8. poglavje

Kaj se zgodi, ko umreš

1. Kaj se ljudje sprašujejo o smrti?

MORDA poznaš občutek praznote, ko človeku umre kdo, ki ga je imel rad. Kako zelo žalosten in nemočen si takrat! Zato se ljudje pač sprašujemo: Kaj se zgodi s človekom, ko umre? Ali še kje živi naprej? Ali bodo tisti, ki še žive, kdaj lahko na zemlji spet skupaj s tistimi, ki so zdaj mrtvi?

2. Kaj se je zgodilo s prvim človekom, Adamom, ko je umrl?

² Na ta vprašanja bomo lažje odgovorili, če bomo vedeli, kaj se je zgovilo z Adamom, ko je umrl. Ko je grešil, mu je Bog rekel: »Povrneš [se] v zemljo, ker si bil vzet iz nje; zakaj prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19, EI) Razmislimo malo o pomenu teh besed. Adama ni bilo, dokler ga Bog ni ustvaril iz prahu. Enostavno ni obstajal. Ko je umrl, se je torej povrnil v enako stanje, ni ga bilo več.

3. a) Kaj je smrt? b) Kaj pravi Biblija v Propovedniku 9:5, 10 o mrtvih?

³ Preprosto povedano: smrt je nasprotje življenja. Biblija govori o tem v Propovedniku 9:5, 10. Po starem prevodu piše tam takole: »Zakaj živi vsaj vedo, de bodo umerli: mertvi pa nič več ne vedo, in nimajo več zaslužênja, ker njih spomin je pozabljivosti  zročen. Karkoli more tvoja roka storiti, urno stori; ker na spodnjim svetu, kamor ti hitiš, ni ne dela ne umnosti ne modrosti ne vednosti.« (A)

4. a) Kaj se ob smrti zgodi s človekovo zmožnostjo razmišljanja? b) Zakaj človekovi čuti ob smrti nehajo delovati?

⁴ To pomeni, da mrtvi ne morejo ničesar več storiti ne občutiti. Nič več ne mislijo, kot pravi Biblija: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve. Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« (Psalm 146:3, 4) Ko človek umre, njegov duh — njegova življenjska sila, ki se ohranja z dihanjem — »izide«. Ni več te moči. Tako človekovi čuti (sluh, vid, otip, voh in okus), ki so bili odvisni od njegove zmožnosti mišljenja, prenehajo delovati. Po Bibliji se mrtvi ničesar več ne zavedajo.

5. a) Kako Biblija pokaže, da se ob smrti niti ljudje niti živali ničesar več ne zavedajo? b) Kaj je »dih«, ki daje živeti ljudem in živalim?

⁵ Ko so mrtvi se niti ljudje niti živali ničesar več ne zavedajo. Poglejmo, kako to pove Biblija: »Kakor ta umre, tako umrejo oni, isti dih življenja imajo vsi; človek nima prednosti pred živino, zakaj vse je nečimrnost. Vse gre na isti kraj; vse je nastalo iz prahu in vse se vrača nazaj v prah.« (Propovednik 3:19, 20, EI) Isti »dih« ali duh življenja daje živeti živalim in ljudem. Ko ta »dih« življenja (ali oživljajoč duh) ali nevidna življenjska sila zapusti telo, se človek in živali povrnejo v prah, iz katerega pravzaprav so.

DUŠA UMRE

6. Kako Biblija pokaže, da so tudi živali duše?

⁶ Nekateri pravijo, da je tisto, kar dela človeka drugačnega od živali, duša, ki da jo človek ima, žival pa ne. Toda v 1. Mojzesovi knjigi 1:20 in 30 piše, da je Bog ustvaril »žive duše« v vodah in da živali živijo »kot duše«. (NS) V teh vrstah nekateri prevodi Biblije uporabljajo namesto »duša« besedo »bitje« ali »življenje«, v opombah pa ponavadi povedo, da v prvotnem jeziku na tem mestu stoji beseda »duša«. (Glej Ekumenski prevod) O tem, da so tudi živali duše, govori še  4. Mojzesova knjiga 31:28. Tam piše o davku — »po eno dušo od petsto, izmed ljudi, govedi, oslov in drobnice«. (NS)

7. Kaj pove Biblija za dokaz, da živalske in človeške duše umrejo?

⁷ Ker so torej živali duše, njihova duša umre, ko umrejo same. Biblija pravi: »in umrje vsaka duša živa, kar jih je v morju.« (Razodetje 16:3) Kaj pa človeške duše? Kot smo brali v prejšnjem poglavju, Bog ni ustvaril človeka z dušo, temveč človeka, ki je duša. Torej je tako, kot bi pač pričakovali, ko umre človek, umre duša. Biblija spet in spet ponavlja, da je to res. Nikjer v njej ne piše, da bi bila duša nesmrtna ali da bi ne mogla umreti. »Pred njim bodo padali vsi, ki gredo v prah  in ki ne morejo ohraniti duše svoje v življenju,« pravi Psalm 22:29. »Duša, ki greši, umrje,« tako nam razlaga Ezekijel v 18. poglavju svoje knjige v 4. in 20. vrsti. In če poiščemo Jozuetovo knjigo 10:28-39, bomo našli kar sedemkrat zapisano, da so dušo ubili ali jo pogubili.

8. Kako vemo, da je človeška duša, Kristus, umrl?

⁸ V Bibliji, v prerokbi o Jezusu Kristusu piše tudi tole: »Žrtvoval [je] dušo svojo v smrt . . . on je nesel greh mnogih in prosil za grešnike.« (Izaija 53:12) Nauk o odkupnini dokazuje, da je grešila duša (Adam) in da je za odkupljenje ljudi morala biti žrtvovana ustrezna duša (človek). Ko je Jezus »žrtvoval dušo svojo v smrt«, je s tem plačal odkupno ceno. Jezus, človeška duša, je umrl.

9. Kaj pomenijo besede »duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal«?

⁹ Kot smo videli, je »dih« ali »duh« nekaj drugega kot duša. Duh je naša življenjska sila. Ta življenjska sila je v vsaki celici človeškega in živalskega telesa. Vzdržuje se, živi, z dihanjem. Kaj potem pomeni, ko pravi Biblija, da se ob smrti »prah povrne v zemljo . . ., duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal«? (Propovednik 12:7, EI) Ob smrti ta življenjska sila počasi zapusti vse celice telesa in telo se začne razkrajati. To pa ne pomeni, da naša življenjska sila zapusti zemljo in skozi vesolje potuje do Boga. To, da se duh vrne k Bogu pomeni le, da so vsi naši upi na vnovično življenje povsem odvisni od Boga. Samo On lahko vrne človeku življenjsko silo, samo tako lahko vnovič zaživimo. (Psalm 104:29, 30)

LAZAR — ČLOVEK, KI JE BIL ŠTIRI DNI MRTEV

10. Kaj je Jezus rekel o Lazarju, čeprav je bil ta mrtev?

¹⁰ Kaj se pravzaprav dogaja z mrtvimi, bomo laže doumeli iz tega, kar se je zgodilo z Lazarjem, ki je bil štiri dni mrtev. Jezus je svojim učencem rekel: »Naš prijatelj Lazar spi, jaz pa grem, da ga zbudim.« Učenci so odgovorili: »Gospod, ako spi, bo ozdravel.« Potem jim je Jezus povedal čisto naravnost: »Lazar je umrl.« Zakaj je Jezus rekel, da Lazar spi, če je bil v resnici mrtev? Poglejmo.

11. Kaj je Jezus naredil Lazarju?

 ¹¹ Ko je Jezus prišel že blizu vasi, v kateri je živel Lazar, mu je prišla nasproti Marta, Lazarjeva sestra. Kar takoj sta se odpravila z drugimi ljudmi h grobu, v katerem je bil Lazar. To je bila votlina, zadelana s skalo. Jezus je rekel: »Odvalite kamen.« Ker je bil Lazar že štiri dni mrtev, je Marta ugovarjala: »Gospod, že dehni.« Vendar pa so kamen vseeno odvalili in Jezus je zaklical: »Lazar, pridi ven!« In prišel je! Prišel je živ, še vedno ovit v mrliške povoje. »Razvežite ga in pustite, da hodi,« je potem velel Jezus. (Janez 11:11-44, EI)

12, 13. a) Kako vemo, da se Lazar ni ničesar zavedal, ko je bil mrtev? b) Zakaj je Jezus rekel, da je Lazar zaspal, če je bil v resnici mrtev?

¹² Zdaj pa pomislimo: V kakšnem stanju je bil Lazar te štiri dni, ker je bil mrtev? Ali je bil v nebesih? Bil je namreč dober človek. No, Lazar ni nič govoril o tem, da bi bil v nebesih, kar bi zagotovo povedal, če bi bil tam. Ne, Lazar je bil zares mrtev, tako, kakor je rekel Jezus. Zakaj je tedaj Jezus svojim učencem najprej rekel, da Lazar spi?

¹³ Takole je s tem: Jezus je vedel, da se mrtvi Lazar ničesar ne zaveda, kot pravi Biblija: »Mrtvi ničesar več ne vedo.« (Propovednik 9:5, EI) Živega človeka lahko zbudimo, če še tako trdno spi. Tako je tudi Jezus hotel pokazati, da lahko z Božjo močjo obudi svojega prijatelja Lazarja iz smrti.

14. Kaj bomo naredili zdaj, ko vemo, da ima Kristus moč obujati mrtve?

¹⁴ Človek, ki trdno spi, se ne spominja ničesar. Podobno je tudi z mrtvecem. Ta ničesar ne čuti. Ne obstaja več. Toda ob času, ki ga je določil Bog, bodo vsi mrtvi, ki so odkupljeni, obujeni v življenje. (Janez 5:28) Če to vemo, si bomo zagotovo želeli pridobiti Božjo naklonjenost. Če si jo bomo pridobili, nas bo celo če bomo umrli Bog ohranil v spominu in nas bo spet obudil v življenje. (1. Tesaloničanom 4:13, 14)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 76]

ADAM — ustvarjen iz zemlje . . . se je vrnil v zemljo

[Slika na strani 78]

Kakšen je bil Lazar, preden ga je Jezus obudil?