10. poglavje

»Znamenje« približevanja

1. Zakaj bi se morali še posebej zanimati za približevanje tisočletnega Kraljestva?

TISOČLETNO Kraljestvo je dobrodošlo vsemu človeštvu, živim in mrtvim, če so naše predstave o njem v skladu z Biblijo. Zato je vest, da se je kraljestvo približalo vesela novica za vse, ki jo razumejo. Iz vsega srca bi morali biti zainteresirani, da spoznamo vse neizpodbitne dokaze, ki to potrjujejo. Kateri dokazi so to? Pretehtajmo nekatere!

2. a) Kdo se sedaj zbira, kar je že dokaz, da se je približalo tisočletno Kraljestvo? b) Kdo je v tej »vojski« voditelj Božjih vojska in kako že sedaj služi?

² Na podlagi našega dosedanjega razmišljanja o tisočletnem kraljestvu postane jasno dejstvo, da bo prišlo takoj za najbolj uničujočo vojno v vsej človeški zgodovini, za »vojsko tistega velikega dne Boga Vsemogočnega«, Harmagedonom. Sedaj lahko vidimo politične voditelje, »kralje vesoljnega sveta«, zbrane pod silami izven človeškega nadzorstva za največjo vojno vseh časov. Že samo to dejstvo nam je jasen dokaz, da se je približalo tisočletno kraljestvo, ki bo tej vojni sledilo. (Razodetje 16:13—16) V tej vojni se bo na strani Vsemogočnega Boga bojeval vodja nebeških Božjih vojsk, imenovan »zvesti in Resnični«, »Beseda Božja«. Že sedaj, še preden se je začela vojna Harmagedona, je že kralj. »Na glavi njegovi (so) mnogi diademi« in »ima na obleki in na bedru svojem ime zapisano: Kralj kraljev in gospodov Gospod«. (Razodetje 19:11—16) Kraljuje torej kot kralj, še preden se je začelo obdobje njegove tisočletne vladavine, ko bo vladal skupaj s 144 000 krščanskimi sodediči. — Razodetje 12:5; 14:1—4; 20:4—6.

3. Kaj je videl Janez po Razodetju 6:1—4, ko sta bila odprta prva pečata na knjigah o dogodkih pred začetkom Kristusove tisočletne vladavine?

³ Pred preroškim prikazom začetka vladavine Kralja kraljev Jezusa Kristusa je podana podoba svetovnih razmer in dogodkov našega  dvajsetega stoletja. Ta preroška podoba je zapisana v šestem poglavju Razodetja. Apostol Janez nam pripoveduje o vsem, kar je videl, ko je Jagnje Božje Jezus Kristus začelo odpirati sedem pečatov »knjige«, prejete iz rok Boga, sedečega na prestolu v nebesih: »In videl sem, ko je Jagnje odprlo enega izmed sedmerih pečatov, in slišal sem eno izmed četverih živali govoriti kakor groma glas: Pridi! In videl sem in glej: bel konj in sedeči na njem je imel lok; in dan mu je bil venec in izšel je zmagovit in da zmaga. In ko je odprlo drugi pečat, sem slišal drugo žival govoriti: Pridi! In izšel je drug konj, rjav, in sedečemu na njem je bilo dano vzeti mir z Zemlje in da naj se koljejo med seboj: in mu je bil dan velik meč.« — Razodetje 6:1—4.

4., 5. a) Kaj simbolizira jezdec na rjavem konju? b) Kdo je nastopil v tem času, da bo dobil bitko, in kako predstavlja to okvir za izpolnitev besed iz Psalma 2:1—6?

⁴ To je s simboli opisana prva svetovna vojna, ki se je začela leta 1914 n. št. in je bila predhodnica druge svetovne vojne, ki je za šest let vzela mir z Zemlje. Prva svetovna vojna je označila čas, ko je pravični bojevnik Jezus Kristus prejel nebeško krono in začel z borbo proti svojim sovražnikom na Zemlji, da jih popolnoma uniči. To po meni, da se bo kasneje v »vojski tistega velikega dne Boga Vsemogočnega«, v Harmagedonu, boril na Božji strani. Njegovo kronanje za nebeškega kralja v času prve svetovne vojne predstavlja prvo stopnjo v izpolnitvi besed iz drugega Psalma:

⁵ »Zakaj hrume narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči? Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper Jehovo in zoper Maziljenca njegovega (njegovega Kristusa — prevod grške Septuaginte), govoreč: Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone! On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Jehova. Tedaj jih ogovori v jezi svoji in v srdu svojem jih prestraši: Jaz pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti svoje.« — Psalm 2:1—6, primerjaj Dejanja apostolov 4:24—30.

6. Ali sta dve svetovni vojni in svetovne velesile lahko vrgle s prestola na gori Sion Jehovinega Kralja in kaj lahko pričakujemo po koncu vojne Harmagedon?

⁶ Kljub vsemu temu vrvenju, ki je vznemirjalo narode od prve svetovne vojne (1914 — 1918 n. št.) je imel Jehova na nebeškem sedežu kraljevske oblasti, na Sionu, svojega kralja, Sina Jezusa Kristusa. (Razodetje 14:1; Hebrejcem 12:22) Niti prva niti druga svetovna vojna niti organizacija združenih narodov niso mogle omajati prestola tega mesijanskega kralja. »Vojska tistega velikega dne Boga Vsemogočnega«, imenovana Harmagedon, ga bo na nebeškem prestolu samo utrdila, da bo pripravljen s 144 000 zvestimi sodelavci na začetek tisočletne vladavine. (Razodetje 19:19—21) Na tem temelju so človeštvu zagotovljeni v času tisočletja blagoslovi, ki vodijo v življenje. To tisočletje pa je že zelo blizu!

7. Zakaj nismo podobni tistemu hudobnemu in pokvarjenemu rodu izpred devetnajstih stoletij? Kje lahko najdemo napisano »znamenje«, ki ga je povedal Jezus in ki ga moramo pregledati?

 ⁷ Kljub vsem jasnim dokazom pa bo marsikateri dvomljivec zahteval »znamenje«, da se je tisočletje resnično približalo in se bo začelo še za naše generacije — šele potem bo temu pripravljen verjeti. Mi pa nismo »hudobnega in prešeštnega rodu« religioznih pismarjev in farizejev, ki so pred devetnajstimi stoletji zahtevali od Jezusa Kristusa znamenja, ki bi jih prepričalo, da je Mesija. (Matevž 12:38, 39) Vendar imamo opis »znamenja«, ki ga je dal Jezus Kristus osebno in nam omogočil, da nam je dostopen; sami smo krivi, če ga ne bomo spoznali, ker ga ne upoštevamo. Ta opis je zapisan v 24. in 25. poglavju Matevževega evangelija, v 13. poglavju Markovega evangelija in 21. poglavju Lukovega evangelija. Dan je bil apostolom, ko so Jezusa o tem spraševali; a ne, da bi se hoteli prepričati, če je on res Mesija Kristus, ampak da bi jim pojasnil posamezne dogodke prihodnosti. »Znamenje« jim je razodel enajsti dan spomladanskega meseca nizana, leta 33 n. št,. tri dni preden je umrl nasilne smrti.

PREROKOVANJE »ZNAMENJA«

8. Kako je dal Jezus vedeti da bo odšel in katere besede se bo izgovorilo ob njegovi vrnitvi?

⁸ Ob tej priložnosti je Jezus napovedal uničenje templja v Jeruzalemu in to se je zdelo Židom nekaj groznega. Svojim religioznim nasprotnikom je dejal: »Glej hiša vaša se vam ostavlja pusta. Kajti pravim vam: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu v imenu Jehovinem!« (Matevž 23:38, 39) Te besede so napovedovale, da bo odšel. Vrnil se bo in tedaj bodo ljudje, ki ga bodo pozdravili s preroškimi besedami iz Psalma 118:26: »Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Jehovinem!«

9. Kako je Jezus povedal, da teh besed dobrodošlice ob prihodu ne bodo izgovorili oboževalci v jeruzalemskem templju?

⁹ S temi preroškimi besedami bodo Jehovini oboževalci izrazili dobrodošlico njemu, ki prihaja v imenu Jehovinem. Vendar se to ne bo zgodilo v materialnem templju Jeruzalema. Jezus je to pojasnil z besedami, ki sledijo prerokbi: »In Jezus izide iz templja. In pristopijo učenci njegovi, da mu pokažejo stavbe templja. On pa odgovori in jim reče: Ne vidite li vsega tega? Resnično vam pravim: Tu ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi zrušil.« — Matevž 24:1, 2.

10. Katero vprašanje so postavili Jezusu njegovi štirje apostoli na Oljski gori, s katere se je videl tempelj, in kako to vprašanje prevajajo različni prevodi?

¹⁰ Dvanajsteri apostoli niso nič spraševali o tem strašnem prerokovanju, dokler niso prišli na Oljsko goro, od koder se je lepo videl Jeruzalem s templjem, ki ga je obnovil kralj Herod Veliki. Ob pogledu na to se je najbrž v nekaterih apostolih v hipu porodilo vprašanje, ki je nato vzbudilo zanimanje tudi pri drugih, kajti takole beremo: »Ko pa je sedel na Oljski gori, pristopijo k njemu učenci posebej, rekoč:  Povej nam, kdaj bode to? In kaj bo znamenje prihodu (grško: parousia) tvojemu in koncu sveta.« (Matevž 24:3) Robert Young prevaja v Literal Translation of the Holy Bible (Dobesedni prevod Svetega pisma) njihove besede iz grščine tako: »Povej nam, kdaj bo to? In kaj bo znamenje tvoje prisotnosti in popolnega konca časov?« Tudi Josef B. Rotherham prevaja v The Emphasised Bible podobno: »Povej nam, kdaj se bo to zgodilo — in kaj bo znamenje tvoje prisotnosti in dovršitve časov.« V Archbishop Newcome’s New Translation (korigiran tekst) se to takole glasi: »Kaj bo znamenje začetku tvoje navzočnosti in konca časov?« (Izdaja iz leta 1808).

11. a) Kako je bil uničen jeruzalemski tempelj? Kaj tedaj še ni nastopilo? b) Kaj bi bilo primerno, da napravimo glede na zgodovino?

¹¹ Danes vemo, kdaj je bil porušen dobesedni tempelj v Jeruzalemu. To je bilo pred devetnajstimi stoletji, poleti leta 70 n. št., ko so rimske legije vojskovodje Titusa popolnoma porušile mesto. (Lukež 21:20—24) Kaj pa je z »znamenjem« Kristusove parousie (prisotnost, navzočnost) in konca časov ali sistema stvari (oziroma stanja *), po čemer so učenci tudi spraševali. Židovsko državo ali sistem je v resnici doletel popoln konec leta 70 n. št., vendar to še ni bil konec svetovnega sistema stvari, ki mu je bil židovski sistem samo preroška podoba ali simbol. Razen tega tedaj tudi začetek parousie ali prisotnosti Gospoda Jezusa Kristusa še ni napočil. Ker živimo v dvajsetem stoletju našega štetja časa, je najbolje, da natančneje pregledamo zgodovino našega stoletja, da bi ugotovili, ali ni »znamenje« postalo vidno prav v času naše generacije.

12. Zakaj naj se vprašamo, v luči tega, kar je dejal Štefan o Jezusovem prvem prihodu, ali so apostoli spraševali za Kristusov »prihod« ali »advent«?

¹² Upoštevati moramo, da so učenci vprašali Gospoda Jezusa Kristusa o parousiai. Ali to pomeni, da so ga vprašali o njegovem »prihodu«, njegovem »adventu«, kakor nekateri pravijo temu? To vprašanje je vredno naše pozornosti, ker je krščanski mučenec Štefan dejal pred židovskim sinedrijem v Jeruzalemu, ko je govoril o prvem »prihodu« Gospoda Jezusa Kristusa: »Katerega od prerokov niso preganjali očetje vaši? In pomorili so te, ki so najprej oznanjevali prihod (grško eleusis) Pravičnika, čigar izdajalci in ubijalci ste sedaj postali vi.« (Dejanja apostolov 7:52) Opazimo lahko, da je Štefan, ko je govoril o Kristusovem prihodu, uporabil grško besedo eleusis in ne parousia. Ti dve grški besedi pa se razlikujeta po pisavi in po pomenu.

13. Kaj dobesedno pomeni beseda parousia in kako je pojasnjena v grških slovarjih?

¹³ Beseda parousia pomeni dobesedno »biti poleg« in je zloženka iz grškega predloga para (poleg) in besede ousia (biti). V Liddell Scottovem delu A Greek-English Lexicon (grško-angleški slovar, 2. zvezek,  stran 1343, 2. stolpec) je beseda parousia najprej prevedena z angleško besedo presence, ki pomeni navzočnost, nato pa z arrival, ki pomeni prihod z opombo: »Posebno prihod kralja ali neke visoke osebnosti.« Tudi delo Gerharda Friedricha Teološki slovar Nove zaveze (5. zvezek, stran 859) navaja za »splošni pomen« besede parousia navzočnost (angl. presence). Pod napisom »tehnična uporaba izraza« pa piše v helenizmu, 1. obisk vladarja. Na strani 865 pa je pod napisom »tehnična uporaba« glagola pareimi in parousia v Novem zakonu navedeno, da »se izraz v Novem zakonu nikoli ne rabi za Kristusovo vrnitev v telesu, parousia pa nikoli ne pomeni vrnitve. Misel o več, parousiah se je pojavila šele v kasnejši cerkvi.«

14. a) Kateri izraz bi lahko uporabili po tehnični rabi te grške besede v helenizmu namesto »prisotnost«? b) V katerih prevodih je parousia dosledno prevedena s »prisotnostjo« in kakšno nasprotje se pojavlja v listu Filipljanom 2:12?

¹⁴ Tako torej Jezusovi učenci niso vpraševali po njegovem »prihodu«, ampak po tem, kar bo sledilo po njegovem prihodu. Vpraševali so ga o njegovi »prisotnosti«. In če sedaj uporabimo namesto besede »prisotnost« »tehnično uporabo izraza« v pomenu, kakor so jo rabili v helenizmu, bi učenci lahko vprašali Jezusa brez dvoma takole: »Kaj bo znamenje tvojemu (kraljevskemu obisku) in koncu tega sistema stvari?« Izraz »obisk« pomeni več kot pa izraz »prihod«. Vključuje tudi »prisotnost«. V takoimenovanem Novem zakonu je grška beseda parousia zapisana štiriindvajsetkrat. V New World Translation of the Holy Scriptures (Novi svet prevod Svetega pisma) je ta beseda vedno prevedena z besedo »prisotnost«, enako kot jo prevajajo tudi nekateri drugi prevodi, na primer Literal Translation of the Holy Bible Roberta Younga (1857), The Emphatic Diaglott Benjamina Wilsona (1857—1863), The Emphasised Bible Josepha B. Rotherhama (1897). Nasprotje, ki ga izražata besedi »prisotnost« in »odsotnost« zapazimo v listu Filipljanom 2:12, kjer apostol Pavel pravi: »Kakor ste bili vsekdar poslušni, ne samo v pričujočnosti (to je navzočnosti oziroma prisotnosti) moji, temveč mnogo bolje sedaj v nepričujočnosti (odsotnosti) moji, v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje.«

PRILIKA O DESETIH DEVICAH

15. Kako se mora prevajati beseda parousia pri posameznostih Jezusovega prerokovanja o »znamenju«?

¹⁵ V nekaterih posameznostih Jezusove prerokbe o »znamenju« parousie in koncu sveta se beseda parousia rabi v pomenu »prisotnost«. Preglejmo tisti del prerokbe, ki se imenuje prilika o modrih in nespametnih devicah. Jezus, ki je prej povedal prerokbo o »zvestem in modrem hlapcu« in o hudobnem hlapcu je začel napovedovati še druge posameznosti svoje navzočnosti (parousie). »Tedaj bode nebeško kraljestvo podobno desetim devicam«, je dejal, »ki so vzele svetilnice svoje in šle ženinu naproti. Pet pa jih je bilo nespametnih in pet  modrih. Zakaj tiste nespametne so vzele svetilnice svoje, olja pa niso vzele s seboj. Modre pa so vzele olje v posodah svojih s svetilnicami vred.« — Matevž 25:1—4; 24:45—51.

16. V katerem smislu so dekleta, omenjena v uvodu prilike, »device«?

¹⁶ Upoštevati moramo predvsem to, da prilika govori o celih razredih ljudi in se zato ne more nanašati na življenje in smrt vsakega posameznega kristjana. »Device« predstavljajo »nebeško kraljestvo«, ker je Jezus dejal: »Tedaj bode nebeško kraljestvo podobno desetim devicam«. To je »kraljestvo«, o katerem je Jezus govoril že prej v svojem prerokovanju, rekoč: »In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« — Matevž 24:14.

17. a) Kaj predstavljajo »device«, ker jih je deset? b) Kdaj se je začelo izpolnjevanje prilike in zakaj tedaj?

¹⁷ Število »deset« označuje v Bibliji popolnost glede na zemeljske stvari. Tako deset »devic« predstavlja vse kristjane, ki imajo ali mislijo, da imajo lahko upanje na nebeško kraljestvo kot sodediči Jezusa Kristusa. Kdaj se je začela izpolnjevati ta preroška prilika? V nedeljo, 6. sivana na dan Binkošti leta 33. n. št. Zakaj takrat? Ker je takrat začel obstojati razred devic. Zvesti učenci Jezusa Kristusa, zbrani v Jeruzalemu, v gornji izbi neke hiše, so bili tega dne krščeni s svetim Duhom. S tem so bili po Bogu določeni za duhovne sinove Božje in postali so »dediči Božji« in »sodediči Kristusovi«. (Rimljanom 8:17) Po Bibliji pa so dediči običajno sinovi. Zakaj so torej v priliki vsi člani duhovno rojene skupščine Kristusovih učencev slikovito predstavljeni kot ženske, device, ki gredo na poročno noč ženinu nasproti? In kdo je ta »ženin«?

18. S kom je Janez Krstnik primerjal Jezusa in sebe — v skladu s tedanjimi ženitnimi običaji — in h komu je Janez napotil svoje učence?

¹⁸ Najprej je treba povedati, da je ta »ženin« od mrtvih obujeni in oslavljeni Gospod Jezus Kristus. Tako je govoril o njem tudi Janez Krstnik in se primerjal s »prijateljem ženina«. V tistem času je bila navada, da ženinov prijatelj pripravlja ženitev zaročenca in zaročenke, da snubi nevesto. V poročni noči pa je stopil v ospredje ženin, prijateljev pomen pa se je zmanjšal. Zato je Janez Krstnik rekel svojim učencem, ki jih je pripravljal na življenje z Jezusom Kristusom, njihovim »ženinom«: »Jaz nisem Kristus, ali poslan sem pred njim. Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj pa ženinov, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli glasu ženinovega. To veselje moje je torej dopolnjeno. On mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Janez 3:28—30) Janez je torej s pravico vodil svoje učence k Jezusu.

19., 20. a) Kako se je Jezus sam v Razodetju in v priliki primerjal z zaročencem? b) Kako se zato imenuje Novi Jeruzalem?

¹⁹ V neki drugi priliki se je Jezus sam primerjal z ženinom. To je prilika o »svatovščini«, ki jo je pripravljal svojemu sinu kralj. Ta sin predstavlja Sina velikega kralja večnosti, Jehove Boga. (Matevž 22:1—4) Zatem je v Razodetju, ki ga je Jezus prejel od svojega Očeta  in ga predal apostolu Janezu, Jezus kot Jagnje Božje podoben ženinu, ki ženi skupščino svojih učencev. To je povedano z naslednjimi besedami: »Veselimo se in radujmo in dajajmo slavo njemu; ker prišlo je ženitovanje Jagnjetovo in nevesta njegova se je pripravila. In dano ji je bilo, da se obleče v tenčico, svetlo in čisto; tenčica namreč so pravična dela svetnikov ... Piši: Blagor jim, kateri so poklicani k večerji ženitvovanja Jagnjetovega!« Apostol Janez nato pripoveduje o angelu, ki je prišel k njemu, in pravi:

²⁰ »In je govoril z menoj, rekoč: Sem! Pokažem ti nevesto, ženo Jagnjetovo. In odnese me v Duhu na goro veliko in visoko in mi pokaže sveto mesto, Jeruzalem, ki gre doli od Boga iz nebes, imajoč slavo Božjo.« — Razodetje 19:7—9; 21:9—11.

21. S čim je apostol Pavel v Efežanom 5:23—27 primerjal povezanost Jezusa Kristusa in z njegovo skupščino?

²¹ Apostol Pavel je primerjal povezanost Jazusa Kristusa z njegovo skupščino 144 000 sodedičev s povezanostjo moža in žene. Zapisal je: »Kajti mož je glava ženi, kakor tudi Kristus glava cerkvi; on je tudi rešitelj telesa. Ali kakor je cerkev pokorna Kristusu, tako bodite tudi žene svojim možem v vsem. Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil cerkev in je samega sebe dal zanjo, da jo posveti, očistivši jo v kopeli vode, z besedo, da pripravi sam sebi slavno cerkev, ki nima madeža ali gube ali kaj enakega, ampak da bode sveta in brezmadežna.« — Efežanom 5:23—27.

22. Kje bo svatba in zakaj Jezusova prilika ne omenja ženinove neveste?

²² Ženitev ženina Jezusa Kristusa in njegove skupščine, »neveste«, bo seveda v nebesih, kjer bodo združeni z blagoslovom Jehove Boga, nebeškega Očeta. Vendar pa lahko opazimo, da se v priliki o desetih devicah neveste sploh ne omenja in sicer zato, da ne bi bilo nejasnosti. »Nevesta« je namreč izbrana izmed teh »desetih devic«. Izbrane »device« so ti »srečni«, ki so poklicani k večerji ženitvovanja Jagnjetovega«. (Razodetje 19:9) V soglasju s tem je v Jezusovi priliki povedano, da vstopajo »device«, ki izpolnijo pogoje, skozi vrata v svatovsko dvorano. Na kakšen način izpolnjujejo pogoje, nam bo prilika še pojasnila.

23. Kako morajo živeti člani Kristusove skupščine, ker so primerjani z »devicami« ?

²³ Člani Kristusove neveste, skupščine, niso podobni »devicam« samo zato, ker so zaročeni z neomadeževanim ženinom. »Device« so tudi v duhovnem pomenu. Prav kot je devica čista, neomadeževana, nedotaknjena, tako morajo biti tudi zvesti člani krščanske skupščine popolnoma čisti in ločeni od tega sveta, brez stikov z religioznimi in političnimi organizacijami. Ne sodelujejo v združenjih cerkve in države. Ne mešajo se v spopade tega sveta in ohranjajo svoje duhovno devištvo. (2. Timoteju 2:3, 4) To je tudi mišljeno, ko je rečeno za 144 000, ki stojijo z Jagnjetom Božjim na duhovni gori Sionu: »Ti so, kateri  se niso oskrunili z ženami (religioznimi nečistnicami, Babilonom velikim in njegovimi hčerami); device so namreč. Ti so, ki hodijo za Jagnjetom, kamorkoli gre.« — Razodetje 14:4; 17:3—5.

24. Kakšna čistoča se zahteva od tistih, ki so primerjani z devicami, po Jakobu 1:26, 27

²⁴ Učenec Jakob pravi o zahtevani čistoči: »če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temuč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo. Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.« — Jakob 1:26, 27.

»ŽENINU« NAPROTI

25. Kako je nastala Kristusova skupščina ob Binkoštih leta 33. n. št., religija, ki je bila brez madeža pred Bogom, in katere dokaze so imeli njeni člani, da imajo pravo religijo?

²⁵ Na dan Binkošti leta 33 n. št, ko so bili zvesti učenci Jezusa Kristusa, ki so čakali v Jeruzalemu, krščeni v svetim Duhom, je krščanska skupščina začela z oboževanjem, ki je čisto in neomadeževano pred Bogom in Očetom. To je bil duhovni deviški razred, ki je bil ločen od religioznih organizacij, ki so zavrgle Jezusa Kristusa in povzročile, da ga je dal rimski namestnik Poncij Pilat umoriti na kolu. (Dejanja apostolov 2:1—42) Opirali so se na nauk Jezusa Kristusa, Mesije, in na učenje njegovih dvanajsterih apostolov in se odvrnili od »popačenega rodu«, ki je bil obdan z nebiblijskimi religioznimi izročili, dediščino zapeljanih prednikov. (Dejanja apostolov 2:40; Galatom 1:13—17; Matevž 15:1—9) Krst s svetim Duhom je bil skupaj z darom govorjenja tujih jezikov dokaz, da imajo pravo religijo in tega so se zavedali. Odtlej so morali vztrajati v tej »deviški« čistosti.

26., 27. a) S kom je bila v duhovnem smislu zaročena krščanska skupščina ob Binkoštih leta 33. n. št.? b) Kaj je dejal Pavel kristjanom po 2. Korinčanom 11:2—5, kot da je ženinov prijatelj?

²⁶ Tega dne (6. sivana leta 33 n. št.) je krščanska skupščina postala zaročenka, ki ji je bil obljubljen zakon z nebeškim ženinom Jezusom Kristusom. Vsi, ki so prišli k tej prvotni skupini sto dvajsetih učencev, v Jeruzalemu, so postali del razreda neveste in so bili zadolženi, da ostanejo »deviški«. Na to dejstvo je opozoril Pavel, ko je svaril kristjane v Korintu, da ne bi prekinili zaroke z Jezusom Kristusom in se poročili z lažnivim Kristusom. Pavel je, kot »prijatelj ženinov«, pisal:

²⁷ »Kajti vnet sem za vas z Božjo gorečnostjo, ker sem vas zaročil enemu možu, da vas privedem kot čisto devico Kristusu. Bojim se pa, da se ne bi, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, nekako tudi pokvarile misli vaše in se odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa. Kajti ko bi ta, ki prihaja, oznanjeval drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili ali ko bi prejemali drugega duha, ki ga niste prej prejeli, ali drugačen evangelij, ki ga niste sprejeli, lepo  bi to trpeli. Mislim namreč, da v ničemer nisem manjši od onih prevelikih apostolov.« — 2. Korinčanom 11:2—5.

28. Kako so učenci zvedeli od Jezusa in dveh angelov, da bo prišel kot židovski ženin in jih odvedel na svoj dom?

²⁸ Njihova poroka z zaročencem v nebesih bi morala biti v nedoločeni prihodnosti, v času od dneva zaroke ob Binkoštih leta 33 n. št. naprej. Dvainpetdeset dni pred Binkoštmi, v noči, ko je nezvesti apostol Juda Iškarjot izdal Jezusa, je ta rekel zvestim apostolom: »V hiši Očeta mojega je veliko prebivališč. Če bi ne bilo, bi vam bil povedal; kajti grem pripravljat vam prostora! In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kam jaz grem, veste, tudi to pot veste.« (Janez 14:2—4) Dvainštirideset dni zatem, ko je šel pred številnimi učenci na Oljski gori v nebo, sta se prikazala dva angela in jim rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in zrete v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas gori v nebo, prav tako pride, kakor ste ga videli, da je šel v nebo.« (Dejanja apostolov 1:9—11) Od tedaj so učenci vedeli, da se bo (kot židovski ženin na poročno noč) odhajajoči Jezus zopet vrnil, da bi jih vzel k svojemu nebeškemu Očetu, kot jim je obljubil. — Janez 14:1—3.

29. a) Kdaj je odšel razred »zaročenke« ženinu naproti? b) Katero vprašanje se pojavlja sedaj in kaj pomeni dejstvo, da sta obe skupini devic številčno enaki?

²⁹ Z upanjem na poroko je odšel ta razred zaročenih devic ženinu naproti; da ga pozdravi in se z njim veseli. Morali so ostati budni, ker niso vedeli »ne dneva ne ure«. (Matevž 25:13) Koliko se jih je od vseh, ki so začeli z delom na dan Binkošti leta 33 nš. št., in od tisočev, ki so se pridružili kasneje izkazalo za »modre« device iz prilike in koliko za »nespametne«? V priliki je število nespametnih in modrih enako. S tem je pokazano, da so imeli vsi, ki so zares začeli delovati, enake možnosti in da smemo misliti, da je enih več kot drugih, ker prilika o tem ne govori. Vendar pa prerokuje, da ne bodo vse, ki so odšle na pot kot »device« vredne, da bi lahko prisostvovale in se veselile »ženitvovanja Jagnetovega«. — Lukež 12:35—38.

30. Po čem se razlikujejo modre device od nespametnih? b) Ali so odšle vse s prižganimi svetilkami in katero važno vprašanje se s tem v zvezi postavlja?

³⁰ V čem so se torej razlikovale modre device od nespametnih? V naslednjem: »Tiste nespametne so vzele svetilnice svoje, olja pa niso vzele s seboj. Modre pa so vzele olje v posodah svojih s svetilnicami vred.« (Matevž 25:3, 4) Vse so vedele, da morajo njihove svetilke svetiti, dokler bo trajal slavnostni sprevod v pozdrav ženinu, ker bi bil to dokaz, da so vredne udeležiti se svatbe. Zato bi morale imeti olja za ves čas, dokler ne bi sprevod prispel do ženinove hiše. Kaj ponazarja olje v tej priliki? Device so šle ženinu naproti, še preden je bil javljen njegov prihod in njihove svetilke so ob odhodu na pot gorele. Tedaj je olje bilo v njihovih svetilkah. Toda ali ga je bilo dovolj, da bi svetilke gorele ves čas do prihoda sprevoda na ženinov dom?

31., 32. a) Kaj naj bi prikazala prilika o simboličnih »devicah«? b) Kaj so morali pričakovati po besedah apostola Pavla v Filipljanom 3:20, 21?

 ³¹ Olje je gorivo v svetilkah. Brez njega stenj v svetilki ne more goreti in lepo enakomerno svetiti. Kaj simbolizirajo prižgane svetilke, ki so jih device nosile s seboj na svatovščino? Da bi odgovorili na to vprašanje, se moramo spomniti, zakaj je Jezus Kristus povedal to priliko. Hotel je pojasniti, da morajo tisti, ki želijo priti na nebeško svatovščino, nositi določen razpoznavni znak svoje osebnosti in ga morajo ohraniti vse do konca, ne glede na to, kje se je poročni sprevod pričel in kako daleč je še do ženinove hiše, pripravljene za »nevesto«. Predvsem pa mora razred »nebeškega kraljestva« ostati »deviški« v duhovnem smislu, dokler je še na tem mračnem svetu. Člani tega razreda upajo v nebeškega ženina; zato se ne smejo mešati s tem nečistim svetom. Hoditi morajo »za Jagnjetom, kamorkoli gre.« (Razodetje 14:4) Misliti morajo kot Pavel, ki je dejal:

³² »Kajti naša domovna država je v nebesih, odkoder tudi pričakujemo Zveličarja, Gospoda Jezusa Kristusa, ki preobrazi telo ponižanja našega, da bode podobno telesu slave njegove, po moči, s katero si more tudi vse podvreči.« — Filipljanom 3:20, 21.

33. a) Kako dolgo morajo ohraniti svoje duhovno devištvo in kaj bodo s tem pokazali? b) Kako se bo po Jezusovih besedah pokazalo, da so vredni priznanja?

³³ Ker srčno želijo in so odločeni, da se izkažejo vredne, da jih nebeški ženin prizna za svojo »nevesto«, ohranjajo svojo duhovno čistost. V svojem življenju morajo svetiti med ljudmi tega temnega sveta. V svoji pridigi na gori leta 31. nš. št., je ženin Jezus Kristus dejal svojim učencem: »Vi ste luč svetu. Mesto, ki stoji vrhu gore, se ne more skriti. Tudi ne prižigajo sveče in je ne devljejo pod mernik, ampak na svečnik: in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slave Očeta vašega, ki je v nebesih.« — Matevž 5:14—16.

34. Kako so se morali kristjani svetiti po besedah apostola Pavla v Filipljanom 2:14—16?

³⁴ Tudi apostol Pavel je pisal nekaterim sokristjanom: »Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja, da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez madeža sredi sključenega in spačenega rodu, med katerimi se svetite kakor nebeške luči na svetu in jim predstavljate besedo življenja: da imam hvalo za dan Kristusov, da nisem zastonj tekal in ne trudil se zastonj.« — Filipljanom 2:14—16.

35. Kaj torej predstavlja, da device visoko držijo prižgane svetilke in kaj pričakujejo?

³⁵ Da pa bi razred »nebeškega Kraljestva« svetil kot »luč svetu« mora sodelovati pri »dobrih delih«, s katerimi se slavi nebeški Oče. Vsakdo mora delati vedno brez godrnjanja in oklevanja in ostati mora čist in brez graje. Biti morajo kot otroci Božji, brezmadežni v krščanskem življenju, pričakujoči prihod ženina, ki jih bo vzel v hišo  svojega nebeškega Očeta. Vse to je ponazorjeno v priliki z devicami, ki nosijo svetilnice visoko pred seboj, ki dobro svetijo. To bo razveselilo ženina, ko jih bo zagledal v temi, v kateri leži ta svet.

SIMBOLIČNO OLJE IN POSODE

36. Kaj predstavlja »olje« kot gorilna tekočina?

³⁶ Kaj predstavlja tekočina, ki gori in sveti — olje? Predstavlja tisto, kar omogoča razredu »nebeškega kraljestva«, da sveti kot svetilka v temi sveta, predstavlja torej »besedo življenja«, ki se je morajo trdno držati, ker je pisano: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« (Psalm 119:105) »Komu se beseda tvoja razodene, prejme luč, in razumnost daje ona preprostim.« (Psalm 119:130) »Olje« predstavlja tudi Božjega svetega Duha, ker kot nevidna sveta delujoča sila Božja pomaga posamezniku, da razume Božjo Besedo. (Janez 16:13) V kristjanih se sveti Duh razodeva tudi s sadovi, kot so: ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, vera, krotkost, samoobvladanje. (Galatom 5:22—23) To duhovno »olje« vsebuje moč razsvetljevanja.

37. Kaj je predstavljeno s tem, da so device imele v svojih »posodah« zaloge olja in zakaj?

³⁷ V priliki so morale »device« nesti s seboj v posodah dovolj olja, da so ga lahko sproti dolivale v svetilke. Svojih teles niso mogle spremeniti v »posode« in olje popiti, da bi ga ko bi bilo treba, zopet izločile in vlile v svetilko, da ne bi ugasnila. Dejstvo, da imajo posode napolnjene z oljem, pomeni, da imajo zalogo, ki ni v njihovih telesih. Vendar pa ima razred »nebeškega kraljestva« v sebi zalogo Božje Besede in njegovega svetega Duha. Torej predstavljajo v priliki prikazane »posode« člane »deviškega« razreda, ki ima simbolično »olje«. Potrebna jim je zares velika zaloga tega »olja«, ko gredo v slavnostnem sprevodu ženinu naproti.

38. Kaj predstavljajo svetilke teh devic in na kakšen način svetijo?

³⁸ V priliki je deset devic rabilo oljne svetilke, da so svetile in videle, kaj se okoli njih dogaja. Kaj predstavljajo svetilnice v sedanjem izpolnjevanju preroške prispodobe? Isto kot »posode« za olje, ker so se v takratnih časih s svetilkami nosile tudi zaloge olja v posodah. Člani razreda »nebeškega kraljestva« so simbolične svetilke. Seveda ne razumemo tega tako, da so se napili olja in se polili z njim in se zažgali in tako postali »žive bakle«, mučeniki, ki so se sami žrtvovali in v čast ženinu osvetlili pot sprevodu. Ne! Napolnjeni so z Božjo Besedo, ki razsvetljuje, in z Božjim svetim Duhom; zato svetijo v čast slavnemu nebeškemu ženinu v duhovnem pomenu besede. Zaradi svojih duhovnih lastnosti so »luč svetu«. S svojim življenjem pod vplivom Božje besede in Božjega duha svetijo v njegovo čast.

39. a) Zakaj »device« niso vedele, kako dolgo morajo čakati ženina? b) Kaj so torej modre device sprevidele, da je pametno storiti?

 ³⁹ Ker ni točno določen čas ženinovega odhoda s sprevodom od hiše, v kateri je dobil nevesto, device v priliki niso točno vedele, kako dolgo morajo čakati na ženinov prihod, kako dolgo bodo torej morale imeti svetilnice prižgane. Zato je bilo pametno, da so imele poleg svetilk z oljem napoljnene tudi posode. »Modre« device so spoznale to in so s svojimi prižganimi svetilkami vzele tudi »olje v posodah svojih«. Nespametne pa tega niso storile in kasneje se je pokazalo, kako nepremišljeno je bilo to.

40. a) Kako je razred »modrih« devic v izpolnitvi te prilike nesel s seboj olje v svojih posodah? b) Kako jim to pomaga, da dokažejo, da se zvesto drže obljube, ki so jo dale svojemu zaročencu?

⁴⁰ V izpolnitvi te preroške prilike vlivajo ljudje, ki jih predstavlja pet »modrih« devic v svoje posode tudi dodatno olje — z intenzivnim študijem Božje Besede, tako da so z njo napolnjene misli in srce. To dosežejo z osebnim študijem in obiskovanjem krščanskih sestankov, kjer preučujejo Božjo Besedo, se o njej pogovarjajo in učijo, da bi jo znali uporabljati v življenju. V molitvah prosijo za Božjega Duha in si želijo, da bi bili stalno napolnjeni z njim. (Efežanom 5:18) V težavah, ki jih vsak dan pričakujejo, jim bo ta zaloga duhovnega »olja« pomagala, da bodo lahko stalno obnavljali svojo moč in še naprej svetili kakor »luč« svetu; v dokaz, da so se obljubili nebeškemu ženinu.

»KO SE JE PA ŽENIN MUDIL«

41. a) Kdaj so pogani prvič postali del razreda »čiste device«, ki je odšel ženinu naproti? b) Ali je to, kar se je leta 70. n. št. pripetilo Židom, znak, da so »device« srečale ženina?

⁴¹ Jeseni leta 36. nš. št. so se odprla vrata neobrezanim poganom, da bi se obrnili h krščanstvu, ki je z Božjega stališča čisto in neomadeževano oboževanje. Ti pogani so začeli verovati in sprejeli so Božjega Duha in darove tega Duha, kakor židovski verniki ob Binkošti leta 33. nš št. (Dejanja apostolov 10:1 do 11:18; 15:7—19) Postali so del razreda »čiste device«, ki je obljubljena Kristusu za ženitev. (2. Korinčanom 11:2) Od takrat so imeli delež pri izpolnitvi prilike o »desetih devicah« in, če povemo s simboličnimi besedami prilike, so vzeli svetilnice svoje in šli ženinu naproti. Leta 70. našega štetja so rimske legije uničile Jeruzalem in njegov čudoviti tempelj in čeprav je bilo to uničenje izraz Božje sodbe nad nevernimi in protikrščanskimi Židi, se razred »čiste device« še ni srečal z nebeškim ženinom, ki mu je odšel naproti, da ga sreča in mu zaželi dobrodošlico. — Lukež 21:20—24; Matevž 24:15—22; Marko 13:14—20.

42., 43. a) Kakšno ohrabritev je razredu »čiste device« prineslo Razodetje kar je moralo okrepiti njihovo upanje? S katerimi besedami se končuje Razodetje? b) Na čigavo prisotnost je opozarjal Janez v svojem prvem pismu, ki ga je za tem pisal?

⁴² Leta so minevala in proti koncu prvega stoletja, okoli leta 96 našega štetja, je apostol Janez prejel neobičajno Razodetje, ki je razjasnilo  marsikaj o nebeškem ženinu, Jezusu Kristusu in njegovi »nevesti«, predstavljeni z novim Jeruzalemom. (Razodetje 21:1 do 22:17) To je bila za razred »čiste device«, ki je še vedno upal v srečanje z ženinom, gotovo velika ohrabritev. Nebeški ženin je to Razodetje končal z besedami: »Gotovo, pridem hitro.« Na to je že ostareli apostol Janez odgovoril: »Amen, pridi, Gospod Jezus!« Na koncu pa je dodal: »Milost Gospoda Jezusa bodi z vsemi svetimi.« (Razodetje 22:20, 21) Apostol Janez je verjetno dve leti za tem, okoli leta 98 nš. št., napisal prvo od svojih treh pisem v katerem pravi:

⁴³ »Otročiči, poslednja ura je in kakor ste slišali, da se antikrist bliža, so že sedaj vstali mnogi antikristi: odtod spoznavamo, da je poslednja ura«. »Vemo, da kdorkoli je rojen iz Boga, ne greši; temuč kdor je bil rojen iz Boga, varuje sebe in Hudobni se ga ne dotakne. Vemo, da smo iz Boga in ves svet leži v Hudobnem.« — 1. Janezov list 2:18; 5:18, 19.

44. a) Komu je bila odprta pot po Janezovi smrti? b) Kako svetlo je takrat še svetila luč v svetilkah »modrih devic«? Ali je še obstajala možnost, da srečajo ženina?

⁴⁴ Ostareli apostol je kot poslednji od dvanajstih Jagnjetovih apostolov gotovo umrl kmalu zatem, ko je napisal svoja tri pisma in evangelij. Janezova smrt je omogočila, da so se počasi odprla vrata antikristu in ne Kristusu, zaročencu, o čemer je bil Janez opozorjen. (2. Tesaloničanom 2:7, 8) »Luč svetu« je skoraj ugasnila. Simbolične »svetilnice« razreda »desetih devic« so samo še slabotno gorele. Gotovo je bilo število pravih »devic« zelo majhno. Vso pozornost tistih, ki so se priznavali za kristjane, so pritegnili namesto vrnitev Jezusa Kristusa drugi svetski, materialistični interesi. Minilo je precej časa, preden se je ženin vrnil.

45. Kako so se posebno v času Konstantina izpolnile besede: »Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale«?

⁴⁵ To je bilo v priliki prerokovano z naslednjimi besedami: »Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale«. (Matevž 25:5) Ravno tako so se člani religioznih skupnosti, ki se imajo za krščansko skupščino, utrudili v pričakovanju ženinovega prihoda. V resnici se po »spreobnitvi« Konstantina Velikega in potem, ko je takratno takoimenovano krščanstvo postalo državna religija Rimskega cesarstva, ponovni Kristusov prihod ni zdel potreben. Ker je krščanstvo postalo državna religija, so se mnogi škofje povezali z rimsko državo in začeli vladati v religioznem smislu. Resnični apostoli Jezusa Kristusa so spali v smrtnem snu, ti dozdevni krščanski škofje pa so zaspali v svojih krščanskih dolžnostih, da ohranijo vero skupščine čisto, brez filozofije in človeških izročil. Popolnoma so prenehali skrbeti za čistočo in neomadeževanost s tem svetom in zavrgli so čisto oboževanje.

46. a) Kako spanje razreda »desetih devic« ustreza tistemu, kar je Jezus napovedal v priliki o ljuljki in pšenici? b) Kako dolgo je moralo trajati to duhovno spanje in v katerem času so morali nastopiti dogodki, napovedani v zadnjih podrobnostih te prilike?

 ⁴⁶ Takšna religiozna situacija je ustrezala tisti, ki je prikazana v Jezusovi priliki o ljuljki in pšenici: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na njivi svoji. Medtem pa, ko so ljudje spali, pride njegov sovražnik in poseje ljuljke med pšenico in odide.« (Matevž 13:24, 25) Šele po dolgem času rasti pride čas žetve in čas, da pride v priliki omenjeni »človek« na žetev in zapove, da se ljuljko populi, »pšenica« pa spravi v njegove žitnice. Zanimivo je, da je pri razlagi te prilike Jezus uporabljal isti izraz kot apostoli, ko so mu postavili vprašanje, zapisano v Matevžu 24:3. Jezus je takrat razložil: »Žetev je pa konec sveta.« (Matevž 13:39) Do konca starega sveta mora torej od tedaj miniti še dosti časa in spanje, prerokovano v priliki o »desetih devicah« se je izkazalo za zelo dolgo. Izpolnitev zadnjih posameznosti in prilike o devicah so del »znamenja«, da smo v času »konca sveta«.

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja za preučevanje]