24. poglavje

Ali smo pod desetimi zapovedmi

1. Kateri zakon je Mojzes posredoval ljudstvu?

KATERE zakone nam je dal Bog Jehova? Ali naj se držimo tega, čemur Biblija pravi »Mojzesova postava« ali kar »postava«? (1. Kraljev 2:3; Titu 3:9) Ta postava je imenovana tudi »postava Jehovina«, ker jo je on dal. (1. Letopisi 16:40) Mojzes je to postavo ljudstvu samo posredoval.

2. Na čem je ta zakon osnovan?

² Mojzesovo postavo sestavlja več kot 600 zakonov ali zapovedi in še deset glavnih zakonov. Mojzes je rekel: »Ukazal [vam je Jehova] izpolnjevati tistih deset besed, in napisal jih je na dve kameneni plošči.« (5. Mojzesova 4:13; 2. Mojzesova 31:18) Komu pa je Jehova dal to postavo z desetimi zapovedmi vred? Ali jo je dal vsem ljudem? Čemu je dal postavo?

 IZRAELCEM V POSEBEN NAMEN

3. Kako vemo, da je bil zakon dan samo Izraelcem?

³ Postava ni bila namenjena vsem ljudem. Jehova je sklenil zavezo ali dogovor z Jakobovimi potomci, ki so postali izraelsko ljudstvo. Jehova je svoje zakone dal samo temu ljudstvu. Biblija to pojasni v 5. Mojzesovi knjigi 5:1-3 in v 147. psalmu v 19. in 20. vrstici.

4. Zakaj je bil zakon dan izraelskemu ljudstvu?

⁴ Apostol Pavel je vprašal: »Čemu torej postava?« Da, zakaj je pravzaprav Jehova dal svoje zakone Izraelcem? Pavel pove zakaj: »Zavoljo prestopkov se je pridodala, dokler ne pride seme, ki mu je bila dana obljuba. . . . Tako je bila postava voditeljica naša do Kristusa.« (Galatom 3:19-24) Posebni namen postave je bil ta, da je ščitila in vodila izraelsko ljudstvo, da bi mogli sprejeti Kristusa, ko bi prišel. Vse številne žrtve, ki jih je zahtevala postava, so spominjale Izraelce, da so grešniki, ki potrebujejo Odrešenika. (Hebrejcem 10:1-4)

»KONEC POSTAVE JE KRISTUS«

5. Kaj se je zgodilo z zakonom, ko je prišel Kristus in umrl za nas?

⁵ Jezus Kristus je bil ta obljubljeni Odrešenik, kar je oznanil tudi angel ob njegovem rojstvu. (Lukež 2:8-14) Kaj se je torej zgodilo s postavo, ko je  prišel Kristus in dal svoje popolno življenje za žrtev? Odstranjena je bila. »Nismo več pod voditeljico,« pravi Pavel. (Galatom 3:25) Odstranitev postave je bila Izraelcem pravo olajšanje. Vse je spominjala, da so grešniki, ker je pač niso mogli popolnoma izpolnjevati. »Kristus nas je odkupil iz kletve (prekletstva, NS) postave,« je rekel Pavel. (Galatom 3:10-14) Zato Biblija tudi pravi: »Konec postave je Kristus.« (Rimljanom 10:4; 6:14)

6. a) Kako je odprava zakona vplivala na Izraelce in Neizraelce; in zakaj? b) Kaj je Jehova storil z zakonom?

⁶ Postava je bila tudi dobra pregrada ali »stena« med Izraelci in drugimi ljudstvi, ki niso bila pod postavo. S svojo žrtvijo pa je Kristus »odpravil« postavo zapovedi, obseženo v poveljih, da bi ta dva [naroda, Izraelce in Neizraelce] v sebi ustvaril v enega novega človeka.« (Efežanom 2:11-18) O tem, kar je Jehova storil z Mojzesovo postavo, pa beremo takole: »Ko nam je odpustil vse grehe, in izbrisal rokopis zoper nas, ki nam je bil po poveljih (ki so vključevale Deset zapovedi) nasproten, in ga je odpravil (ker je obsojal Izraelce kot grešnike), pribivši ga z žeblji na kol (NS).« (Kološanom 2:13, 14) Tako je bilo s popolno Kristusovo žrtvijo postave konec.

7, 8. Kaj dokazuje, da zakon ni bil razdeljen na dva dela?

⁷ Nekateri ljudje pravijo, da je postava razdeljena v dva dela: v deset zapovedi in v ostale zakone. Pravijo, da so se odpravili ostali zakoni; deset zapovedi pa je ostalo. Vendar pa to ni res. V svoji pridigi na gori je Jezus navajal deset zapovedi in tudi druge dele postave in ni med njimi delal nobene razlike. Tako je pokazal, da Mojzesova postava ni bila razdeljena na dva dela. (Matevž 5:21-42)

⁸ Upoštevajmo, kaj je apostol Pavel napisal po Božjem navdihnjenju: »Sedaj pa smo oproščeni postave.« Ali so bili Judje oproščeni samo vseh ostalih zakonov razen desetih zapovedi? Ne, kajti Pavel takole nadaljuje: »Greha nisem spoznal, razen po postavi. Saj tudi za poželenje ne bi bil vedel, ko bi postava ne velela: ’Ne poželi!’« (Rimljanom 7:6, 7; 2. Mojzesova 20:17) In ker je »ne poželi« poslednja od desetih  zapovedi, je jasno, da so bili Izraelci oproščeni tudi desetih zapovedi.

9. Kaj kaže, da je bil odpravljen tudi zakon o držanju sobote?

⁹ Ali to pomeni, da je bilo odstranjeno tudi držanje sobote, kar je četrta od desetih zapovedi? Seveda je bilo. V Bibliji, v Pismu Galatom 4:8-11 in v Pismu Kološanom 2:16, 17, piše, da kristjani niso več pod postavo, ki so jo dobili Izraelci, in da jim za to ni več treba držati sobot in slaviti drugih posebnih dni v letu. Tudi iz Pisma Rimljanom 14:5 spoznamo, da držanje sobote za kristjane ne velja več.

ZAKONI, KI VELJAJO ZA KRISTJANE

10. a) Pod kakšnimi zakoni je kristjan? b) Od kod so vzeti nekateri teh zakonov in zakaj je logično, da so privzeti?

¹⁰ Ali pa to pomeni, da kristjanu ni treba upoštevati nobenega zakona, ker pač ni več pod desetimi zapovedmi? Še malo ne. Jezus je vpeljal »novo zavezo«, ki jo je zgradil na boljši žrtvi svojega popolnega človeškega življenja. Kristjani so tako pod to novo zavezo in morajo ubogati krščanske zakone. (Hebrejcem 8:7-13; Lukež 22:20) Mnogi teh zakonov so povzeti iz Mojzesove postave. To ni nič nepričakovanega ali nenavadnega. Vedno, kadar kakšno deželo prevzame nova vlada, se zgodi tako. Ustavo stare vlade morda razveljavijo in jo zamenjajo, ampak nova ustava ima lahko še zmeraj veliko zakonov iz stare. Podobno je bilo razveljavljena tudi Zavezna postava, veliko njenih osnovnih zakonov in načel pa je prevzelo krščanstvo.

11. Kateri zakoni ali nauki, ki so bili dani kristjanom, so zelo podobni desetim zapovedim?

¹¹ Kako se to zgodi, boš videl, če boš prebral deset zapovedi, ki so zapisane na 203. strani in jih primerjal s krščanskimi zakoni in nauki: »Moli Jehovo, Boga svojega.« (Matevž 4:10; 1. Korinčanom 10:20-22) »Varujte se malikov.« (1. Janezov 5:21; 1. Korinčanom 10:14) »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime [da ga ne bo kdo nevredno uporabljal].« (Efežanom 6:1, 2) Biblija pa tudi povsem jasno pove, da so umor, prešuštvo, kraja, laž in poželjivost proti  krščanskim zakonom. (Razodetje 21:8; 1. Janezov 3:15; 1. Tesaloničanom 4:3-7; Efežanom 4:25, 28; 1. Korinčanom 6:9-11; Lukež 12:15; Kološanom 3:5)

12. Kako lahko načelo praznovanja sobote prenesemo v krščanstvo?

¹² Čeprav kristjanom ni več treba držati sobote, pa se lahko tudi iz te priprave nekaj naučimo. Izraelci so tedaj zares počivali, kristjani pa morajo počivati v duhovnem smislu. Kako to? Ker so zaradi vere in ubogljivosti pravi kristjani opustili sebična dela. K sebičnim delom spada tudi to, da se hoče nekdo sam narediti pravičnega. (Hebrejcem 4:10) Ta duhovni počitek pa ni obvezen le enkrat na teden, ampak vseh sedem dni. Zahteva, da se Izraelci enkrat na teden, v soboto, ukvarjajo samo z duhovnimi stvarmi, jih je varovala pred tem, da niso vsega svojega časa porabili samo zato, da bi si nabrali čim več bogastva. Če se pa tega načela človek drži vsak dan, je to še toliko boljša zaščita pred materializmom.

13. a) Kateri zakon morajo spolnjevati kristjani in kako ga spolnjujejo? b) Kateri zakon je poudaril Jezus? c) Kateri zakon je osnova celotnega Mojzesovega zakonika?

¹³ Kristjanom je torej naročeno, naj ’izpolne postavo Kristusovo’, ne pa, naj držijo deset zapovedi. (Galatom 6:2) Jezus je dal veliko zapovedi in vodil, in če se jih držimo, se držimo njegovega zakona. Še posebej je Jezus poudaril, kako zelo pomembna je ljubezen. (Matevž 22:36-40; Janez 13:34, 35) Da, ljubiti bližnjega je krščanski zakon. To je bila tudi osnova vse Mojzesove postave, saj Biblija pravi: »Vsa postava se izpolnjuje v eni besedi, v tejle: ’Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.’« (Galatom 5:13, 14; Rimljanom 13:8-10)

14. a) Kaj bomo dobrega imeli od tega, če bomo preučili načela in zakone Mojzesovega zakonika in tudi živeli po njih? b) K čemu nas bo spodbudila ljubezen?

¹⁴ Postava, ki jo je posredoval Mojzes, je bila skupaj z desetimi zapovedmi pravičen Božji zakonik. In čeprav nismo več pod to postavo, imajo božanska načela, ki stojijo za njo, za nas še zmeraj veliko vrednost. Če jo bomo preučevali in se po njej tudi ravnali, bomo vedno bolj cenili velikega zakonodajalca, Boga Jehovo. Posebej še pa bi morali preučevati krščanske zakone in se ravnati v življenju po krščanskih naukih. Ljubezen do Jehove nas bo spodbujala, da bomo storili vse, kar on zahteva od nas. (1. Janezov 5:3)

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 203]

DESET ZAPOVEDI

1. »Jaz sem Jehova, Bog tvoj, . . . . Ne imej drugih bogov zraven mene.«

2. »Ne delaj si rezanih podob, niti nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo. Ne moli jih in ne časti jih . . .«

3. »Ne imenuj po nemarnem (nevrednem, NS) imena Jehove svojega Boga . . .«

4. »Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ. Šest dni boš delal in opravljal ves posel svoj, ali sedmi dan je čas počitka Jehovi, Bogu tvojemu; v njem ne opravljaj nobenega dela, ne ti, ne sin tvoj ne hči . . .«

5. »Spoštuj očeta svojega in mater svojo, da se podaljšajo dnevi tvoji v deželi, katero ti da Jehova, Bog tvoj.«

6. »Ne ubijaj«

7. »Ne prešuštvuj«

8. »Ne kradi«

9. »Ne govori krivega pričevanja zoper bližnjega svojega.«

10. »Ne poželi hiše bližnjega svojega, ne poželi žene bližnjega ne hlapca njegovega, ne dekle njegove, ne vola, ne osla, ne ničesar, kar je bližnjega tvojega.« (2. Mojzesova knjiga 20:2-17)

[Slike na strani 204, 205]

Zakon je služil kot ločilna stena med Izraelci in ostalimi ljudstvi