zemeljski bližini. Zgodilo se jim bo prav tako, kakor njihovemu vladarju, zgrabljeni bodo, zvezani in vrženi v brezno s satanom, hudičem za tisoč let. Ne samo, da se bo s tem nehalo nadaljnje zapeljevanje narodov na Zemlji, to bo tudi konec boja proti maziljenemu preostanku krščanskih dedičev Mesijanskega Božjega kraljestva, ki še žive na Zemlji. O tem pravi Razodetje 12:13, 17: »In ko je videl zmaj, da je vržen na zemljo, je preganjal ženo, ki je rodila moškega (ki simbolizira Božje Mesijansko kraljestvo v nebesih). In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi semena njenega, ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.«

4., 5. a) Ali bo satan pobil ves preostanek sodedičev Kraljestva in članov »velike množice« in kakšne dokaze imamo o tem? b) Čigave prisotnosti bo s satanovim zaprtjem v brezno osvobojena Zemlja?

⁴ Vendar tudi s strahovito vojno satan ne bo uspel pomoriti vsega maziljenega preostanka kraljevskih dedičev, ki hranijo Božje zapovedi, se ravnajo po njih in pričajo za Božjega sina Jezusa Kristusa. Ne bo mu uspelo niti, da bi z vojno škodoval »veliki množici«, ki sprejema pričevanje o Mesiji, Jezusu. V to množico prihajajo ljudje iz vseh narodov Zemlje in se tako priključujejo maziljenemu preostanku v oboževanje Jehove Boga, v njegovem duhovnem templju. Obljubljeno  jim je, da bodo preživeli veliko stisko. V Razodetju 7:9–15 piše o tej »veliki množici«, sestavljeni iz vseh ras, narodov in rodov: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred prestolom Božjim in mu služijo noč in dan v svetišču njegovem in sedeči na prestolu razpne svoj šator nad njimi.«

⁵ Ko bodo satan in njegovi demonski angeli vrženi v brezno, Zemlja ne bo ostala pusta, brez ljudi. Rešena bo satana in demonov, ki bodo zaprti v breznu, kakor da jih ni več. Ostal pa bo maziljeni preostanek in »velika množica«. (Primerjaj Razodetje 17:8)

KDO BO TISOČ LET VLADAL ZEMLJI

6. Katero vprašanje se postavlja o satanovem zapečatenju v breznu in o njegovi vladavini nad Zemljo?

⁶ Nikoli več ne bo vladar človeštva satan, hudič ali »bog tega sveta«. (Janez 12:13, 14:30; 16:11; 2. Korinčanom 4:4) Kdo bo torej v času tisočletne odsotnosti satana, hudiča vladal prebivalcem Zemlje?

7. Kaj je videl apostol Janez v viziji, kar odgovarja na to vprašanje?

⁷ Apostol Janez je v svoji viziji videl, kdo bo vladal Zemlji. Takole pravi: »In videl sem prestole in sedli so nanje in dana jim je bila sodba; in videl sem duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi Besede Božje in tiste, ki niso molili zveri ne podobe njene in ki niso sprejeli znamenja na čelo in na roko svojo: in oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let. (Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne izpolni tisoč let). To je vstajenje prvo. Blažen in svet, kdor ima delež v prvem vstajenju; do teh druga smrt nima oblasti, marveč duhovniki bodo Božji in bodo z njim kraljevali tisoč let.« - Razodetje 20:4–6.

8., 9. a) Kje so prestoli, ki jih je videl Janez in koliko jih je? b) Začetek katerega »dne« je videl apostol Janez in kaj je o tem govoril Pavel v Atenah?

⁸ Prestoli, ki jih je videl Janez, niso bili na Zemlji, temveč v nebesih, – pripravljeni za tiste, ki bodo vladali s Kristusom kot kralji tisoč let. Zato število prestolov ni nedoločeno, temveč jih je 144 000; prav toliko, kolikor je število duhovnih Izraelcev, ki so zapečateni s »pečatom živega Boga« in sledijo Jezusu Kristusu, Jagnjetu, »kamorkoli gre«. (Razodetje 7:1–8; 14:1–5) V minulih tisočletjih je bila pravica mnogokrat prezirana in kršena, ker je bil satan »vladar tega sveta«. Ko bo pravica sojenja dana 144 000 sorodnikom Jezusa Kristusa, se to ne bo nikoli več zgodilo. Apostol Janez je videl 144 000 prestolov in tiste, ki so sedali nanje in spoznal, da vidi zoro sodnega dne. O tem dnevu je bilo na Areopagu pred vrhovnim sodiščem v starih Atenah pred devetnajstimi stoletji rečeno:

⁹ »Bog . . . je določil dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti po možu, ki ga je za to določil, podavši vero vam s tem, da ga je obudil iz mrtvih.« – Dejanja apostolov 17:22–31.

10., 11. Kakšne »duše« je videl apostol Janez in kakšne sposobnosti so imele?

 ¹⁰ Apostol Janez takole nadaljuje z opisom teh 144 000 kraljevskih sodedičev Jezusa Kristusa, ki so sedli na prestole, da bi sodili: »In videl sem duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi besede Božje in tiste, ki niso sprejeli znamenja na čelo on na roko svojo: in oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let.«

¹¹ Apostol Janez seveda ni videl nekakšnih brezglavih »duš«. Z besedo »duša« apostol ne misli na »dušo, kot spiritistični medij, ločeno od telesa«. Janez to besedo uporablja v istem smislu, kot je rabljena v vseh ostalih knjigah navdihnjenega Svetega pisma in pomeni živo, zavestno, telesno stvarjenje z različnimi individualnimi posebnostmi. Toda, da bi lahko sodniki sedli na prestole v nevidnih nebesih, morajo imeti duhovno telo. V 1. Korinčanom je med ostalim o vstajenju mrtvih v 15. poglavju 44. vrsti zapisano: »Seje se (v smrt) telo naravno, vstaja telo duhovno.« Janez je torej videl sodnike kot živa nebeška stvarjenja z zavestjo in potrebnimi duhovnimi sposobnostmi za opravljanje službe sodnikov. O njih pravi Janez, da so bili zaradi pričevanja za Jezusa in besedo Božjo umorjeni s sekiro.

UMORJENI S SEKIRO *

12. a) Ali bodo vsi sodediči Kristusovega Kraljestva dobesedno pobiti s sekiro? b) Ali jih Bog, slikovito povedano, ubije s sekiro, oziroma kdo to dela in zakaj?

¹² Seveda pa niso vsi od 144 000 kraljevskih sodedičev Jezusa Kristusa zaradi pričevanja za Jezusa in Božjo besedo obglavljeni s sekiro. Vsekakor ne dobesedno! Apostol Jakob, Janezov rodni brat, je bil v času vladanja kralja Heroda Agripe I. umorjen z mečem; verjetno ga je dal obglaviti kralj. (Dejanja apostolov 12:1, 2) Po izročilu naj bi bil apostol Pavel obglavljen v Rimu. (2. Timotej 4:6–8) Toda vseh 144 000 le ne umre mučeniške smrti z obglavljenjem. Na smrt jih ne obsodi Bog, pa naj bo dobesedno ali simbolično, temveč so umorjeni s sekiro zato, ker so o njem govorili. Na smrt jih obsodi vladavina, v Janezovem primeru rimska, ki je apostola izgnala na otok Patmos. Svojo oblast je simbolizirala s sekiro, omotano s svežnjem šib v butaro, s katero so tepli in obglavljali prestopnike, Ta butara šibja s sekiro v sredini, imenovana fasces, je bila simbol, ki so ga služabniki-liktorji v povorkah nosili pred najvišjimi rimskimi uradniki – svojimi gospodarji. Benito Musolini, vodja (Duce) fašistične stranke, je ta simbol ponovno populariziral v času svojega režima v Italiji.

13. Zakaj po Razodetju 20:4 države vsega sveta, slikovito rečeno, ubijajo 144 000 sodedičev Kraljestva?

 ¹³ Vladajoči sistemi tega sveta v resnici ubijajo 144 000 kraljevskih sodedičev, ker jih ne smatrajo za vredne, da živijo pod njihovo oblastjo. To jih takorekoč obsoja na smrt. Razlog za to navaja apostol Janez. V razodetju pravi, da ti »niso molili zveri, ne podobe njene« in da »niso sprejeli znamenja na čelo in na roko svojo.« Ali z drugimi besedami: ti 144 000 kraljevski sodediči ne obožujejo vladajočih sistemov v kakršnikoli od mnogih oblik, ki so razširjene po Zemlji. Prav tako tudi danes, v 20. stoletju preostanek teh dedičev ne časti mednarodne organizacije za ohranitev svetovnega miru in mednarodne varnosti. Simbolična »divja zver«, to je svetovni vladajoči sistem, bo v »vojni velikega dne Boga Vsemogočnega«, v Harmagedonu uničena ali simbolično povedano: vržena bo v »jezero ognjeno z žveplom goreče«. – Razodetje 13:1–17; 14:9–11; 19:19, 20; 20:4.

14. Kaj kaže, da 144 000 sodedičev Kraljestva ne obožuje zveri in ne prejema njenega znamenja na čela niti na roke?

¹⁴ 144 000 kraljevskih dedičev ne moli simbolične »zveri«, ne vmešava se v njeno politiko, ne opravlja političnih funkcij niti ne sodeluje pri prelivanju krvi v njenih sporih. Tudi niso sprejeli znamenj na svoja čela in roke, ki bi pomenila, da so sužnji tega sveta in da ga v vsem, često zverinskem delovanju, podpirajo. Ti 144 000 tudi ne molijo »podobe njene«; tako ne pripisujejo svoje rešitve od ljudi ustanovljeni mednarodni organizaciji za ohranitev svetovnega miru in mednarodne varnosti. Obožujejo samo Boga, o njem govorijo in so mu vdani kot vrhovnemu Suverenu. Pri tem ne poveličujejo nobene zemeljske organizacije, temveč pričajo za Jezusa Kristusa, sina Božjega, Mesijo, katerega je Vsemogočni Bog imenoval za vladarja nad »človeškim kraljestvom« za tisoč let. Nič čudnega torej, da jih »divja zver« preganja in ubija, kakor z omenjeno simbolično sekiro.

15. Kaj se bo končno zgodilo z vsemi od 144 000, ki so še na Zemlji in kako je mogoče, da bodo sedli na sodne prestole v nebesih?

¹⁵ Vseh 144 000 kraljevskih sodedičev, fizično umre, pa naj bo konec njihovega zemeljskega življenja mučeniški ali ne. Kako potem lahko pridejo v nebeško kraljestvo in sedejo na sodne prestole? To je mogoče, a ne s človeško nesmrtno dušo, temveč z vstajenjem od mrtvih, kakor o tem piše apostol Janez: »In oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let«. – Razodetje 20:4.

16. Kot kakšna stvarjenja bodo ti 144 000 oživeli in kako dolgo življenje lahko pričakujejo?

¹⁶ Torej »oživeli so«, vendar ne na Zemlji, kot človeška stvarjenja ali kot človeške duše, ampak v nebesih kot Božji duhovni sinovi. Tako jih je videl v viziji Apostol Janez. Njihovo življenje bo veliko daljše, kot lahko živijo ljudje danes. Celo daljše od življenja Metuzalema, ki je umrl star 969 let. (1. Mojzesova 5:25-27) Živeli in vladali bodo s Kristusom tisoč let, potem pa v neskončno bodočnost, kajti po vstajenju od mrtvih bodo nesmrtni. (1. Korinčanom 15:50–57) Ob vstajenju jim bo dano življenje v vsej polnosti, življenje brez hib, neuničljivo,  brez pomanjkljivosti zemeljskih mesenih teles podedovanih od grešnih staršev Adama in Eve. Od Vsemogočnega Boga priznani za pravične torej dobijo popolno, večno življenje v duhu. – 1. Korinčanom 15:42–55.

17. a) Ali bo »velika množica« preživelih iz »velike stiske« postala popolna takoj po zapečatenju satana v breznu? b) Kdaj bodo ti ljudje lahko popolnoma izpolnjevali Božje zakone in zakaj?

¹⁷ Da bi poudarili in razumeli razliko med tistimi, ki bodo v trenutku vstali od mrtvih in med ostalimi ljudmi na začetku tisočletja, poglejmo v zapis apostola Janeza: »In oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let. Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne izpolni tisoč let.« (Razodetje 20:4, 5) To pojasnjuje, da celo »velika množica« oboževalcev v Božjem duhovnem templju, ki je preživela »veliko stisko«, ne bo postala popolna in vredna večnega življenja na Zemlji takoj zatem, ko bo satan zvezan in vržen v brezno s svojimi demoni. Šele ob spodbudi in z blagoslovi Kristusove tisočletne vladavine bodo postopoma napredovali do človeške popolnosti in postali sposobni, da se dosledno držijo Božjih zapovedi. Toda kaj bo z milijardami mrtvih v zemeljskih grobovih?

18. a) Kateri človek, ki mu je Jezus pokazal usmiljenje, bo med tistimi, ki bodo v obdobju tisočih let osvobojeni iz hadesa? b) Kdaj bodo obujeni dosegli človeško popolnost in kako?

¹⁸ O teh je zapisano v Janezovem Razodetju: »In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili, vsak po delih svojih.« (Razodetje 20:13) Med tistimi, ki bodo vstali iz smrtne države, Hadesa, splošnega groba človeštva, bo tudi razbojnik, ki je pred svojo smrtjo visel na kolu poleg Jezusa in mu je Jezus dejal: »Resnično ti povem danes: Z menoj boš v raju«. (Lukež 23:43, NS) Ta zločinec bo prišel iz Hadesa v zemeljski raj, ko bo ta znova urejen za človeštvo v kraljestvu Jezusa Kristusa. Tu bo imel priložnost z drugimi obujenimi od mrtvih začeti novo življenje, dokler ne bo ob koncu Kristusovega tisočletnega kraljestva dosegal človeške popolnosti in postal tako Božja podoba. Da pa bi postali popolni bodo morali vsi, ki ne bodo več grešili in bodo že dosegli človeško po polnost, prestati zadnjo preizkušnjo zvestobe Bogu kot Suverenemu Vladarju.

19. a) Kako naj se razume misel, »drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne izpolni tisoč let«? b) Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki preizkusa zvestobe do Božje suverenosti ne bodo opravili?

¹⁹ Vse popolne ljudi na Zemlji, ki bodo zvesti Božji zakoniti vladavini, bo vrhovni sodnik Jehova Bog proglasil za pravične. S tem jih bo napravil vredne neskončnega življenja in sreče na rajski Zemlji. Šele tedaj, ko ne bo pred poslušnimi nobene sodbe več, bodo ti zares zaživeli tudi po Božjih merilih, kot je prerokovano: »Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne izpolni tisoč let.« (Razodetje 20:5 Tisti popolni ljudje pa, ki ne bodo prestali preizkušnje zvestobe Bogu ob koncu tisočletja, bodo za vedno uničeni, kakor pravi Janezovo Razodetje: »In smrt in smrtna država (Hades) sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je  druga smrt, jezero ognjeno. In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v jezero ognjeno.« (Razodetje 20:14, 15) Nezvesti torej ne bodo dosegli večnega življenja.

PRVO VSTAJENJE

20–22. a) Zakaj se pojavlja vprašanje o »prvem vstajenju«, o katerem govori Janez v primerjavi z besedami iz Efežanom 2:1–6? b) Zakaj nastane podobno vprašanje o poročilu iz Kološanom 2:11–13, kjer govori Pavel o krščanski obrezi?

²⁰ Po pojasnilu, kaj doživljajo »drugi mrtvi«, se apostol vrne k opisovanju tistih, ki so bili pobiti s sekiro zaradi pričevanja za Jezusa in Božjo besedo, rekoč: »To je vstajenje prvo. Blažen in svet, kdor ima delež v prvem vstajenju; do teh druga smrt nima oblasti, marveč duhovniki bodo Božji in Kristusovi in bodo z njim kraljevali tisoč let.« – Razodetje 20:5, 6.

²¹ Ali se »prvo vstajenje« nanaša na 144 000 kraljevskih sodedičev Kristusa, o katerih govori apostol Pavel v listu Efežanom 2:1—6? Apostol je že kristjanom prvega stoletja v mestu Efezu v Mali Aziji pisal: »Tudi vas je oživil, ki ste bili mrtvi po prestopkih in grehih, v katerih ste nekdaj hodili po navadi tega sveta, po knezu oblasti v zraku, po duhu, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine ... Bog pa, bogat v usmiljenju, zaradi velike ljubezni svoje, ki nas je z njo ljubil, nas je, ko smo tudi bili mrtvi po grehih, oživil s Kristusom vred (po milosti ste rešeni) in z njim vred obudil in posadil v nebesih v Kristusu Jezusu.«

²² Podobno misel je apostol Pavel zapisal tudi v svojem pismu skupščini v Kolosih v Mali Aziji, ko jim je pisal o krščanski obrezi: »Ki ste bili v njem tudi obrezani z obrezo, ne storjeno z rokami, ko ste slekli telo mesa, z obrezo Kristusovo, pokopani z njim vred v krstu, v katerem ste tudi vstali z njim od smrti po veri v delovanje Boga, ki ga je obudil izmed mrtvih. In vas, ki ste bili mrtvi v grehih in neobrezi mesa svojega, tudi vas je oživel z njim vred, ko nam je odpustil vse grehe.« – Kološanom 2:11–13.

23. a) Ker se zgoraj omenjene besede nanašajo na eno od »prvih« izkušenj krščanskega življenja, kaj pravi Nova katoliška enciklopedija o »prvem vstajenju«? b) Kaj je tu rečeno o satanovem zapečatenju za čas tisočih let?

²³ Upoštevati moramo, da je prehod iz smrti v življenje, pa naj bo v simboličnem ali v duhovnem smislu, prvo doživetje v krščanskem življenju. New Catholic Encyclopedia (izdana 1967) ima to doživetje za »prvo vstajenje« iz Razodetja 20:5, 6. Pod pojmom milenarizem piše:

... »prvo vstajenje« simbolizira krst, ... po katerem dobimo delež v Kristusovem vstajenju ... Vsi zvesti na Zemlji in v nebesih imajo delež v tisočletni Kristusovi vladavini, simbolu vsega življenjskega obstoja cerkve z ozirom na njeno veličastno pojavo od vstajenja Jezusa pa vse do zadnje sodbe.  ... Vklenitev satana za neko obdobje pomeni, da bo njegov vpliv znatno zmanjšan, ne pa popolnoma odstranjen. Zmanjšanje satanovega vpliva je posledica učinkovitosti Kristusove odkupnine. Po zadnji bitki, malo pred koncem sveta ... bo satan po Kristusu popolnoma premagan ...

24., 25. Kako dolgo je trajalo »obstajanje cerkve«, ki je bila osnovana ob Binkoštih leta 33 n. št. in kaj pravi apostol Pavel o vladanju, podobnem kraljevanju, znotraj skupščine svojega časa?

²⁴ Ali pa je takšna razlaga »prvega vstajenja« v soglasju s tem, kar piše Janez v Razodetju 20:1–6? Saj je od binkošti leta 33 n. št., ko je bila krščanska skupščina v Jeruzalemu pomaziljena z Božjim Svetim duhom, pa do danes »življenjski obstoj cerkve« skoraj dvakrat daljši od tisočletja. Ali je v tem skoraj dvatisočletnem obdobju katerikoli član krščanske skupščine samostojno vladal, pa četudi samo znotraj skupščine?

²⁵ Ali je vladal kdo izmed apostolov? Morda apostol Pavel? Ne! On je pisal nekaterim častihlepnim članom skupščine v Korintu: »BREZ NAS ste zakraljevali; in želim, da bi bili res zakraljevali, da bi mogli tudi mi z vami kraljevati!« (1. Korinčanom 4:8, 9) Svojemu misionarskemu tovarišu Timoteju je pojasnil o tem vladanju po smrti zvestega kristjana sledeče: »Resnična je ta beseda: če smo namreč z njim umrli, bomo tudi z njim živeli; če trpimo, bomo tudi z njim kraljevali, če ga zatajimo, nas on zataji; če smo nezvesti, on ostane zvest, kajti zatajiti samega sebe ne more.« – 2. Timotej 2:11, 12.

26. Kaj spoznamo iz Jezusovih besed, namenjenih kristjanom v Laodiceji ali bo kristjan vladal na Zemlji od dneva svojega krsta?

²⁶ Kaj pa pravi apostol Janez? Izgnan na rimskem kazenskem otoku Patmosu piše o vstajenju Gospoda Jezusa Kristusa za kristjane v Laodiceji: »Njemu, kdor premaga, dam sedeti z menoj na prestolu svojem, kakor sem tudi jaz premagal in sedel z Očetom svojim na prestol njegov.« (Razodetje 3:21) Torej je bila zvestim učencem Jezusa Kristusa dana možnost vladanja v bodočnosti, po fizični smrti, ne pa na Zemlji po krstu v vodi.

27., 28. a) Ali Razodetje 20:4 govori, da prihajajo v življenje iz simbolične smrti, ki so jo pretrpeli s tem, da so se dali krstiti? b) Na kakšen način in zakaj pride do njihove pogube in kakšno vstajenje je torej »prvo vstajenje«?

²⁷ Kakšno bo vstajenje teh, ki »so oživeli ter kraljevali s Kristusom tisoč let«? Ali bo to simbolično ali dobesedno vstajenje iz groba? Razodetje 20:4 ne govori o ponovnem oživetju iz simbolične smrti, ki jo voljno prestanejo, ko so krščeni kakor Jezus v vodi. To je vstajenje iz smrti, ki jih doleti, ko so »obglavljeni« s sekiro »zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi besede Božje«.

²⁸ To »pogubljenje s sekiro« jih ne bo doletelo po njihovi volji po krstu v vodi, ampak od sovražnikov Boga in Kristusa; zato, ker pričajo za Jezusa Kristusa in govore o Bogu kot o pravem vladarju vesolja (in s tem tudi Zemlje). Ta »pogubitev s sekiro« se konča tudi z njihovo resnično telesno smrtjo. Potem je njihova vrnitev v življenje,  da bi kraljevali, vrnitev iz dobesedne fizične smrti in ne iz simbolične, ki bi se je rešili ob krstu. Njihovo kraljevanje se ne začne na Zemlji po duhovnem vstajenju ob krstu v vodi, ampak je to resnično, dobesedno vstajenje iz smrtnega sna v šeolu, splošnem grobu človeštva, kakor je omenjeno v Razodetju 20:4–6.

29., 30. a) Ali lahko za tiste, ki bi smo simbolično vstali, rekli, da »do teh druga smrt nima oblasti«? b) Kaj je o tem rekel Pavel v pismu Hebrejcem 10:26–31?

²⁹ Ob dokazovanju tega ne smemo spregledati še nečesa važnega. Razodetje 20:6 pravi: »Blažen in svet, kdor ima delež v prvem vstajenju; do teh druga smrt nima oblasti«. Druga smrt je simbolizirana z »jezerom ognjenim z žveplom gorečem«. (Razodetje 19:20; 20:14) Ali se te besede nanašajo na tiste, ki so bili krščeni z vodo in so duhovno oživeli iz greha in smrti in ki jih je Bog »obudil in posadil v nebesih v Kristusu Jezusu«? (Efežanom 2:1, 5, 6) Ne, ker je še vedno mogoče, da krščeni, ki so zvesti kljub preizkušnjam, v prihodnje ne vzdržijo in zapadejo kazni »druge smrti«, popolnemu uničenju. Zato je opozarjal Pavel kristjane in maziljene učence v grškem mestu Korintu: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« – 1. Korinčanom 10:12. Razen tega piše kristjanom še v pismu Hebrejcem 10:26–31.

³⁰ »Ako namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ni nobene žrtve več za grehe, ampak neko strašno pričakovanje sodbe in gorečnost ognja, ki bo ugonabljal nasprotnike. Kdor prelomi postavo Mojzesovo, umre brez usmiljenja po izpovedbi dveh ali treh prič: koliko hujšo kazen, menite, zasluži, kdor je Sina Božjega teptal in zaničeval kri zaveze, ki je bil z njo posvečen, in grdil Duha milosti? Poznamo namreč njega, ki je rekel: »moje je maščevanje, jaz bom povračal, govori Jehova«, in zopet: »Jehova bo sodil ljudstvo svoje«. »Strašno je pasti v roke živega Boga!«

31. Kaj je o tem rečeno v Hebrejcem 6:4–8?

³¹ V pismu Hebrejcem 6:4–8 beremo tudi naslednje: »Kajti nemgoče je take, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili dar nebeški in so postali deležni svetega Duha in okusili dobro besedo Božjo in prihodnjega sveta moči in so odpadli, zopet obnoviti v izpokorenje, ker sami zase iznova križajo Sina Božjega in ga očitno sramote. Kajti Zemlja, ki pije dež, ki često nanjo pada, in rodi koristno zelišče tistim, zaradi katerih se tudi obdeluje, dobiva blagoslov od Boga. Ako pa rodi trnje in osat, je zavržena in blizu prokletja, ki mu je konec požig.«

32. V katerem vstajenju imajo delež kristjani, do katerih »druga smrt nima oblasti« ali jim ne more škoditi?

³² Če prebrano upoštevamo, »prvo vstajenje« ni tisto simbolično vstajenje, ki sledi krstu v vodi in ki krščenih še ne obvaruje pred »drugo smrtjo«, ampak so še v njeni oblasti. »Prvo vstajenje« je resnično, dobesedno vstajenje iz šeola v življenje duhovnih sinov Božjih v nevidnih nebesih, kamor je šel tudi Jezus Kristus. Tem je tudi namenjena Jezusova obljuba: »Bodi zvest do smrti in dam ti venec življenja. Kdor ima uho, naj sliši, kaj Duh govori cerkvam. Njemu, kdor premaga, se nič žalega ne zgodi od druge smrti«. (Razodetje 2:10, 11)  Tem, ki imajo delež v »prvem vstajenju«, »druga smrt« ne more škodovati, nima več oblasti nad njimi, ker s tem vstajenjem postanejo nesmrtni in netrohljivi. – 1. Korinčanom 15:53, 54.

33. Na katera dva načina se to vstajenje lahko označi za »prvo vstajenje«?

³³ Sedaj lahko že vidimo, zakaj se to vstajenje imenuje »prvo vstajenje«. Tudi Jezus Kristus je tretji dan po svoji smrti vstal v trenutku v popolno življenje in je tako postal »prvorojenec izmed mrtvih«. (Razodetje 1:5; Kološanom 1:18) Temu vstajenju sledi »vrnitev v življenje« ,drugih mrtvih‘. Ne samo, da je časovno »prvo« ampak je prvo tudi po učinku, ker je najpopolnejše. Namenjeno je duhovnim sinovom Božjim v nebesih za vstajenje v neminljivo življenje.

34. Kako so »sveti« tisti, ki imajo delež v »prvem vstajenju«?

³⁴ Po pravici se torej lahko reče: »Blažen in svet, kdor ima delež v prvem vstajenju«. (Razodetje 20:6) »Sveti« so oživeli zaradi svoje zvestobe in »druga smrt« ne more imeti oblasti nad njimi. Po tem vstajenju bodo »duhovniki Božji in Kristusovi« in »bodo z njim kraljevali tisoč let.« Tedaj ne bo več satan, hudič, vladar sveta.

DOLOČENO JE RESNIČNO TISOČLETJE

35., 36. a) Ali so kristjani ugotovili, da je po njihovem krstu vpliv satana zmanjšan zaradi »delovanja Kristusove odkupne žrtve«? b) Kaj bi se po Petrovih in Pavlovih opominjajočih besedah lahko prej zgodilo?

³⁵ Da so satan in njegovi demoni zvezani in vrženi v brezno, ne pomeni, kakor piše v New Catholic Encyclopedii (Nova katoliška enciklopedija), da je njihov vpliv na človeško življenje dandanašnji manjši in da je to posledica »delujoče Kristusove odkupnine«. V resnici pravi kristjani na Zemlji ne občutijo, da bi bil vpliv satana zmanjšan, niti po njihovem krstu v vodi ne. Prav zato, ker njegov vpliv ni nič manjši, se je apostolu Petru zdelo potrebno, da proti koncu svojega življenja opozori kristjane: »Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil.« (1. Petrov list 5:8) Tudi Pavlu se je zdelo nujno, da dá naslednji nasvet:

³⁶ »Odenite se z vsem orožjem Božjim, da boste mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve. Kajti vojskovati se nam ni zoper kri in meso, ampak zoper poglavarstva, zoper oblasti, zoper svetovne mogočnike te teme, zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih. Zato primite za vse orožje Božje, da se morete v bran postaviti ob hudem dnevi in, vse premagavši, stati.« – Efežanom 6:11–13.

37. Kaj je o vprašanju, ali je satan po Kristusovi odkupni žrtvi slikovito zvezan, razvidno iz Razodetja 12:17?

³⁷ Apostol Janez v Razodetju 12:1–7 s simboli opisuje rojstvo Božjega Mesijanskega Kraljestva in kako je »zmaj veliki«, »kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan« deloval po tem, ko je bil vržen iz nebes na našo Zemljo. Kot posebno svarilo pravim kristjanom dvajsetega stoletja, ko se vse to dogaja, dodaja apostol Janez: »In razsrdi se zmaj nad ženo in gre napravljat vojsko z ostalimi semena njenega, ki hranijo  zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa.« (Razodetje 12:17) Mar vse to res pomeni, da se satanova moč in vpliv na kristjane po krstu v vodi zmanjša? Je to vklenitev satana?

38. Zakaj bo satan zvezan in vržen v brezno in koga ne bo več zapeljeval?

³⁸ Pa poglejmo, kaj pravzaprav apostol Janez govori o tem, zakaj bo satan zgrabljen, vklenjen in vržen v brezno. Zato, »da ne zapeljuje več narodov, dokler se ne izpolni tisoč let«. (Razodetje 20:1–3) Z besedo »narodi« Janez ne misli sto štiriinšitiridesettisoč krščenih in maziljenih kraljevskih dedičev, pač pa ljudi, ki niso pravi, resnični nasledniki in posnemalci Gospoda Kristusa. Ko opisuje, kako je bil satan vržen iz nebes_; govori o njem, da »zapeljuje vesoljni svet«. (Razodetje 12:9) Sto štiriinštiridesettisoči zvesti kraljevski dediči niso del teh »narodov« naseljene Zemlje, ki jih satan zapeljuje. Torej ti 144 000 udeleženci »prvega vstajenja« ne spadajo med tiste, katerih zapeljevanje mora biti ustavljeno z vklenitvijo satana in s tem, da bo skupaj z demoni vržen v brezno. Ne oni, pač pa »narodi«.

39. Ali je satan po binkoštih 33. leta n. št. manj zapeljeval narode in kaj je o tem napovedano v Razodetju 12:12?

³⁹ Ali je bilo satanovo zapeljevanje teh narodov v več kot tisočdevetsto letih, odkar je bila na dan binkošti leta 33 n. št. maziljena krščanska skupščina, kaj zmanjšano in ublaženo? Ali lahko na to vprašanje, ki je na moč temno in ga človeška zgodovina tako slabo pozna, odgovorimo pritrdilno? Prav nasprotno. Danes, v času največjega napredka človeštva na znanstvenem področju, satan zapeljuje svetovne »narode« v takem obsegu in s tako resnimi posledicami, kot še nikoli prej. Zakaj? Ker se bo satanova prevara v bližnji prihodnosti končala z uničenjem vseh zapeljanih narodov. Upravičeno je »glas velik v nebesih« vzkliknil, ko je bil satan vržen iz nebes: »Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« – Razodetje 12:10–12.

40., 41. a) Kateri argument religioznih vodij o tisočletju se bo, ko bo satan zvezan, izkazal za neresničnega? b) Kaj se mora dobesedno zgoditi v interesu človeštva in kdo sedaj polaga svoje upe v Kristusovo tisočletno vladavino?

⁴⁰ Tako se je torej argument »krščanskih« religionistov, da teh »tisoč let«, v katerih bo satan »zapečaten« v breznu, ne pomeni dobesednih tisoč let, pač pa se to nanaša na »celotni obstoj cerkve« na Zemlji (mimogrede povedano je to več kot 1900 let), izkazal za neresničnega.

⁴¹ Po biblijskem računanju časa je začetek sedmega tisočletja človeškega bivanja na Zemlji tik pred nami; prišel bo v času naše generacije. Sedaj je bolj kot kdajkoli v preteklosti za zemeljske prebivalce nujno, da se satan resnično zveže in vrže v brezna. Svetovni dogodki, ki naj bi se zgodili tik pred tem, se že razvijajo pred našimi očmi in kmalu bo največji nasprotnik in tlačitelj človeštva vržen v brezno za tisoč let. Pred nami je kraljevska vladavina Kristusa in njegove obujene bratovščine, ki bo človeštvu prinesla tisočletni mir, blagoslov in mnogo, mnogo sijajnih možnosti. »Velika množica« ljudi,  ki verjamejo Bibliji in so predani Bogu, pa že sedaj upajo v tisočletno Kristusovo vladavino. Obljubljeno ji je, da bo obvarovana pred smrtjo in bo lahko živela v tem najsvetlejšem obdobju človeške zgodovine. Kakšno blaženo pričakovanje!

42. Katera vprašanja se pojavljeno o odnosih »velike množice« do tistih, ki ji bodo vladali tisoč let, in kaj je zato sedaj umestno podrobneje pregledati?

⁴² Ali se ne bo »velika množica« naveličala imeti celih tisoč let iste vladarje? Ali si ne bo veliko pred koncem tega obdobja zaželela spremembe v vladi in glasno zahtevala, da si sama izbere drugačno zasedbo vladarjev? Ali pa bodo raje svoje nebeške duhovnike in kralje vedno bolj ljubili in jim bodo hvaležni, ker ostajajo v službi ves od Boga določeni čas? To so resna vprašanja, zakaj pod tem tisočletnim kraljestvom bo imela »velika množica« priložnost živeti tako dolgo, kot bo nebeška vladavina trajala – tisoč let, potem pa vso večnost. Zdaj, ko razmišljamo o teh zanimivih vprašanjih, je pravi čas, da podrobneje raziščemo, kakšni kralji in duhovniki bodo to in kakšne vrednosti bo njihova služba za človeštvo – za preživele in za vstale od mrtvih. (2. Timotej 4:1) Zato moramo spoznati njihovo preteklost in zahteve Vsemogočnega Boga, ki so jih morali izpolniti, da bi bili vredni kot kralji in duhovniki služiti tisoč let.

[Vprašanja za preučevanje]

[Slika na strani 20]

Fasces

[Podčrtna opomba]