Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zemeljski podložniki Božjega kraljestva

Zemeljski podložniki Božjega kraljestva

14. poglavje

Zemeljski podložniki Božjega kraljestva

1., 2. a) Kolikšno je bilo po oceni prebivalstvo na svetu leta 1914 in kako je bilo razdeljeno? b) Kakšen vtis so dajale te države in imperiji na svetovnem prizorišču in kako je nanje gledal Stvarnik?

PO izračunih je štelo svetovno prebivalstvo v pomembnem letu 1914 preko milijardo ljudi. * Število prebivalcev je rastlo, tako da je doseglo leta 1920 število 1 859 892 000 in to kljub milijonskim žrtvam prve svetovne vojne in španske gripe. Prebivalstvo sveta je bilo razdeljeno v mnogo narodov in držav. Leta 1914. je bilo največje Britansko kraljestvo, obsegalo je več kot eno četrtino površine zemeljske oble s četrtino prebivalstva. V tem času so obstajali še drugi mnogi imperiji: turški, kitajski, holandski, francoski, nemški, avstroogrski in portugalski. Te vladavine so imele velik vpliv na dogajanja na svetu. Kako pa so gledale na Lastnika Zemlje, velikega Stvarnika, vsemogočnega Boga? Ali jih ne more videti vse z enim samim pogledom? Prerok Izaija je takole slavil Stvarnikove nadčloveške sposobnosti:

2 »Kdo je vodil duha Jehovinega in kdo mu je bil svetovalec ter ga učil? S kom se je posvetoval, da bi mu dodelil razuma in ga učil poti pravice in ga vadil v znanju in mu pokazal najvišje razumnosti pot? Glej, narodi so kakor kapljica v vedru in se čislajo kakor prašek na tehtničnem torilu ... On je, ki stoluje nad Zemlje Okrožjem, in prebivalci njeni so kakor kobilice«. — Izaija 40:13—15, 22.

3., 4. a) Ali je sodniku, ki zastopa Boga, Jezusu Kristusu, težko zbrati vse narode pred seboj in jim soditi in v kateri priliki je nekaj takšnega prerokovano? b) Kakšno upanje imajo ljudje, ki jim prilika kaže, kaj naj delajo?

3 Potemtakem je razumljivo, da je Stvarniku povsem lahko zbrati pred seboj vse narode in jim soditi in izvršiti sodbo nad njimi. Niti njegovemu močnemu Sinu Jezusu Kristusu, ki ga je Jehova postavil za zastopnika pri sojenju, ni tega težko napraviti. (Dejanja apostolov 17:31) Da bo to tudi napravil ob točno določenem času, je prerokoval sam Sin Božji v priliki o ovcah in kozlih. S to priliko Matevž končuje prerokovanje gospoda Jezusa Kristusa na Oljski gori o »znamenju« njegove prisotnosti (parousia) in »koncu sveta«, koncu tega sestava stvari. (Matevž 24:3) V prejšnji priliki o »talentih« je pokazal gospod Jezus, da morajo zvesti učenci, ki bodo vladali z njim v nebeškem Kraljestvu, pomnoževati njegovo »premoženje«. Logično je, da v naslednji priliki Jezus govori o tem, kaj se zahteva od danes živečih, ki pa bodo podložniki njegovega nebeškega Kraljestva. Prilika se začenja z besedami:

4 »Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov, in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo.« — Matevž 25:31—33.

5., 6. a) Kako je Jezus v tej priliki označil sebe? b) Zakaj nas to spominja na sedmo poglavje Danielove knjige?

5 Še pred to priliko je Jezus sedemkrat zase uporabil izraz »Sin človekov«. (Matevž 24:27, 30, 37, 39, 44; 25:13) (V slovenskem prevodu šestkrat, ker manjka ta naziv v Matevžu 25:13) Ker je ta oznaka uporabljena v zvezi z mesijanskim Kraljestvom je njena uporaba povsem na mestu. Spominja na preroške besede Danielovega prerokovanja v 7:9, 10, 13, 14, kjer beremo:

6 »Gledal sem, dokler so postavili prestole, in Predvečni se je posadil ... Tisoči tisočev so mu služili in miriad miriade so stale pred njim. Sodba je sedla, in knjige so se odprle. Videl sem v prikaznih po noči, in glej, z oblaki nebeškimi je prihajal eden kakor Sin človekov, in prišel je k Predvečnemu, in privedli so ga predenj. In dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki; njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki nikdar ne mine, in kraljestvo njegovo takšno, ki se nikoli ne pokonča.«

7. Kdaj je prišel Jezus Kristus v spremstvu svojih angelov in sedel »na svoj slavni prestol«? Kaj je bilo s tem ponovno vzpostavljeno?

7 Kraljestvo, nevidno človeškim očem, je bilo vzpostavljeno na nebu leta 1914, ob koncu »določenih časov narodov«, ko je Sin človekov prišel do Starca dni Jehove Boga, kjer mu je bilo predano »gospostvo in slava in kraljestvo«. Takrat, ob koncu časov poganov leta 1914, je prišel Sin človekov v spremstvu vseh angelov in sedel »na prestol svoje slave«. Tako je bilo v nebesih rojeno mesijansko Kraljestvo Božje. (Razodetje 12:5, 10) Takrat je bilo ponovno vzpostavljeno Davidovo kraljestvo, ki je imelo središče v Jeruzalemu in ga je leta 607 pr. n. št. uničil babilonski kralj Nebukadnezar. To, kar se je zgodilo leta 1914. n. št, je pravo nasprotje letu 607 pr. n. št. Sedaj zopet vlada Davidov potomec.

8. Zakaj je bilo primerno, da se leta 1914 zberejo vsi narodi pred ustoličenim Sinom človekovim, glede na tisto, kar se je zgodilo leta 607 pr. n. št.?

8 To je bil začetek časa »prisotnosti« ali parousie gospoda Jezusa Kristusa. Tako se to, kar je opisano v priliki o ovcah in kozlih, dogaja v času njegove prisotnosti ali parousie. K temu pripada zbiranje vseh narodov pred njim, kraljem, ki sedi na svojem prestolu. Takrat je prišel čas za to. Zakaj? Ker so bili dopolnjeni določeni časi poganov. (Lukež 21:24) Sedem prerokovanih »časov« so vladali narodi vsej Zemlji, a Božje mesijansko Kraljestvo ni motilo njihovega vladanja. Po Bibliji je en prerokovani čas dolg 360 dni, oziroma let. Moralo je miniti sedem takih prerokovanih časov, skupno 2520 let (7 x 360 let). V tem dolgem obdobju vlade poganskih narodov nad vso Zemljo je bila teptana pravica Božjega mesijanskega Kraljestva do oblasti nad svetom. Če preštejemo od leta 1914 2520 let -nazaj, pridemo do leta 607 pr. n. št. Tega leta je babilonski kralj Nebukadnezar postal svetovni vladar in strmoglavil vladarsko hišo kralja Davida v Jeruzalemu. — Ezekiel 21:27.

9. a) Ali pomeni, da se časi poganov niso mogli začeti prej, preden se Nebukadnezarjeve sanje, ki jih je sanjal več kot leto dni zatem, ko je dobil svetovno oblast, niso dobesedno izpolnile? b) Kdaj bi se končalo »sedem časov«, če bi jih računali od zmage Medoperzije nad Babilonom in kaj bi se moralo po logiki tedaj zgoditi?

9 »Sedem časov« vladavine poganov se je začelo torej leta 607 pr. n. št., čeprav so bile šele več kot eno leto kasneje Nebukadnezarju kralju Babilona, poslane sanje o teh »sedmih časih«. (Daniel 4:16, 23, 25, 32) Omeniti moramo še, da so se te sanje dobesedno izpolnile na Nebukadnezarju, ki je bil sedem dobesednih časov (let) nor in je jedel travo, kakor voli na polju. Ali to pomeni, da se »sedem časov« vladavine poganov ni moglo začeti leta 607 pr. n. št., pred preroškimi sanjami? Ali bi se morali začeti »časi poganov« šele čez sedem let, od tedaj, ko se mu je omračil um, torej po ozdravljenju? Ne! Vendar pa samo to, da je leto njegovega ozdravljenja nepoznano, še ne pomeni, da se je »sedem časov« vladavine poganov nad vsem svetom začelo šele s padcem Nebukadnezarjeve dinastije — leta 539 pr. n. št. Če bi računali teh prerokovanih »sedem časov« (2520 let) od zmage Medoperzije nad Babilonom (539 pr. n. št.), potem bi se ti »časi« končali šele jeseni leta 1982. Če to gledamo s tega stališča, kaj naj bi po logiki pričakovali od tega prihajajočega leta? Nasprotje dogodkom iz leta 539 pr. n. št, namreč obnovo prestola dinastije kralja Nebukadnezarja, ponovno vzpostavitev Babilonskega cesarstva z Nebukadnezarjevimi potomci na prestolu.

10. a) Kaj pravi Biblija o ponovni vzpostavitvi starega Babilona, Nebukadnezarjeve dinastije in Babilonskega imperija? b) Kdaj se je torej začelo »sedem časov« ni kaj bo Jehova ponovno vzpostavil?

10 Vendar pa je to popolnoma v nasprotju s prerokbami navdihnjene Besede Božje. Stari Babilon ob Evfratu je za vedno uničen. Dinastija kralja Nebukadnezarja je za vedno strmoglavljena s prestola. Babilonsko cesarstvo, tretja svetovna velesila, se ne bo nikoli več vrnilo. Kaj bo torej Jehova Bog, čigar oblast je simboliziral prestol v Jeruzalemu, ponovno vzpostavil? Bog nebes je obljubil, da bo obnovil mesijansko Kraljestvo v rokah Davidovega potomca. (Ezekiel 21:27; Lukež 1:30—33) Babilonsko opustošenje Jeruzalema in Judeje leta 607 pr. n. št. je pomenilo konec mesijanskega Davidovega kraljestva in obenem začetek »sedmih časov« poganske oblasti nad človeštvom. Brez dvoma se je torej 2520 let »časov poganov« začelo tedaj (607. leta pr. n. št.) in ker so se ti »časi« tedaj začeli, se končujejo v zgodnji jeseni leta 1914.

11. Kaj kaže glede časov poganov Nebukadnezarjeva sedemletna norost po njegovi zmagi nad Davidovim prestolom?

11 Dejstvo, da je bil Nebukadnezar, potem ko je leta 607 pr. n. št. strmoglavil Davidovo kraljestvo, sedem let nor, nam kaže, koliko dolgo bodo trajali časi poganov, ki so se takrat začeli. Dogodki v svetu dokazujejo, da so trajali do leta 1914.

12. Za kakšen Jezusov nastop po Božji zahtevi je prišel čas leta 1914, ko je minilo »sedem časov« poganov?

12 Ko je tega leta minilo »sedem časov« nemotene poganske vladavine nad svetom in ko je bil nebeški »Sin človekov« priveden pred Predvečnega, je prišel čas, da nastopi nebeški Sin človekov, kakor zahtevajo preroške besede v drugem Psalmu od sedmega do desetega stavka: »Oznanim naj vam sklep: Jehova mi je rekel: Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil. Prosi me in narode ti dam v dediščino in kraje Zemlje v posest tvojo. Zdrobiš jih s palico železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ.« — Glej tudi Razodetje 12:5.

»KAKOR LOČI PASTIR OVCE OD KOZLOV«

13. Ali se začne ločevanje narodov pred »veliko stisko« ali po njej? Kaj ne spada v to ločevanje?

13 Vladajoči »Sin človekov« ne bo delil pripadnikov narodov na »ovce« in »kozle« šele potem, ko jih bo zdrobil v času »velike stiske«. Ne bo se ves čas svoje tisočletne vladavine ukvarjal s to delitvijo prebivalcev Zemlje, od katerih bo večina vstalih iz grobov. (Daniel 12:1) Ločevanje se bo izvršilo še pred nastopom »velike stiske«, ob njenem višku v Harmagedonu pa bodo narodi razbiti na koščke. (Matevž 24:21, 22; Razodetje 16:14, 16; 19:15) Zbiranje narodov pred Sinom človekovim, ki vodi ločevanje, torej ne vključuje od mrtvih obujenih.

14. Ali bodo narodi za ločitev zbrani na enem mestu na Zemlji in kako nebeški Sin človekov ravna z njimi?

14 Z zbiranjem narodov se ne misli, da bodo vsi pripeljani na en kraj, ker bi bilo to nepraktično. Zbiranje se začne, ko Stvarnik nebes in Zemlje da Sinu človekovemu v dediščino vse narode in v posest celo Zemljo, tudi najbolj oddaljene kraje. Sin človekov je prejel iz Božjih rok oblast nad vsemi narodi; obrnil se je k njim z vso pozornostjo in ko se ukvarja z njimi, se poslužuje »vseh« svojih »angelov«. Tako postanejo pripadniki vseh narodov, če govorimo v podobah, njegova čreda, vendar si moramo predstavljati čredo, sestavljeno iz ovac in kozlov. Takšne mešane črede so na Bližnjem vzhodu vsakdanjost.

15. a) Ali prikaz ločevanja ovc in kozlov kaže, da so kozli kot živalska vrsta manj vredni? b) V katerem časovnem obdobju se izvaja delo ločevanja?

15 Ločitev kozlov od ovac ne pomeni, da so kozli kot živalska vrsta manj vredni. V času Jezusovega bivanja na Zemlji so lahko mladega kozliča prav tako kot jagnje uporabili pri praznovanju pashe, letnega praznika. (2. Mojzesova 12:1—5) Razen tega je moral veliki duhovnik vsako leto na dan sprave nesti za zagrinjalo v svetišče templja kri kozla, ki je pripadal Jehovi, da »izvrši spravo ... za ves zbor Izraelovih«. (3. Mojzesova 16:7—9, 15—17) V priliki so kozli uporabljeni samo za ponazoritev določenega razreda ljudi, medtem ko ovce predstavljajo drug razred. Tako kot pride čas, da pastir loči eno vrsto živali od druge, tako pride tudi v razdobju parousie Sinu človekovega, pred »veliko stisko« čas ločitve dveh vrst ljudi.

16. Kakšen pomen daje delo ločevanja v izpolnitvi prilike besedi parousia?

16 Ločitev ovac od kozlov v neki dobesedni čredi se lahko opravi v enem samem dnevu, medtem ko je za ločitev ljudi, ki imajo prosto voljo in ki so posejani po vsem svetu, potrebno mnogo več časa. Že samo to dejstvo kaže, da grška beseda parousia pomeni »prisotnost« ne pa »prihod« ali »prihajanje«.

17. a) Na osnovi kakšnih razlik se izvaja delitev ovc in kozlov? b) Zakaj je za delitev ljudi, ki imajo svobodno voljo, potreben daljši čas kot za ločitev dobesednih živali?

17 V tej priliki je opravljena ločitev na temelju različnosti dveh živalskih vrst. Pastir noče za domačo rabo mešati kozjega in ovčjega mleka. Razen tega so pri teh dveh vrstah živali različne tudi dlake, ki se prav tako niso smele mešati. (3. Mojzesova 19:19; 5. Mojzesova 22:11; 2. Mojzesova 36:14; Pregovori 27:27) V izpolnitvi preroške prilike se delijo ljudje na osnovi različnih lastnosti in po načinu življenja. Za razvoj določenih lastnosti je potreben čas, tako se tudi način življenja nekega človeka pokaže z vrsto dejanj, ki postanejo pri njem običajna. Zato se šele po daljšem času lahko ugotovi, ali so določeni postopki in določene lastnosti običajne in nespremenljive v vedenju določenega človeka. Preden bi lahko bil nekdo pravično in nepreklicno obsojen in preden bi lahko bila nad njim izvršena sodba, je potreben določen čas. To se ne more zgoditi v štiriindvajsetih urah.

18. a) Kaj bo z ljudmi, ki so Sinu človekovemu na desni in kaj s tistimi, ki so na njegovi levi strani? Kako se mora odločiti v zvezi s tem posameznik? b) Ali dejstvo, da je Sin človekov v času svoje parousie prisoten nevidno, opravičuje kogarkoli, da se izmika? Obrazloži svoj odgovor!

18 V priliki Sin človekov, predstavljen kot pastir, postavlja sebi na desno ljudi, podobne ovcam, a kozlom podobne na levo. Tiste na desnici sodi ugodno, druge na levici pa neugodno. To kaže, da so pripadniki vseh narodov danes v zelo resnem položaju. Vprašanje, o katerem mora sedaj vsakdo razmisliti je: ali me bo Sin človekov, ki sedaj sedi na svojem slavnem nebeškem prestolu, obkroženem z angeli, obsodil ugodno ali neugodno? Vsak posameznik bo neizbežno poklican na odgovornost. Dejstvo, da je Sin človekov v času svoje parousie prisoten nevidno, ne opravičuje nikogar in nihče se ne more izgovarjati »nisem vedel«. Nevidna prisotnost Sina človekovega je oznanjena širom po svetu, kar obvezuje vsakega človeka, da resno razmisli, ali se tisto, kar dela ali ne dela dopade ali ne dopade Kralju in Sodniku.

19. V kateri čas je postavil izpolnitev prilike o ovcah in kozlih predsednik Združenja Rutherford v svojem govoru na kongresu v Los Angelesu leta 1923?

19 Kdo so torej simbolične ovce in kdo simbolični kozli? V soboto, 25. avgusta 1923. leta so dobili kristjani, ki so raziskovali Biblijo, osupljivo pojasnilo te prilike. Ta sobota je bila osmi dan devetdnevnega kongresa Intemational Bible Students Association (Mednarodnega združenja raziskovalcev Biblije) v Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA. Tega dne je predsednik združenja J. F. Rutherford pred 2500 prisotnimi pojasnil temo »Prilika o ovcah in kozlih«. Po biblijskem prikazu ni treba, da se preroška primerjava iz Matevža 25:31—46 izpolni šele po »veliki stiski«, v kateri bo uničen ta sestav stvari, torej v tisočletnem obdobju Kristusove vladavine. Pojasnil je, da se izpolnjuje prilika v današnjem času, v času nevidne »prisotnosti« (parousie) vladajočega Sina človekovega in sicer od leta 1919 pa vse do uničenja tega sistema stvari. To kongresno predavanje je bilo objavljeno v Stražnem stolpu in glasniku Kristusove prisotnosti 15. oktobra leta 1923, na straneh 307—314. (Glej odstavek 17—21 tega članka pod naslovom »čas«).

20. Zakaj je važno, da vsak posameznik preišče, v kakšno osebnost se razvija?

20 Na ta način so bili bralci Stražnega stolpa in člani Mednarodnega združenja raziskovalcev Biblije opozorjeni, da se ta preroška prilika izpolnjuje sedaj in da je življenjskega pomena za našo generacijo. Zato je priporočljivo, da vsak posameznik preuči, v kakšno osebnost se oblikuje in na katero stran vladajočega Sina človekovega bo zato prišel.

21. Kaj vse je bilo storjeno, da bi se pomagalo naravnim židom postati simbolične »ovce«, in do kdaj je trajalo to posebno zanimanje?

21 Več let se je vlagal poseben trud v to, da bi pomagali naravnim obrezanim Židom v svetu, da postanejo »ovce« na desnici vladajočega Mesije. Tako je na primer J. F. Rutherford, predsednik Mednarodnega združenja raziskovalcev Biblije imel v 1925. letu javna predavanja pred številnimi poslušalci na temo »Vrnitev Židov v Palestino«. V ponedeljek zvečer, 31. maja 1926. leta je govoril o temi »Palestina za Žide — zakaj?« v poznani dvorani Rojal Albert Hall v Londonu, ki ima 10 000 sedežev in je bila polna židovskih poslušalcev. Razen tega je bila oktobra leta 1925 izdana tudi knjiga Tolažba za Žide, v nedeljo, 25. avgusta 1929, pa je bilo po oddaji o temi »Zdravje in življenje za ljudi« na radijski postaji WBBR Staten Island (New York), katere program so lahko poslušali po vseh Združenih državah objavljeno, da je na 360 straneh izšla knjiga z naslovom »Življenje« (v angleščini). To posebno zanimanje za naravne obrezane Žide je trajalo, vse dokler ni bila leta 1932 izdana knjiga »Opravičenje« (2. del), v kateri je rečeno, da se Ezekielovo prerokovanje o današnjem Izraelu nanaša samo na duhovni Izrael.

22. Kako se je to zanimanje za razred »ovc« s pomočjo informacij, danih na kongresu v Columbusu leta 1931, razširilo tudi na druge ljudi?

22 Tako se je že leta 1931 pojavilo zanimanje za razred »ovac« v širšem obsegu. Na mednarodnem kongresu raziskovalcev Biblije 30. julija v Columbusu (Ohio) je predsednik združenja govoril o temi »Človek s pisarsko pripravo«. Po tem je Robert J. Martin najavil izdajo nove knjige »Opravičenje« (1. del). V tej knjigi je do podrobnosti stavek za stavkom pojasnjeno deveto poglavje Ezekielovega prerokovanja, v katerem je opisana vizija o človeku s pisarsko pripravo, oblečenem v platneno oblačilo. Predavanje in knjiga sta poudarili dejstvo, da bo delo zaznamovanja opravil maziljeni preostanek Kristusovih učencev; zaznamovani pa ne bodo samo Židje, ampak ovcam podobni ljudje vseh narodov. To je delo reševanja življenja, ker Biblija pravi, da bodo poleg pomaziljenega preostanka preživeli prihajajočo »veliko stisko« le še zaznamovani. To bodo zemeljski podložniki Kraljestva.

23. Kakšno zanimanje za »veliko množico« omenjeno v sedmem poglavju Razodetja, je obstajalo desetletja? Je knjiga »Jehova«, ki je izšla 1934, vse pojasnila?

23 Desetletja se je kazalo živo zanimanje za »veliko množico«, omenjeno v Razodetju 7:9. Kdo sestavlja to množico? 19. novembra leta 1934 je bila v Brooklynu (New York) izdana za Bogu predane ljudi knjiga Jehova. V tej knjigi s 384 stranmi je obravnavana »velika množica« in prilika o ovcah in kozlih. (Glej stran 159 pod naslovom »Velika množica«; tudi stran 354 in stran 359 o »ovcah«). Vendar pa iz te, tedaj najnovejše izdaje, ni bilo jasno, da so v priliki omenjene »ovce« identične z »veliko množico« in z ljudmi, katerih čela je zaznamoval simbolični človek v platnenem oblačilu in s pisarsko pripravo v roki. Raziskovalci Biblije se takrat še niso osvobodili starega, napačnega mišljenja, da je »velika množica« skupina z Duhom pomaziljenih kristjanov, ki so določeni za življenje v nebesih, čeprav ne pripadajo 144 000 sodedičem kralja Jezusa Kristusa. Mislili so, da so pripadniki »velike množice« še »jetniki« Babilona velikega, svetovnega kraljestva krive religije.

24. Šele na katerem kongresu je bilo zadovoljivo in v skladu z dejstvi pojasnjeno vse o »veliki množici« in kdo je bil posebej povabljen naj pride na ta kongres?

24 Kdaj so tisti, ki so želeli biti o tem na jasnem, dobili zadovoljujoče pojasnilo vizije O »veliki množici«, ki bi odgovarjalo dejstvom? Leta 1935, šest mesecev po izidu knjige Jehova.  To je bilo na kongresu Jehovinih prič od 30. maja do 3. junija 1935. leta v Washingtonu. V članku, ki najavlja ta kongres v Stražnem stolpu, stran 127, 15. aprila 1935., se posebej poudarja: »Vsakdo, kdor je na Jehovini strani in na strani njegovega kraljestva, je dobrodošel.« In dalje piše: »To je delovni sestanek in pričakujemo, da bodo v službi sodelovali vsi od preostanka, vsi Jonadabu podobni ljudje ... Vse bo pripravljeno, da bodo vsi, ki želijo simbolizirati svojo predanost s potopitvijo pod vodo, to lahko storili.« V eni izmed kasnejših objav kongresa je rečeno: »Do sedaj mnogi Jonadabu podobni ljudje niso imeli prednosti, da bi prisostvovali kongresu. Kongres v Washingtonu pa jim bo v resnično tolažbo in korist.

25. a) Kdaj so ljudje, imenovani Jonadabi, spoznali, zakaj so bili posebej povabljeni na kongres v Washingtonu? b) Za koga je govornik dejal, da pripada »veliki množici«?

25 V petek, 31. maja popoldne so mnogi zainteresirani ljudje, ki so ugotovili podobnost med seboj in zgodovinskim Jonadabom, Rehabovim sinom razumeli, zakaj so bili posebej povabljeni, da prisostvujejo temu kongresu v Washingtonu. Zakaj? To popoldne je glavni govornik na kongresu, J. F. Rutherford, govoril prisotnim poslušalcem v Washingtonu in tudi številnim poslušalcem oddaje radia WBBR in WHPH (Petersburg, Virginija) o temi »Velika množica«. V predavanju je pojasnjeno Razodetje 7:9—15 in povedano, da »velika množica« ni sestavljena iz oboževalcev, ki so določeni za duhovno vstajenje in odhod v nebesa, ampak je to zemeljski razred Jehovinih oboževalcev, ki jim Božja Beseda daje upanje v večno življenje na rajski zemlji, pod nebeškim Kraljestvom Jezusa Kristusa in njegove s slavo ovenčane cerkve ali skupščine. V tem času so se oboževalci, ki so se nadejali večnega življenja na Zemlji, primerjali z Jonadabom, Rehabovim sinom, in so se tudi imenovali »Jonadabi«. Kasneje je v Stražnem stolpu pisalo:

Imenujejo se tudi »Jonadabi«. Krstili so se, da bi simbolizirali, pokazali, da so se posvetili izvrševati Božjo voljo, da so stopili na stran Jehove in da bodo služili njemu in njegovemu kralju. S tem so se očistili in sedaj so »oblečeni v bela oblačila«. Tako je dokončno ugotovljeno, da velika množica ni duhovno rojeni razred z upanjem v nebesa, ampak da so to tisti, ki »prihajajo iz stiske velike« ... — Stražni stolp 15. avgusta 1935., stran 248, 21. odstavek.

26. a) Kakšen uspeh je imelo predavanje in koliko ljudi se je tega dne krstilo? b) Ali so krščeni sami odločili, kateremu razredu bodo pripadali, in kako so vedeli v kateri razred sodijo?

26 Vsebina tega pomembnega predavanja je natisnjena v dveh delih pod naslovom »Velika množica« v Stražnem stolpu, 1. in 15. marca 1935, da bi bili z njim seznanjeni Jehovini oboževalci po vsej Zemlji. Dan po govoru se je dalo krstiti 840 ljudi in s tem so simbolizirali, da so postali učenci gospoda Jezusa Kristusa. * (Matevž 28:19, 20) Vendar pa ti ljudje po Svetem pismu niso bili pooblaščeni, da bi se lahko sami prišteli k nebeškemu razredu Kristusovih sodedičev ali pa k zemeljskemu razredu, predstavljenem z »veliko množico«. Izpolniti se je morala Jehovina volja in ne njihova. On sam je moral kot najvišji izraziti svojo voljo in odločiti, kateremu razredu bodo pripadali. Tiste izmed njih, ki jih je po krstu rodil za svoje duhovne sinove, je s tem uvedel v svoj duhovni razred, ki ima pred seboj nebeško kraljestvo. Tiste pa, ki jih Bog ni rodil za svoje duhovne sinove in niti ni z njimi postopal kot z duhovnimi sinovi, so bili določeni za zemeljsko množico.

27. Kako so nove informacije o »veliki množici« pomagale do boljšega razumevanja prilike o ovcah in kozlih?

27 Washingtonsko (D. C.) predavanje o »veliki množici« in članki, izdani zatem o tej temi, so omogočili, da se prilika o ovcah in kozlih pregleda z novega stališča. Jasneje in natančneje je bilo moč razumeti, kaj se zahteva od članov razreda »ovac«, kot je bilo to razloženo dvanajst let prej (1923) v govoru v Los Angelesu (Kalifornija).

28. Kako je bilo pokazano, da se od razreda »ovac« zahteva več, kot je bilo navedeno leta 1923?

28 Tako morajo biti na primer ti, ki pripadajo razredu »ovac«, mnogo več kot pa samo dobronamerni, pravicoljubni in človekoljubni ljudje, ki na razne načine delajo dobro maziljenemu preostanku Kristusovih učencev. Sami morajo biti Kristusovi učenci, krščeni »v ime Očeta in sina in svetega duha«, ki tudi sami delujejo kot krščanske Jehovine priče. V Razodetju 7:9—17 omenjena »velika množica« je označena z razredom »ovac« v Jezusovi priliki, zapisani v Matevžu 25:31—46. *

»PRIDITE, BLAGOSLOVLJENI OČETA MOJEGA«

29. Kaj je kralj in pastir dejal ovcam, da bi poudaril, katere važne zahteve morajo izpolnjevati, da bi prišle na njegovo desno stran?

29 Važni predpogoji, ki jih morajo izpolnjevati vsi, ki pripadajo razredu »ovac«, so razvidni iz razlogov, ki jih navaja Kralj in pastir za blagoslovljeno bodočnost simboličnih ovc. V prispodobi stojijo »ovce« na desni strani vladajočega Sina človekovega in on jim pravi: »Tedaj poreče Kralj tistim na desnici svoji: Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta. Kajti lačen sem bil in dali ste mi jesti; žejen sem bil in dali ste mi piti; tujec sem bil in vzeli ste me pod streho; nag in oblekli ste me; bolan in obiskali ste me; v ječi sem bil in prišli ste k meni.« — Matevž 25:34—36.

30. Zakaj so te »ovce« samo posredno delale dobro Jezusu?

30 Ovcam podobni ljudje »vseh narodov« bodo delali navedene stvari gospodu Jezusu Kristusu samo posredno. Ne pozabimo pri tem, da je Jezus, dokler je bil na Zemlji, v treh in nekaj letih svojega delovanja omejil svoje oznanjevanje in poučevanje na izraelski narod in Samarijo na Bližnjem vzhodu. (Matevž 15:24; 10:6; Janez 1:11; 4:3—43; Lukež 17:15—18) Zato se lahko ovcam podobni ljudje primerjajo s kristjani prvega stoletja, ki so živeli v rimski provinci Male Azije in katerim je apostol Peter pisal: »Katerega ljubite, dasi ga niste videli, katerega sedaj ne gledate, a vendar vanj verujete.« (1. Petrov list 1:8) Tako so ti ovcam podobni ljudje, ki jih postavlja Jezus sebi na desno hoteli napraviti nekaj zanj, čeprav ga na Zemlji niso mogli nikdar videti in se trudili, da mu to napravijo posredno.

31. Ali bo pogovor med Kraljem in »ovcami« neposreden? Kaj piše o tem v 1. Timoteju 6:4—16?

31 Ko se bo ta del preroške prilike izpolnil na ljudeh, podobnim ovcam, ne bodo videli Sina človekovega, kako sedi na svojem slavnem nebeškem prestolu; ne bo se jim pokazal, da bi ga videli z očmi niti jim ne bo rekel besed priznanja, da bi ga slišali z lastnimi ušesi. V obdobju njegove prisotnosti (parousie) ga lahko vidijo na njegovem prestolu edino z očmi vere, v duhu, in ko izreče milostno sodbo nad njimi, bodo njegove odobravajoče besede prenesene po kateremkoli od njega izbranim kanalom. Razgovor, ki teče v priliki med ustoličenim Sinom človekovim in »ovcami« se bo izpolnil na način, ki je v skladu s 1. Timotejem 6:14—16 kjer beremo: »Do prihoda prikazni Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki jo pokaže ob svojem času blaženi in edini Vladar, Kralj kraljujočih in gospodarjev Gospod, ki ima sam (ki je nad vsemi tistimi katerim so ljudje služili kot kraljem) neumrjočnost in biva v nedostopni svetlobi, ki ga ni videl ljudi nobeden in tudi videti ne more.« Tako torej pogovor med Kraljem kraljev in »ovcami« ne bo neposreden.

32., 33. a) Ali so bile »ovce« povabljene k njemu v nebesa? b) Zakaj govori Jezus o njih kot o »drugih ovcah«?

32 S tem da je ovcam podobne ljudi povabil na svojo desno stran, jih ni povabil v nebesa, da sedejo z njim na njegov prestol. Te simbolične »ovce« niso člani 144 000 duhovno pomaziljenih sodedičev Jezusa Kristusa, ki imajo delež v »prvem vstajenju« in ki bodo z njim vladali nad človeštvom tisoč let. (Razodetje 14:1—3; 20:4—6) Ker se ti ljudje zbirajo iz »vsakega naroda«, bo njihovo število v času njegove nevidne prisotnosti ali parousie mnogokrat preseglo število 144 000. Predstavljajo »veliko množico, ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov ljudstev in jezikov«. (Razodetje 7:9, 10) Pripadnike te »velike množice« Sveto pismo primerja z ovcami, ker piše: »Kajti Jagnje, ki je sredi prestola, jih bode paslo in jih vodilo k studencem voda življenja«. (Razodetje 7:17) Pripadajo torej »drugim ovcam«, ki jih je Jezus razlikoval od »male črede 144 000 sodedičev, rekoč:

33 »In imam še drugih ovac, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas in bode ena čreda, eden pastir.« — Janez 10:16; Lukež 12:32.

34. Kdaj vabi ustoličeni Sin človekov »veliko množico« »drugih ovc« naj pride in kako jih njegov nebeški Oče blagoslavlja?

34 Sin človekov spodbuja te »druge ovce«, ki tvorijo »veliko množico«, naj »pridejo« k njemu, naj se mu približajo, da jih nagradi. Pravi jim »blagoslovljeni Očeta mojega«. (Matevž 25:34) Ker so se trudili delati dobro gospodu Jezusu Kristusu v času njegove prisotnosti ali parousie, jih je njegov nebeški Oče blagoslovil. Oče jih je posebej blagoslovil s tem, da jim je pripravil tako čudovito nagrado. Nebeški Oče je predvidel ovcam podoben razred za čas Kristusove prisotnosti in je za to pripravil takšno blagoslovljeno nagrado. Blagoslovi, ki so jih že prejeli, se ne morejo primerjati s tistimi, ki jih bodo šele uživali. Kakšni pa so ti blagoslovi, ki jih pričakujejo?

35. a) Kaj pravi Jezus o blagoslovih za »veliko množico« drugih ovc? b) Kje bodo podedovale kraljestvo in kaj je prvenstveno mišljeno s Kraljestvom, ki ga bodo podedovale?

35 Odgovor najdemo v Jezusovih besedah: »Podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta.« (Matevž 25:34) S temi besedami Jezus Kristus ni povabil »drugih ovac«, »velike množice«, da sedejo z njim na njegov nebeški prestol, ker ne pripadajo njegovim 144 000 sodedičem. In kako naj razumemo to povabilo? Pri grški besedi za »kraljestvo« (basileia) piše v Grško-angleškem leksikonu Lidella in Scott (1. zvezek, 309. stran), da ima ta grška beseda tudi pasivni pomen, namreč da »nad nekom vlada kralj«, pomeni pa lahko tudi »vladati«. Zares je tako: »velika množica« »drugih ovac« podeduje stanje, da jim nekdo vlada, namreč mesijanski Kralj Jezus; podedujejo torej tisoč let podložništva vladavini Kralja kraljev Jezusa Kristusa. Kje pa se bodo veselili teh tisoč let, ko jim bo vladal proslavljeni Sin človekov? Ne v nebesih, kamor ne morejo priti kot stvarjenja iz »krvi in mesa« (1. Korinčanom 15:50), ampak tukaj na Zemlji, na zemeljskem področju Kristusovega kraljestva — Psalm 2:8; Daniel 2:35—45.

36. Kako naj razumemo besede, da je Kraljestvo za »veliko množico« drugih ovc pripravljeno od nastanka sveta?

36 Zemlja bo postala čudovita domovina pod kraljem Jezusom Kristusom in 144 000 njegovimi proslavljenimi sovladarji. Kako je bilo potem pripravljeno »kraljestvo« »za ovcam podobno »veliko množico« od »ustanovitve sveta«? Tako, da ga je nebeški Oče imel v mislih zanje od »ustanovitve sveta«. To ne pomeni od obstajanja našega planeta Zemlje, ampak od obstanka človeštva; od ustvaritve popolnega Adama in Eve v Edenskem vrtu. Adam ni bil kralj in tudi Eva ni bila kraljica. Adam ni bil postavljen niti za kralja nad živalskim kraljestvom, nad živalmi na suhem, dvoživkami, ribami in pticami. V Jobu 41:34 Jehova imenuje leviatana (krokodila) kralja »vsem zverem ponosnim«. Še manj je bil Adam kralj nad svojimi potomci. Kralji so začeli obstajati na Zemlji šele po potopu v Noetovih dneh. Prvi je bil Nimrod, drzen lovec, ki je osnoval Babilon ali Babel v dolini Mezopotamije. (1. Mojzesova 10:8—10) Adamovi potomci niso bili rojeni v Adamovem kraljestvu. Adam in Eva sama še nista bila »svet«.

37. a) Kdaj in kako je nastal ta svet? b) Kako je bilo »Kraljestvo« pripravljeno od nastanka?

37 Ko pa sta Adam in Eva izven Edenskega vrta, iz katerega sta bila izgnana kot obsojenca na smrt, začela roditi otroke, je bil »svet«, svet človeštva, osnovan. Otroci, rojeni v grehu in nepopolnosti in pod sodbo na smrt, so vendar imeli upanje, ki se kaže v Jehovinih besedah, izrečenih kači v Edenu, potem ko ju je zapeljala v greh: »In sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to (ženino seme) ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojzesova 3:14, 15). Sčasoma je Jehova dal še druga pojasnila o tem skrivnostnem Semenu, ki bo premagalo simbolično Kačo, Satana, Hudiča in postalo Kralj človeštva. Od tedaj, ko so se začeli roditi otroci, ki so imeli priložnost priti v kraljestvo Semena, ko bo vzpostavljeno, je Jehovina obljuba delovala na pravkar osnovano človeštvo. Kraljestvo je torej »pripravljeno« za zemeljske prebivalce »od ustanovitve sveta.« — Primerjaj Lukež 11:50, 51.

STORJENO »ENEMU TEH NAJMANJŠIH MOJIH BRATOV«

38. Kakšno je bilo presenečenje ovcam podobni »veliki množici«, ko se je Kralj obrnil k njim?

38 V preroški priliki so bile »ovce« presenečene, ko jih je Kralj povabil, da »podedujejo kraljestvo« pripravljeno od ustanovitve sveta. Jezus je dejal: »Tedaj mu odgovore pravični, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega in smo te nasitili? ali žejnega in smo te napojili? Kdaj smo te pa videli tujca in smo te vzeli pod streho? ali nagega in smo te oblekli? Kdaj smo te pa videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi? In Kralj odgovori in jim reče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni.« — Matevž 25:37—40.

39. Na osnovi česa je Kristus te imenoval »pravičnike« in zakaj?

39 Vredno je upoštevati, da govori Kristus o teh ovcam podobnih ljudeh, kot o »pravičnih«. Vendar zanj niso pravični samo zato, ker so delali naštete stvari. Ti ovcam podobni ljudje niso opravičeni ali proglašeni za pravične zaradi svojih del, kakor to tudi 144 000 Kristusovi sodediči niso. Predvsem se upošteva njihov očitni trud, da napravijo vse, kar morejo, v korist Kristusa, da bi izrazili svojo vero vanj, v Božjega Mesijo ali Kristusa. Spoznali so, da v njih samih ni pravičnosti, ki bi bila popolnoma dopadljiva Bogu. Zato si pomagajo s krvjo žrtvovanega Jagnjeta Jezusa Kristusa (Janez 1:29, 36). Da bi stopili kot pravični pred Jehovo, so oprali v njej svoja simbolična oblačila. To jasno izhaja iz Janezove vizije o »veliki množici«.

40. Kako lahko »druge ovce«, ki sestavljajo »veliko množico«, očistijo svoj slab izgled pred Bogom? Kje in kako mu služijo v sveti službi?

40 Da bi poudaril dejstvo, da so člani ovcam podobne »velike množice« učenci Jagnjeta Jezusa Kristusa in oboževalci Boga Jehove v njegovem duhovnem templju, je apostol Janez zapisal, kako je potekal razgovor o »veliki množici«: »In spregovori eden izmed starešin, rekoč mi: Kdo so ti, oblečeni z belimi oblačili, in odkod so prišli? in mu rečem: Gospod moj, ti veš. In reče mi: Ti so oni, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred prestolom Božjim in mu služijo noč in dan v svetišču njegovem.« (Razodetje 7:13—15) Morali so torej oprati svoj slab izgled pred Bogom v preliti Kristusovi krvi s svojo neomajno vero, ki je bila temelj, da lahko služijo v sveti službi Bogu v njegovem duhovnem templju, delajoč vse, kar jim dopuščajo možnosti, v dobro Jagnjeta Jezusa Kristusa. Po pravici Jezus govori o njih kot o »pravičnikih.«

41. a) Kaj lahko v zvezi s parousio spoznamo iz ponovljenega vprašanja »pravičnih« ovac: »Kdaj smo te videli«? b) Zakaj mora biti parousia daljše časovno obdobje?

41 Ko so ga ti ovcam podobni pravičniki zopet vprašali »Kdaj smo te videli?« in ko so ga spraševali o stvareh, za katere je trdil, da so mu jih napravili, so hoteli povedati, da ga niso videli v telesu. Seveda ga niso videli, ker je njegova kraljevska prisotnost ali parousia nevidna človeškim očem in sedaj je on tisti,» ki ga ni videl ljudi nobeden in ga tudi videti ne more«. Njegova parousia mora biti daljše obdobje, da bi mu v tem obdobju nevidne prisotnosti lahko storili vse našteto. Kako so mu bila torej storjena vsa ta mnoga dobra dela? Jezus pojasnjuje:

42. Kako so ovce Jezusu po njegovih besedah posredno storile dobro?

42 »In Kralj odgovori in jim reče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni.« — Matevž 25:40.

43. Kdo sestavlja v času Jezusove prisotnosti njegov preostanek na Zemlji in kako je o njih govoril, ko je povedal to veliko prerokovanje in na dan svojega vstajenja?

43 V obdobju svoje nevidne prisotnosti ali parousie ima kralj Jezus Kristus, Sin človekov preostanek svojih duhovnih bratov v mesenem telesu še vedno na Zemlji. Istega dne, ko je povedal priliko o ovcah in kozlih, je Jezus nagovoril svoje brate in jim rekel: »Vi pa se ne imenujte Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje. In ne imenujte nikogar na zemlji očeta svojega; kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Tudi se ne imenujte voditeljev, kajti eden je vaš voditelj, Kristus.« (Matevž 23:8—10) Pet dni zatem, ko je povedal priliko, se je obujeni gospod Jezus Kristus prikazal na dan vstajenja nekaj ženam in jim rekel: »Ne bojte se! Pojdite, sporočite bratom mojim, naj gredo v Galilejo in tam me bodo videli.« — Matevž 28:9, 10.

44. a) Kaj je dejal Jezus o teh bratih na dan svojega vstajenja neki drugi ženski? b) Kaj je rečeno o Jezusovem stališču do teh bratov?

44 Na dan vstajenja se je prikazal tudi Mariji Magdaleni in ji spomnil svoje duhovne brate: »Pojdi pa k bratom mojim in jim povej: Grem gori k svojemu Očetu in vašemu Očetu in svojemu Bogu in vašemu Bogu.« (Janez 20:17) Tam šele bo končno 144 000 takšnih duhovnih bratov, ki sodelujejo v nebeški slavi z Jezusom Kristusom, svojim starejšim duhovnim bratom. Dejstvo, da ti duhovni bratje obstajajo, je razvidno iz navdihnjenih besed pisma Hebrejcem 2:10—12: »Kajti spodobilo se je njemu, za katerega je vse in po katerem je vse, ko je mnogo sinov peljal v slavo, začetnika njih zveličanja popolnega storiti po trpljenju. Kajti i ta, ki posvečuje, i oni, ki se posvečujejo, vsi so iz enega (Očeta); iz tega vzroka se ne sramuje imenovati jih brate, govoreč: Oznanjal bom ime tvoje bratom svojim, sredi zbora ti bom peval hvalo.« Ti »bratje« so člani »semena« Hebrejca Abrahama. Da bi jim pomagal piti v nebeško slavo, je nebeški Sin Božji postal človek kot oni. V skladu s tem je zapisano:

45. Zakaj je moral Jezus postati podoben svojim duhovnim bratom?

45 »Saj se pač ne poteza za angele, ampak za seme Abrahamovo se poteza. Zato se je moral v vsem enakega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom, da poravna ljudstva grehe.« — Hebrejcem 2:16, 17.

46. Komu je Jezus Kristus še hvaležen razen svojim duhovnim bratom in zakaj?

46 Tudi sam kralj Jezus Kristus se je kot popolni človek v času svojega bivanja na Zemlji trudil pomagati svojim duhovnim bratom; hvaležen pa je tudi vsem, ki se prav tako trudijo, da pomagajo tistim, ki bodo postali njegovi nebeški sodediči. Vse, kar ti dobrotljivi pomočniki storijo njegovim »bratom«, smatra, da je storjeno njemu osebno. Vse, ki nudijo takšno pomoč, je imenoval za svoje ovce. Ni jim zapovedano, naj bodo dobrodelni ali humani samo v običajnem smislu, tako da brez razlike in ne glede nato, kaj kdo je, delajo dobro vsem. Večkrat se zgodi, da se dobrotljivi in humani ljudje bojijo pomagati Kristusovim duhovnim bratom v njihovih stiskah na Zemlji. Vsak znak sočustvovanja do Kristusovih »bratov« je spremljan z neodobravanjem, negodovanjem in kritiko nasprotnikov Kristusovih bratov, ki jim povzročajo mnogo trpljenja in jih celo zapirajo.

47. Zakaj Jezus še posebno ceni pomoč, ki jo pravične »ovce« nudijo njegovim

47 Ti pa, ki jih je govornik Jezus označil za »ovce« in jih imenoval »pravični«, delujejo neustrašno povsem drugače kot prej omenjeni. Razumno in premišljeno delajo dobro Kristusovim »bratom«, ker jih tudi za takšne spoznavajo. Verujejo, da ti »bratje« posnemajo Kristusa Jezusa in opravljajo delo, ki jim je bilo zapovedano. To je zato, ker imajo zaradi pomoči njegovim bratom posebno prednost pri Kristusu, ker imajo dela takšne vrste resnično krščansko spodbudo. To je pojasnil Jezus svojim apostolom, ko jim je rekel: »Kdor namreč ni zoper nas, je z nami. Kajti kdorkoli vas napoji s kupico vode v imenu mojem, ker ste Kristusovi, resnično vam pravim, ne izgubi plačila svojega.« (Marko 9:40, 41) »In če kdo napoji enega od teh malih samo s kupico studenčnice v ime učenca, resnično, resnično vam pravim, ne izgubi plačila svojega.« — Matevž 10:42.

ZAVZETI STALIŠČE ZA KRALJEVE »BRATE«

48. Ali so pred letom 1935 in po njem Kristusovi duhovni bratje trpeli vse prerokovane težave? b) Ali so »ovce« pomagale Kristusovim bratom iz nevednosti?

48 Zgodovinsko poročilo pripoveduje, da so bili Kristusovi duhovni »bratje«, ko so oznanjevali dobro vest o Božjem Kraljestvu in pridobivanju učencev iz ljudstev vseh narodov vse do leta 1935, pa tudi potem, v resnici lačni in žejni, brez zadostne obleke, bili so tujci brez domov, bolni in celo po krivici zaprti. Na pomoč so jim priskočili njihovi duhovni »bratje«, pa tudi ostali, ki niso rojeni z Božjim duhom kot Kristusovi »bratje«. Vendar tem kristjanom v potrebi, nepriljubljenim in neprestano preganjanim niso pomagali le iz nevednosti. Nasprotno! Priznali so jih za »poslance« Božjega mesijanskega Kralja in s tem so hoteli dati resničen dokaz, da so zavzeli stališče na strani Božjega Kraljestva.

49., 50. a) Kako reagirajo te ovce na povabilo k oznanjevanju Kraljestva in komu se pridružujejo? b) V čigavem imenu so se krstili in komu so se torej priključili?

49 S tem so ti ovcam podobni ljudje pokazali svojo vero v Jezusa Kristusa, vladajočega Kralja. Veselili so se oznanjevanja dobre vesti o sedaj vzpostavljenem Kraljestvu in želeli oznanjevanje z delom podpreti. Odzvali so se delu pridobivanja učencev kraljevih »poslancev« in se dali krstiti v vodi kot Kristusovi učenci, poslušni njegovim naukom. (2. Korinčanom 5:20; Matevž 24:14; 28:19, 20) Na ovcam podobnih ljudeh, ki so izbrali takšno življenjsko pot in nameravajo po njej tudi hoditi, se je izpolnila prerokba iz Zaharije 2:11: »In tisti dan se pridruži veliko poganskih narodov k Jehovi in bodo meni za ljudstvo; v tvoji sredi pa bom prebival ...«

50 Ti ovcam podobni ljudje iz mnogih narodov (208 dežel in otokov po dosedanjih podatkih) se niso krstili samo v ime Sina in svetega Duha, ampak tudi v ime Očeta Jehove; ne verujejo samo v Sina, priznavajo tudi Očeta. Ne mislijo, da bodo rešeni samo z vero v »gospoda Jezusa«, ampak priznajo tudi, da bo »vsak, kdor bo klical ime Jehovino, ... rešen«. (Dejanja apostolov 16:31; 2:21 NS; Rimljanom 10:13) Oni torej kličejo Jehovino ime in se krstijo v njegovem imenu. »Pridružili so se«, ko so se predali Jehovi, da bi postali njegov narod. Zapustili so krive bogove, ki so jim bili prej formalno predani. (Ozea 9:10) S tem so se za vedno povezali z Bogom Jehovo po Jezusu Kristusu.

51., 52. a) Kako so ljudje, ki so se krstili, prikazani v Zahariji 8:20—23? b) Kdo je »Izraelec«, čigar suknjo grabijo?

51 V svoji vdanosti Jehovi po Jezusu Kristusu so ovcam podobni ljudje prikazani kasneje v Zaharijevem prerokovanju z naslednjimi besedami: »Tako pravi Jehova nad vojskami: »Še se zgodi, da pridejo ljudstva in prebivalci mnogih mest; in prebivalci enega mesta pojdejo k drugemu in poreko: ,Pojdimo hitro prosit blagovoljnosti Jehovine in iskat Jehovo nad vojskami!‘ Tudi jaz pojdem! In pridejo mnoga ljudstva in mogočni poganski narodi, da bi iskali Jehovo nad vojskami v Jeruzalemu in prosili blagovoljnosti Jehovine. Tako pravi Jehova nad vojskami: Tiste dni zgrabi deset mož iz vseh jezikov poganskih narodov, zgrabijo, pravim, rob suknje judovskega moža in poreko: Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.« — Zaharija 8:20—23.

52 V izpolnitvi prerokovanja je mož, čigar rob suknje so zgrabili »iz vseh jezikov poganskih narodov« duhovni Izrael, eden od 144 000 duhovnih, Izraelcev namreč, o katerih pripoveduje Razodetje 7:4—8 neposredno preden je Janez v viziji videl »veliko množico« ljudi iz »vsakega naroda iz vseh rodov in ljudstev in jezikov.«

53. a) Od katerega leta naprej teh »deset mož« iz jezikov mnogih narodov grabi suknjo duhovnih Izraelcev? b) Katero ime so začeli nositi ti duhovni Izraelci prav tega leta, da ne bi prišlo do pomote o tem, kakšne vrste kristjani so?

53 V obdobju prisotnosti ali parousie Jezusa Kristusa od leta 1914 živi na Zemlji samo še preostanek duhovnih Izraelcev. Posebno od leta 1935, ko so spoznali, kdo sestavlja »veliko množico« slaviteljev Jehove Boga in Jagnjeta, je teh »deset mož« iz jezikov vseh narodov postopalo kot da grabijo rob suknje in gredo prostovoljno z duhovnimi Izraelci v središče oboževanja Jehove nad vojskami. Leta 1935 so duhovni Izraelci že štiri leta nosili ime »Jehovine priče«, tako da ni bilo nobenega dvoma, kateri kristjani so to.

54. Kako je prerok Izaija napovedal dejstvo, da se bodo te ovce priključile oboževalcem Jehove?

54 Dejstvo, da se bodo v teh poslednjih dneh mnogi ljudje, ki niso del preostanka duhovnih Židov ali Izraelcev priključili s posvetitvijo Jehovi in z oboževanjem v njegovem templju, je bilo prav tako prerokovano s čudovitimi besedami preroka Izaije: »In zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše Jehovine trdno postavljena na vrhu drugih gora in povišana nad hribe in vsi narodi se bodo stekali k njej. In mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro Jehovino, v hišo Boga Jakobovega, da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih! Zakaj s Siona izide nauk in beseda Jehovina iz Jeruzalema; in on bo sodil med narodi in pravico izvršil mnogim ljudstvom. In pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod in več se ne bodo učili bojevati.« — Izaija 2:2—4.

55. a) Kaj napravi v luči teh prerokovanj nekoga za »ovco« in ga opraviči pred Bogom in Kristusom? b) Kako visoko ti ljudje cenijo oboževanje Jehove?

55 Kaj lahko vidimo, če pregledamo vsa biblijska prerokovanja, ki se lahko uporabijo za današnji čas, čas Kristusove prisotnosti ali parousie in jih primerjamo z Jezusovo priliko o ovcah in kozlih? Naslednje: da ni mogoče postati »ovca« ali »opravičeni« pred Bogom in njegovim mesijanskim kraljem zaradi dobrote, ki smo jo nezavedno in slučajno izkazali Kristusovim duhovnim bratom. Razred »ovac« ve, kaj dela, čeprav ni dobesedno videl vladajočega Kralja Sina človekovega na lastne oči, in daje zahtevano priznanje Kristusovim duhovnim »bratom«, tudi »najmanjšim bratom«. Zato si ne prizadevajo, da bi jim pomagali samo v materialnem ali fizičnem pogledu, ampak tudi v duhovnem, s tem da so se pridružili oznanjevanju »dobre vesti« o Kraljestvu in biblijskem delu poučevanja, rezultat tega pa so novi Kristusovi učenci. Vedo, da je Kristusovim »bratom« od vsega najpomembnejše oboževanje Jehove in odhajajo z njimi v Jehovin duhovni tempelj, da ga obožujejo, zadovoljujoč visokim zahtevam za to.

56. a) Kakšno je stališče »ovac« do Kristusovih duhovnih bratov in kakšno stališče zastopajo skupaj z njimi do različnih stvari v današnjem svetu? b) Komu hočejo biti prijatelji in kakšna oblačila želijo ohraniti?

56 Ker želijo ovcam podobni ljudje pomagati in delati duhovnim Kristusovim »bratom« samo dobro, jim nikoli ne nasprotujejo niti v nacionalnem niti rasnem, plemenskem, kulturnem in jezikovnem smislu ne. S Kristusovimi brati stojijo na stališču popolne nevtralnosti do groznih krvavih spopadov in razprtij tega do zob oboroženega sveta. Raje ostajajo prijatelji s Kristusovimi »brati«, ki »niso del tega sveta«, kot pa da bi bili »prijatelji svetu.« (Janez 17:14, 16; Jakob 4:4) Prenašajo težave s Kristusovimi brati v rokah sovražnega sveta, čuječ nad svojo krščansko čistočo do Boga in se s tem kažejo za resnične učence Jezusa Kristusa. »Oblačila« oprana s krvjo Jezusa Kristusa, ohranjajo čista.

57. a) Kakšno je številčno razmerje med duhovnimi Izraelci in nežidovskimi oboževalci v Zahariji 8:23? b) Koliko je bilo po ocenah leta 1935 religioznega prebivalstva na svetu in kakšno je razmerje med številom Jehovinih prič in številom svetovnega religioznega prebivalstva?

57 Dejstvo, da Zaharija (8:23) prerokuje, da bo »deset mož iz vseh jezikov poganskih narodov« zgrabilo rob suknje judovskega moža ali Izraelca, kaže, da bodo ti ponižni ljudje vseh narodov številčno prekosili preostanek duhovnih Izraelcev. Razlika naj bi torej bila deset proti ena. To se je tudi v resnici zgodilo po letu 1935. Tega pomembnega leta je bilo izračunano, da je v letu 1 849 185 359 religioznih prebivalcev krščanskih in nekrščanskih verskih skupnosti (The World Almanac and Book of Facts, 1936, izdaja World-Telegram New York, stran 419). Istega leta je bilo število Jehovinih prič, ki so sporočile delovanje v službi, v vsem svetu manj kot 60 000. Kakšen je bil porast svetovnega prebivalstva od tedaj?

58. Kako se je od leta 1935 množilo religiozno svetovno prebivalstvo in kako vse svetovno prebivalstvo?

58 Po podatkih The World Almanac and Book of Facts za leto 1973 (343. stran) je na svetu 2 661 120 100 religioznih prebivalcev. To pomeni, da so religiozno prebivalstvo v letih od 1935 do 1973 ni dvakratno pomnožilo. Za leto 1935 je ocenjeno, da je na svetu v celoti 1 960 000 000 prebivalcev in da jih je torej toliko kot leta 1927. Po podatkih World Almanac and Book of Facts za leto 1973 (stran 206) je na svetu v celoti 3 631 797 000 prebivalcev. Tako se tudi celotno prebivalstvo sveta v teh letih ni dvakratno pomnožilo.

59. Kako se je pomnožilo število Jehovinih prič v službenem letu 1971/1972?

59 Kako pa je z množenjem Jehovinih prič? Njihovo službeno leto se začne 1. septembra koledarskega leta. V službenem letu 1971/72 je bilo povprečno število Jehovinih prič, ki so redno delovale v službi oznanjevanja, 1 596 442, medtem ko je v tem službenem letu bilo največje število oznanjevalcev Kraljestva 1 658 990. V primeru z letom 1935 je število Jehovinih prič močno naraslo.

60. a) Kako je ugotovljeno, koliko jih je med njimi duhovnih Izraelcev? b) Kaj lahko iz vsega tega zaključimo o odhajanju ljudi k oboževanju v Jehovin duhovni tempelj? c) V kakšnem pomembnem času torej živimo?

60 Koliko pa je od teh krščanskih Jehovinih prič duhovnih Izraelcev? Samo 10 350, ker se jih je samo toliko odločilo za duhovne Izraelce z vzetjem simbolov kruha in vina ob vsakoletnem praznovanju Gospodove Spominske večerje 29. marca 1972, na kateri je bilo po vsem svetu skupno prisotnih 3 662 407 ljudi. V 208 deželah in otokih, kjer delujejo Jehovine priče, je 28 407 delavnih skupščin. Kaj pri vsem tem lahko opazimo? V razdobju Kristusove nevidne prisotnosti (parousie) »velika množica« ovcam podobnih ljudi vseh narodov, rodov in jezikov, zbrana na kraljevi desni strani, skupaj z majhnim preostankom duhovnih Izraelcev odhaja v Jehovin duhovni tempelj, da ga obožuje kot svojega Boga. To je omembe vredno obeležje »znamenja«, ki dokazuje, da je prav zdaj čas nevidne »prisotnosti« ali parousie gospoda Jezusa, da živimo v času konca sestava stvari, »konca sveta«. — Matevž 24:3.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 1 Na 494. strani The World Almanac za leto 1915 je pod naslovom »Statistika dežel sveta« našteto 64 različnih dežel s skupnim številom 1 691 741 383 prebivalcev.

^ odst. 26 Glej Zlati vek, 17. julij 1935, stran 660, 2. odstavek.

^ odst. 28 Stražni stolp od 1. maja 1936 poistoveti razred »ovac« z »veliko množico« v Članku pod naslovom »Preživeli v Harmagedonu« (stran 140, 47. in 48. odstavek).

[Vprašanja za preučevanje]