9. poglavje

Kakšen je pekel

1. Kaj verstva učijo o peklu?

MILIJONOM ljudi so pri verouku vcepili v glavo, da je pekel kraj, kjer se mučijo duše. Encyclopaedia Britannica pravi, da »rimskokatoliška cerkev uči, da je pekel . . . večen; trpljenju v njem ni konca«. Ta katoliški nauk, kot pravi enciklopedija naprej, »še vedno učijo mnoge konzervativne protestantske skupine«. * Tudi hindujci, budisti in mohamedanci učijo, da je pekel kraj muk. Ni čudno, da se ljudje, ki so jih učili, da je pekel tako strašen kraj, o njem nočejo niti pogovarjati.

2. Kako je Bog gledal na Izraelce, ko so sežigali svoje otroke?

² Ob tem se nam postavi vprašanje: Ali je vsemogočni Bog ustvaril takšen kraj muk? Kako je Bog gledal na Izraelce, ki so po navadah okoliških narodov začeli sežigati svoje otroke? V svoji besedi je to razložil: »Naredili so v dolini Ben-Hinomu darovališče Tofet, da so zažigali svoje sinove in svoje hčere v ognju, česar jim nisem zapovedal in mi ni prišlo na misel.« (Jeremija 7:31, EI)

3. Zakaj je neumno in tudi nebiblijsko misliti, da bi Bog mučil ljudi?

³ Premislimo o tem. Ali se zdi pametno, da bi Bog ustvaril ognjeni pekel za tiste, ki mu ne služijo, če mu pečenje ljudi v ognju nikdar ni padlo na misel? Biblija pravi: »Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8) Ali bi Bog ljubezni res na veke vekov mučil ljudi? Ali bi ti to počel? Ker poznamo Božjo ljubezen, bi morali še toliko prej pogledati v njegovo besedo, da bi zvedeli, kaj pekel prazaprav je. Kdo gre tjakaj in za kako dolgo?

 ŠEOL IN HADES

4. a) Katero grško in katero hebrejsko besedo so prevajali s pekel? b) Kako je beseda šeol prevedena v prevodu King Jamesa?

⁴ Websterjev slovar pravi, da je beseda pekel isto kot v hebrejščini šeol in v grščini hades ali had. V nemških Biblijah napišejo za pekel Hoelle, v španščini infierno, v francoščini enfer. Angleški prevajalci so v prevodu King James prevedli besedo šeol 31 krat s pekel, 31 krat z grob in 3 krat z jama. Katoliški Douayev prevod prevaja šeol 64 krat s pekel. V Krščanskih grških spisih (navadno jim pravimo tudi Nova zaveza) pa je beseda hades vseh desetkrat, kolikorkrat se pojavi, prevedena s pekel. (Matevž 11:23; 16:18; Lukež 10:15; 16:23; Dejanje apostolov 2:27, 31; Razodetje 1:18; 6:8; 20:13, 14)

5. Kaj se sprašujemo o šeolu in hadesu?

⁵ Sedaj pa vprašanje: Kakšen kraj je šeol ali hades? Prav to, da King Jamesov prevod za hebrejsko besedo šeol rabi tri različne besede, pokaže, da so pekel, grob in jama pravzaprav ena in ista stvar. In če pekel pomeni grobišče človeštva, potem ne more hkrati pomeniti kraja ognjenih muk. Toda, ali šeol in hades pomenita grob, ali pomenita kraj muk?

6. a) Kako Biblija pokaže, da sta šeol in hades ista stvar? b) Kaj nam pove dejstvo, da je bil Jezus v hadesu ali peklu?

⁶ Preden karkoli rečemo, nam mora biti jasno, da hebrejska beseda šeol in grška beseda hades pomenita eno in isto. To si lahko dokažemo, če pogledamo v Hebrejske spise v Psalm 16:10 in v Grške spise v Dejanje apostolov 2:31. Oba citata vidite izpisana na sliki. Opazite lahko, da pisec Dejanj apostolov uporablja za besedo šeol, ki se pojavi v Psalmu 16:10, besedo hades. Ne pozabimo tudi tega, da je bil Jezus Kristus v hadesu ali peklu. Ali naj si mislimo, da je Bog Jezusa mučil v ognjenem peklu? Seveda ne! Jezus je bil pač v grobu.

7, 8. Kako tisto kar je zapisano o Jakobu in njegovem sinu Jožefu in o Jobu dokazuje, da šeol ni kraj muk?

⁷ Ko je Jakob žaloval za svojim sinom Jožefom, ki ga je imel zelo rad, pa so mu povedali, da so ga ubili, je dejal: »Žalujoč pojdem k sinu v šeol.« (1. Mojzesova 37:35, NS, tudi EI) Tule  King Jamesov prevod, pa tudi naš, uporablja za šeol kar grob, Douayev prevod pa pekel. Ustavimo se zdaj za trenutek in premislimo to stvar. Ali je Jakob veroval, da je šel Jožef v kraj večnih muk, in ali je želel iti tja, da bi našel sina? Ali pa je preprosto verjel, da je njegov ljubljeni sin mrtev, v grobu, in je zato tudi sam hotel umreti?

⁸ Da, dobri ljudje gredo v biblijski pekel. Tako je dobri mož Job, ki je hudo trpel, molil k Bogu: »O, da bi me shranil v šeolu (v grobu po KJ, v peklu po D) . . ., mi določil rok in potem se me spomnil.« (Job 14:13) Zdaj pa spet pomislimo malo: Ali bi si Job želel iti v šeol in bivati tam, dokler bi se ga Bog ne spomnil, če bi bil šeol kraj večnega ognja in muk? Jasno je pač, da si je Job želel umreti, želel je iti v grob, da bi bilo njegovega trpljenja konec.

9. a) V kakšnem stanju so tisti v šeolu? b) Kaj sta torej šeol in hades?

⁹ Kadarkoli se v Bibliji pojavi beseda šeol, ni nikdar povezana z življenjem, delom ali mukami. Namesto tega je povezana s smrtjo in nedejavnostjo. Za primer si vzemimo v misel tale citat iz Propovednika 9:10, kjer beremo: »Vse, kar more tvoja roka storiti, stôri z vneto močjo, zakaj ni ne dela ne preudarjanja ne znanja ne modrosti v kraju mrtvih (v šeolu po NS, v grobu po KJ, v peklu po D), kamor greš. (EI) Odgovor je torej jasen. Šeol in hades sta besedi, ki ne pomenita kraja muk, ampak grobišče vsega človeštva. (Psalm 139:8) V biblijski pekel gredo dobri pa tudi slabi ljudje.

 KAKO PRITI IZ PEKLA

10, 11. Zakaj je Jona, ko je bil v ribjem trebuhu, rekel, da je bil v peklu?

¹⁰ Ali lahko človek pride iz pekla? Pomislimo, kaj se je zgodilo z Jonom. Ko je Bog dal veliki ribi, da ga je požrla, preden je utonil, je Jona iz njenega trebuha takole molil: »V svoji stiski sem klical k Jehovi in mi je odgovoril, iz osrčja podzemlja (šeola po NS, pekla po KJ in D) sem vpil, ti si uslišal moj glas.« (Jona 2:3, EI)

 ¹¹ Kaj je Jona mislil z besedami »iz osrčja podzemlja«? Če drugega ne, to, da ribji trebuh zagotovo ni kraj ognjenih muk. Lahko pa bi postal Jonov grob. In Jezus je zase rekel takole? »Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči.« (Matevž 12:40, EI)

12. a) Kakšen dokaz imamo, da tisti, ki so v peklu, lahko pridejo ven? b) Kaj še dokazuje, da je »pekel« v resnici »grob«?

¹² Jezus je tri dni mrtev ležal v grobu. Toda Biblija pove: »da se ni pustila duša njegova v državi smrti (gr. hades) . . . Tega Jezusa je Bog obudil.« (Dejanje apostolov 2:31, 32) Podobno je tudi za Jona Bog ukazal, da se je vrnil iz pekla, se pravi od tam, kjer bi bil skoraj njegov grob. To se je zgodilo, ko ga je riba izbljuvala na suho. Ljudje torej lahko pridejo iz pekla! Pravzaprav imamo za to nadvse ohrabrilno obljubo, da bo pekel (hades) dal vse svoje mrtve. Najdemo jo v knjigi Razodetja 20:13, kjer piše: »In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in podzemlje (pekel, hades) sta dala mrtve, ki so bili v njima, in bili so sojeni, vsak po svojih delih.« (EI)

GEHENA IN OGNJENO JEZERO

13. Katero bededo so v prevodu King James dvanajstkrat prevedli s »pekel«?

¹³ Zdaj bi spet kdo lahko ugovarjal in rekel: »Saj Biblija vendar govori o peklenskem ognju in o ognjenem jezeru. Ali ni to dokaz, da je pekel kraj muk?« Res je, nekateri prevodi Biblije, kakršen je, denimo, prevod King James in tudi naš, govorijo o peklenskem ognju in o tem, da je človek lahko vržen v pekel, v ogenj, ki nikoli ne ugasne. (Matevž 5:22; Marko 9:45) Vsega skupaj je v Krščanskih grških spisih 12 vrst, v katerih prevod King James za prevod grške besede gehena uporablja besedo pekel. Ali je potemtakem gehena kraj muk, če vemo, da pekel,  kadar pomeni hades, ni nič drugega kot grob?

14. Kaj je gehena in kaj se je tam dogajalo?

¹⁴ Jasno je, da hebrejska beseda šeol in grška beseda hades pomenita grob. Kaj pa potem pomeni beseda gehena? V Hebrejskih spisih je gehena »dolina Hinom«. Spomnimo se: Hinom je ime doline, ki leži takoj za obzidjem Jeruzalema, in v kateri so Izraelci v ognju žrtvovali svoje otroke. Čez čas je dobri kralj Josija ’onesposobil’ to dolino, da bi je več ne uporabljali za tako grozotna dejanja. (2. Kraljev 23:10) Takrat  so jo spremenili v velikansko smetišče, odlagališče vseh mogočih odpadkov.

15. a) Čemu je služila gehena v Jezusovih dneh? b) Česa niso nikdar vrgli tjakaj?

¹⁵ Takrat, ko je bil Jezus na zemlji, je bila gehena jeruzalemsko smetišče. Tam je ves čas gorel ogenj, ki so mu dodajali žveplo, tako da so smeti sproti zgorele. Prva knjiga Smithovega biblijskega slovarja * nam stvar razlaga takole: »[Dolina] je postala mestno smetišče, kamor so metali trupla zločincev, mrhovino in vseh vrst odpadke.« Seveda pa niso nikogar tjakaj vrgli živega.

16. Kaj dokazuje, da se je z geheno ponazorilo večno uničenje?

¹⁶ Jeruzalemčani so pač poznali to mestno smetišče, zato so razumeli, kaj je mislil Jezus, ko je sprijenim verskim voditeljem rekel: »Kače, gadja zalega, kako boste ubežali pogubi Gehene?« (Matevž 23:33, NS) Povsem jasno je, da Jezus ni mislil, da se bodo ti verski voditelji kje mučili. Saj je vendar Jehova takrat, ko so Izraelci svoje otroke žive sežigali v tej dolini, rekel, da mu kaj tako strahotnega ni nikdar še na misel prišlo. Zato je jasno, da je Jezus uporabil geheno za najbolj pripravno ponazoritev popolnega in večnega uničenja. Z njo je pokazal, da ti pokvarjeni verski voditelji niso vredni vstajenja. Vsi, ki so poslušali Jezusa, so lahko razumeli, da bodo tisti, ki gredo v geheno — enako kakor vsa nesnaga — za večno uničeni.

17. Kaj je »ognjeno jezero« in kaj dokazuje, da je »ognjeno jezero« res to?

¹⁷ Kaj pa je potem »ognjeno jezero«, o katerem govori knjiga Razodetja? Pomeni nekaj podobnega kot gehena. Ne pomeni mučenja pri polni zavesti, ampak pomeni večno smrt ali pogubljenje. Poglejmo, kaj Biblija sama pravi o tem v Razodetju 20:14: »In smrt in smrtna država (podzemlje, pekel po KJ in D) sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je druga smrt, jezero ognjeno.« Da, ognjeno jezero pomeni »drugo smrt«, iz katere ni vstajenja. Očitno je pač, da je to »jezero« simbol, ker sta vanj vržena smrt in pekel (hades). Smrti in pekla se pa vendar ne da zares sežgati. Lahko pa sta — in tudi bosta — odpravljena, uničena.

18. Kaj pomeni, da bo hudič za večno mučen v »ognjenem jezeru«?

 ¹⁸ »Toda Biblija pravi, da bo hudič za večno mučen v ognjenem jezeru,« bo nemara kdo pripomnil. (Razodetje 20:10) Kaj to pomeni? Ko je bil Jezus na zemlji, so ječarjem pravili tudi »mučitelji«. In o nekem možu iz svoje prilike je Jezus tudi sam rekel: »Njegov gospod se je razsrdil in ga izročil mučiteljem, dokler ne bi poplačal vsega dolga. (Matevž 18:34, EI) Ker pa gredo tisti, ki so vrženi v »ognjeno jezero« v »drugo smrt«, iz katere ni vstajenja, so, kot bi lahko rekli, za vedno zaprti v ječo smrti. V smrti ostanejo kakor za zapahi vso večnost. Hudobneži se seveda ne mučijo dobesedno, ker smo pač videli, da mrtvi kratko in malo ne obstajajo več. Ničesar več se ne zavedajo.

BOGATIN IN LAZAR

19. Kako vemo, da je Jezusova zgodba o bogatinu in Lazarju le prilika?

¹⁹ Kaj pa je potem mislil Jezus, ko je v eni svojih prilik rekel takole: »Zgodi se pa, da ubožec umre, in angeli ga odneso v naročje Abrahamovo; umrje pa tudi bogatin in je bil pokopan. In v peklu [hadesu], ko je bil v bolečinah, povzdigne oči svoje in ugleda Abrahama od daleč in Lazarja v naročju njegovem.« (Lukež 16:19-31) Kot smo že videli, pomeni hades človeško grobišče in ne pomeni kraja muk, zato je torej jasno, da je Jezus tule pripovedoval priliko ali zgodbo. Za dokaz, da to ni resnična zgodba, upoštevajmo še tole: Ali je pekel res tako blizu nebes, da bi se bogatin in Lazar lahko tako pogovarjala? Pa še tole: Ali bi lahko Abraham poslal Lazarja, da bi ta ohladil bogatinov jezik s kapljo vode, če bi bogatin res bil v pravem ognjenem jezeru? Kaj je torej skušal Jezus s tem povedati?

20. Kdo je v tej priliki a) bogatin, b) Lazar, c) bogatinova in Lazarjeva smrt, č) trpljenje bogatina?

²⁰ Bogatin v tej priliki ponazarja nadute verske voditelje, ki so zavrgli Jezusa in ga pozneje ubili. Lazar pa je slika preprostega ljudstva, ki je sprejelo Božjega sina. Bogatinova in Lazarjeva smrt ponazarjata, kako se je zanju vse spremenilo.  Ta sprememba se je zgodila, ko je Jezus duhovno nahranil ljudi, podobne Lazarju, in ki so potem lahko pridobili naklonjenost vélikega Abrahama, Boga Jehove. Istočasno so krivi verski voditelji »umrli«, ker jim Bog ni bil naklonjen. Ker so bili zavrženi, so trpeli, ko so Kristusovi učenci razgaljali njihova slaba dela. (Dejanje apostolov 7:51-57) Ta prilika torej ne uči, da so nekateri mrtvi mučeni v pravem ognjenem peklu.

NAUKI, KI JIH NAVDIHUJE HUDIČ

21. a) Katere laži je razširil hudič? b) Zakaj smo lahko prepričani, da nauk o vicah ni resničen?

²¹ Hudič je bil tisti, ki je rekel Evi: »Nikakor ne bosta umrla.« (1. Mojzesova 3:4, EI; Razodetje 12:9) Ampak Eva je umrla; noben njen del ni živel naprej. To, da duša živi po smrti, je laž, ki si jo je izmislil hudič. Tudi to, da se duše pokvarjencev mučijo v peklu ali v vicah, je laž, ki si jo je izmislil hudič. Ker Biblija jasno pokaže, da se mrtvi ničesar ne zavedajo, ti nauki kajpada ne morejo biti resnični. Pravzaprav v Bibliji ne najdemo niti besedice o vicah niti je v Bibliji ta beseda sploh zapisana.

22. a) Kaj smo izvedeli iz tega poglavja? b) Kako to, kar sedaj veš, vpliva nate?

²² Videli smo, da je pekel (šeol, hades) kraj počitka z upanjem za mrtve. Tja gredo oboji, dobri in hudobni, in tam čakajo na vstajenje. Naučili smo se tudi, da gehena ni kraj muk, ampak da to besedo Biblija uporablja za simbol večnega uničenja. Potemtakem tudi »ognjeno jezero« ni kraj, kjer bi res gorel ogenj, ampak samo ponazarja »drugo smrt«, iz katere ni vstajenja. Pekel ne more biti kraj muk, ker takšna stvar Bogu ni nikdar prišla na misel. Poleg tega bi bile večne muke, ki bi jih moral človek trpeti zato, ker je nekaj let na zemlji grešil, krivica. Kako dobro je pravzaprav, če vemo resnico o mrtvih! Človeka to res lahko osvobodi strahu in praznoverja. (Janez 8:32)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 83]

Hebrejska beseda šeol in grška beseda hades pomenita isto stvar

Psalm 16:10

⁹ Tega se veseli srce moje in raduje se slava moja, tudi meso moje bo počivalo brez skrbi. ¹⁰ Ker ne zapustiš duše moje v državi smrti *, ne daš, da vidi ljubljenec tvoj trohnobo. ¹¹ Daš mi spoznati življenja stezo: najslajših radosti obilica je pred oblic̆jem tvojim, polno milin v

[Podčrtna opomba]

Dejanja apostolov 2:31

³⁰ Ker pa je bil prorok in je vedel, da se mu je s prisego zavezal Bog, da posadi enega iz plodu ledja njegovega na prestol njegov, ³¹ je videl naprej in povedal o vstajenju Kristusovem, da se ni pustila duša njegova v državi smrti * in tudi meso njegovo ni videlo trohnenja.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 84, 85]

Zakaj je Jona, ko ga je požrla velika riba, rekel »Iz osrčja pekla sem vpil«?

[Slika na strani 86]

Gehena je bila dolina zunaj Jeruzalema. Uporabilo se jo je kot simbol za večno uničenje