Kdo je Bog
4. poglavje
Kdo je Bog
1. a) Katere bogove častijo ljudje? b) Kakšno razliko naredi Biblija med »bogovi« in »Bogom«?
PO vsem svetu častijo celo vrsto bogov. V šintoizmu, budizmu, hinduizmu in plemenskih verstvih jih je na milijone. V dneh Jezusovih apostolov so častili Zevsa, Hermesa in druge bogove. (Dejanja apostolov 14:11, 12) Tako tudi Biblija pravi, da je ’mnogo bogov’, hkrati pa tudi pove, da je za nas samo »en Bog, Oče, od katerega je vse«. (1. Korinčanom 8:5, 6, EI) Kaj pa če bi te kdo vprašal, kdo je ta Bog? Kaj bi mu odgovoril?
2. Kakšne različne predstave imajo ljudje o Bogu?
2 ’Bog je Gospod,’ pravijo mnogi. Pravijo tudi, da je Bog ’Duh v nebesih’. V slovarju pa piše, da je Bog »najvišje bitje«. In ko vprašamo ljudi, kako je Bogu ime, jih bo mnogo odgovorilo: ’Jezus.’ Drugi spet Boga nimajo za osebo, ampak za mogočno silo, ki je vsepovsod prisotna. Veliko je pa takšnih, ki dvomijo, da Bog je. Kako pa sploh lahko vemo, da Bog je?
BOG V RESNICI OBSTAJA
3. Kako nastane hiša?
3 Ali se kdaj, kadar vidiš kakšno posebno lepo hišo, vprašaš, kdo neki jo je naredil? Ali bi verjel, če bi ti kdo rekel, da hiše ni nihče zgradil, da se je pač postavila kar sama? Seveda bi ne verjel! Pa tudi biblijski pisec je rekel: »Vsako hišo kdo naredi.« To ve vsak. Ali potem ne bi mogli pritrditi logičnemu sklepu istega pisca: »On pa, ki je vse naredil je Bog.« (Hebrejcem 3:4, EI)
4. Kako je nastala vsa nepregledna množica zvezd?
4 Pomisli malo na vesolje z vsemi milijardami zvezd in planetov. Vsi se gibljejo po vesolju po zakonih, ki med njimi ves čas ohranjajo popolno ravnovesje. »Kdo je ustvaril vse to?« se je davno tega nekdo vprašal. Odgovor na to vprašanje je brez dvoma dovolj logičen: »On, ki razvršča njih številno vojsko, ki jih kliče vse po imenu.« (Izaija 40:26, EI) Neumno bi bilo misliti, da so vse milijarde zvezd nastale kar same od sebe in da bi se brez kakršnegakoli vodstva uredile v veličastna ozvezdja, ki se gibljejo v tako čudovitem redu! (Psalm 14:1)
5. a) Koliko možnosti je, da bi se posamezni deli sami sestavili v mesoreznico? b) Kaj nam to govori o vesolju?
5 Tako visoko organizirano vesolje pač ni moglo nastati kar tako, samo od sebe. Za to je bil potreben razumen Stvarnik z neomejeno močjo. (Psalm 19:1, 2) Tovarnar, ki so ga vprašali, zakaj verjame v Boga, je rekel, da se dekle v njegovi tovarni v dveh dneh nauči iz sedemnajstih delov sestaviti mesoreznico. »Sem samo proizvajalec kuhinjskega pribora,« je dejal. »Vem pa, da lahko sedemnajst milijonov let pretresate sedemnajst delov mesoreznice v kakšni kadi za perilo, pa ne bo iz njih nastala mesoreznica.« * Vesolje in tudi vse oblike življenja na zemlji pa so veliko bolj zamotane kot mesoreznica. In če je že za takšen stroj treba spretnih rok, smo lahko prepričani, da je bil za vse kar je ustvarjenega, potreben vsemogočen Bog. Zakaj mu potem ne bi priznali, da je on vse to naredil, če je to res naredil? (Razodetje 4:11; Dejanja apostolov 14:15-17; 17:24-26)
ALI JE BOG PRAVA OSEBA
6. Zakaj smo lahko prepričani, da je Bog resničen?
6 Mnogo ljudi sicer pravi, da verjamejo v Boga, mislijo pa, da Bog pravzaprav ni prava oseba. Kako je potem: ali je, ali ni? No, kjer je razumnost, tam je razum; to že lahko rečemo. Vsi pa vemo tudi tole: Kjer je razum, tam so tudi možgani, in možgani so zmeraj v takšnem ali drugačnem telesu. Tako je veliki razum, ki si je zamislil vse, kar je, last osebe, vsemogočnega Boga. Njegovo telo sicer ni snovno, je pa duhovno. Ampak da bi duhovno bitje imelo telo?! Pa ga le ima, saj Biblija pravi: »Če biva čutno telo, biva tudi duhovno.« (1. Korinčanom 15:44, EI; Janez 4:24)
7. a) Kaj kaže, da ima Bog v vesolju »mesto prebivanja«? b) Kaj kaže, da ima Bog telo?
7 Ker pa je Bog bitje z duhovnim telesom, mora pač nekje živeti. Biblija nam pove, da so nebesa »mesto, kjer prebiva«. (1. Kraljev 8:43) Pa tudi to zvemo, da je »Kristus . . . šel . . . v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas«. (Hebrejcem 9:24) Nekaj ljudi bo nagrajenih s tem, da bodo živeli v nebesih z Bogom, za kar bodo prejeli duhovna telesa. Potem bodo videli Boga, pravi Biblija, in mu bodo podobni. (1. Janezov 3:2) Tudi to dokazuje, da je Bog bitje in da ima telo.
8, 9. a) Kako lahko s primerom elektrarne razložimo Božjo silo? b) Kaj je Božji sveti duh in kaj lahko naredi?
8 Pa se bo našel kdo, ki bo vprašal: ’Če je Bog res oseba, ki živi nekje v nebesih, kako da potem lahko vidi vse, kar se godi? In kako to, da je njegovo moč čutiti po vseh koncih vesolja?’ (2. Letopisov 16:9) To, da je Bog oseba, na noben način ne omejuje njegove moči in veličine, niti ne sme zmanjšati spoštovanja, ki ga imamo do njega. (1. Letopisov 29:11-13) Vso stvar pa si bomo mnogo lažje predstavljali s primerom. Zamislimo si zato, kaj vse naredi elektrarna.
9 Elektrarna zmeraj stoji na določenem kraju blizu mesta ali kar v mestu samem. Elektrika, ki jo daje, pa oskrbuje z energijo cel okoliš. Podobno je z Bogom. Njegovo mesto je v nebesih. (Izaija 57:15; Psalm 123:1) Njegov sveti duh ali z drugimi besedami njegovo dejavno silo pa je čutiti po celem vesolju. S tem svojim duhom je Bog ustvaril nebesa, zemljo in vse, kar je živega. (Psalm 33:6; 1. Mojzesova 1:2; Psalm 104:30) Bogu torej ni bilo treba biti zraven v svojem telesu, ko je vse to ustvarjal. Saj vendar lahko pošlje svojega duha, svojo dejavno silo, da naredi, kar želi, čeprav je to daleč proč. Kako veličasten Bog, kajne! (Jeremija 10:12; Danijel 4:35)
KAKŠNA OSEBA JE BOG
10. Kako še lahko spoznamo Boga?
10 Ali je Bog takšno bitje, da bi ga vzljubili, ko bi ga dobro spoznali? ’Lahko da je,’ boš nemara rekel, ’ampak kako naj kaj zvem o njem, če ga ne morem videti?’ (Janez 1:18) Biblija nam pokaže eno od poti do tega spoznanja, ko pravi: »Kajti, kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« (Rimljanom 1:20) Stvari, ki jih je Bog naredil, nam torej lahko pomagajo, da izvemo, kakšen je. Seveda pa jih moramo skrbno preiskati in razmišljati o njih.
11. Kaj lahko iz stvari, ki jih je ustvaril, zvemo o Bogu?
11 Pogled na zvezdno nebo nam že govori o Božji veličini in o njegovi strašni moči! (Psalm 8:3, 4; Izaija 40:26) Pa pomislimo zdaj še na Zemljo. Bog jo je postavil v vesolje tako, da prejema od sonca ravno prav toplote in svetlobe. Pa kroženje vode v naravi. Dež pade in namoči zemljo. Voda se potem zbere v reke, te se pa zlijejo v morje. In sonce dvigne paro z morij, jo zbere in ta spet pade kot dež nazaj na zemljo. (Propovednik 1:7) Veliko je še takšnih čudovitih kroženj, ki jih je spravil v tek sam Bog in ki dajejo človeku in živalim vso potrebno hrano, zavetje in vse drugo. In kaj nam vse te čudovite stvari povedo o tem, kakšen je Bog? Povedo nam, da je zelo moder, da je radodaren in da skrbi za vse, kar je ustvaril. (Pregovori 3:19, 20; Psalm 104:13-15, 24, 25)
12. Kaj ti tvoje telo pove o Bogu?
12 Pomisli še na svoje telo. Očitno je narejeno za kaj več kot le za to, da živi. Tako čudovito je oblikovano, da je človeku živeti tudi veselje. (Psalm 139:14) Z očmi ne zaznamo le črne in bele, ampak vse barve, in svet je poln barv, ki se jih veselimo. Vohamo tudi in okušamo. Jesti torej ni le nujno opravilo, ampak nam je tudi v slast. Ti občutki za življenje niso nujno potrebni, so le darovi ljubečega, radodarnega in skrbnega Boga. (1. Mojzesova 2:9; 1. Janezov 4:8)
13. Kaj lahko zveš o Bogu iz tega, kako ravna z ljudmi?
13 Tudi to, kako je Bog ravnal s človeštvom, nam pove kakšen je. Ima namreč močan čut za pravico. Nobena človeška rasa mu ni ljubša od druge. (Dejanja apostolov 10:34, 35) Tudi milosten in prijazen je. O tem, kakšen je bil z Izraelci, ko jih je rešil iz suženjstva v Egiptu, pravi Biblija takole: »On pa jim je usmiljen odpuščal . . ., spomnil se je, da so meso.« Pa vseeno so bili Izraelci neubogljivi in so žalostili Boga. Biblija pravi: »Še in še so skušali Boga, Svetega Izraelovega dražili.« (Psalm 78:38-41; 103:8, 13, 14, EI) Kadar se njegovi služabniki drže njegovih zakonov, se Bog veseli. (Pregovori 27:11) Bog pa je opisal tudi, kaj čuti, ko sovražniki preganjajo njegove služabnike: »Kdor se vas dotakne, se dotakne punčice mojega očesa.« (Zaharija 2:8, NS) Ali te ne sili kar samo od sebe, da bi ljubil Boga, ki ima tako rad uboge in majhne, nepomembne ljudi vseh ras in narodnosti. (Izaija 40:22; Janez 3:16)
ALI JE JEZUS BOG ALI JE TO TROJICA
14. Kaj uči nauk o trojici?
14 Kdo je ta čudoviti Bog? Nekateri pravijo, da mu je ime Jezus. Drugi pravijo, da je to trojica, čeprav besede »trojica« v Bibliji ne bomo našli. Nauk o trojici pravi, da so tri osebe v enem bogu, kar bi pomenilo, da je »en Bog: Oče, Sin in Sveti duh«. Takšen nauk najdemo pri mnogih verstvih, čeprav sami priznajo, da je to »skrivnost«. Ali je Bog res takšen?
15. Kako Biblija pokaže, da sta Bog in Jezus dve bitji, ki si nista enaki?
15 Ali je Jezus zase kdaj rekel, da je Bog? Ne, nikoli. Biblija mu pravi »Božji sin«. Sam pa je rekel: »Oče je večji od mene.« (Janez 10:34-36; 14:28) Pojasnil je tudi, da so stvari, za katere ne ve ne on ne angeli, samo Bog. (Marko 13:32) Jezus je celo molil k Bogu; pri tem je nekoč rekel: »Ne moja, ampak tvoja volja se zgôdi.« (Lukež 22:42, EI) Saj vendar ne bi molil samega sebe, če bi bil sam vsemogočni Bog, ali pač? Dejansko je po smrti »tega Jezusa . . . Bog obudil«, pravi Sveto pismo. (Dejanja apostolov 2:32) Vsemogočni Bog in Jezus Kristus sta torej dve med seboj ločeni bitji. Tudi po svoji smrti in po vstajenju in vnebovzetju Jezus še zmeraj ni bil enak svojemu očetu. (1. Korinčanom 11:3; 15:28)
16. Kaj kaže, da Jezus, čeprav v Bibliji označen kot Bog, ni vsemogočni Bog?
16 ’Ampak ali ne pravi Biblija Jezusu bog?’ bo zdaj kdo vprašal. Seveda mu pravi. Ampak tudi satanu pravi bog. (2. Korinčanom 4:4) V Janezovem evangeliju (1:1) bomo našli stavek, ki govori o Jezusu kot o »besedi« tudi takole preveden: »V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda.« Zdaj pa poglejmo še 2. vrstico, kjer piše, da je bila Beseda »v začetku pri Bogu«. In ljudje so vendar videli Jezusa, 18. vrstica pa pravi, da »Boga ni nikoli nihče videl«. (Prevod dr. J. F. Alliolija, Ljubljana, 1856) Ugotovili pa bomo, da se nekateri jeziki kar precej približajo prvotnemu jeziku, ko prevedejo 1. vrstico takole: »Beseda je bila pri Bogu in beseda je bila božanska« (ali: je bila bog), kar pomeni, da je bila Beseda mogočna kot bog ne pa Bog. (An American Translation) Jasno je torej, da Jezus ni vsemogočni Bog, saj je svojemu očetu pravil »moj Bog« in »Edini resnični Bog.« (Janez 20:17; 17:3)
17. Kako sveti duh, ki je bil izlit na Jezusove učence, kaže, da ni oseba?
17 Za »Svetega duha«, za tako imenovano tretjo osebo trojice, smo že ugotovili, da sploh ni oseba, ampak Božja dejavna sila. Janez Krstnik je rekel, da bo Jezus krščeval s svetim duhom, kot je sam krščeval z vodo. In kakor vodi ne moremo reči, da je oseba, tudi sveti duh ni oseba. (Matevž 3:11) Janez je tako napovedal tisto, kar se je zgodilo po Jezusovi smrti in vstajenju: takrat je bil namreč izlit sveti duh na njegove učence, zbrane v Jeruzalemu. Biblija pove: »In napolnjeni so bili vsi s svetim duhom.« (Dejanja apostolov 2:4, EI) Ali so bili »napolnjeni« z osebo? Ne, napolnjeni so bili z Božjo dejavno silo. Vse tole jasno kaže, da trojica ni biblijski nauk. Pravzaprav so trojne bogove ali trojice ljudje častili že davno, preden je bil Jezus na zemlji, v starem Egiptu, Babilonu in še kje.
BOŽJE IME
18. a) Ali je »Bog« osebno ime vsemogočnega Boga? b) Kako mu je ime?
18 Vsi imamo imena. Tudi Bog ima lastno ime, ki ga loči od vseh ostalih bogov. ’Ali mu ni ime kar »Bog«?’ bo kdo vprašal. Ne, ker je »bog« prav takšen naziv kot na primer »predsednik«, »kralj«, »sodnik«. Za Božje ime zvemo iz Biblije, tam se namreč pojavi kakšnih sedem tisočkrat. Za primer si vzemimo 18. vrstico 83. psalma. Tam piše: »Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« Božje ime bomo v večini prevodov Biblije našli še v Razodetju 19:1-6. Tam bo to ime zapisano kot del izraza aleluja. Izraz namreč pomeni »hvalite Jehovo« ali »hvalite Jah«, pri čemer je Jah samo okrajšana oblika imena Jehova.
19. a) Zakaj so ljudje presenečeni, če v svojem Svetem pismu zagledajo Božje ime? b) Kje se Božje ime pojavi v našem prevodu?
19 Marsikdo je prav presenečen, ko zagleda v svojem Svetem pismu Božje ime. To pa predvsem zato, ker večina prevodov zelo redko zapiše Božje ime. V našem prevodu, ki ga je izdala The British Foreign Bible Society (1967) je zapisano Božje ime tako v 2. Mojzesovi knjigi 6:3, v Psalmu 83:18, v Izaijevi knjigi 12:2 in 26:4. Kadar pa je Božje ime nadomeščeno z Bog ali Gospod, je zapisano z velikimi tiskanimi črkami (BOG, GOSPOD) in po tem se loči od običajno rabljenih besed Bog in Gospod. * Za ta del poglejte v Psalm 110:1.
20. a) Zakaj Božjega imena v glavnem niso uporabljali? b) Ali naj tako ostane?
20 ’Ampak zakaj Božjega imena ne zapišejo na vseh tistih mestih, na katerih se pojavi v izvirnem biblijskem besedilu?’ boš nemara vprašal. ’Zakaj so na teh mestih prevajalci napisali BOG ali GOSPOD?’ Prevajalci, ki so ustvarili prevod American Standard Version, so v uvodu zapisali, zakaj so uporabljali ime Jehova in zakaj ga drugi prevodi dolga stoletja niso uporabljali. »Prevajalci so po skrbnem premisleku v en glas sklenili, da bi judovski predsodki, zaradi katerih Božjega imena niso izgovarjali, češ da je presveto, ne smeli več vplivati na angleški ali katerikoli drug prevod. . . . To ime je zdaj z vsem bogastvom vzvišenih pomenskih zvez spet postavljeno v svetem besedilu na tisto mesto, ki mu brez dvoma gre.« Tako so ti ljudje, ki so prevedli Biblijo v angleščino, začutili, da razlog, zaradi katerega so Božje ime prej izpuščali in nadomeščali, sploh ni noben pravi razlog. In zato so ga spet postavili na tista mesta v Biblijo, kamor spada.
21. Kaj pravi o imenu Jehova katoliški Douayev prevod?
21 Najdejo se pa tudi takšni, ki trdijo, da bi imena Jehova ne smeli uporabljati, ker da to ni zares Božje ime. Katoliški Douayev prevod, ki Božjega imena v besedilu samem ne uporablja, pravi v pojasnilu k 2. Mojzesovi knjigi 6:3 takole: »Nekateri modernisti so podtaknili ime Jehova . . . prava izgovorjava imena, kakršno bi našli v hebrejskih spisih, pa se je do zdaj že izgubila, ker tega imena pač tako dolgo nihče ni uporabljal.«
22. a) Kako se Božje ime zapiše v hebrejščini? b) Zakaj je nastal problem okoli prvotne izgovorjave Božjega imena?
22 Torej: kot tudi katoliški prevod Biblije pove, se Božje ime pojavi v hebrejskem besedilu. V hebrejščini pa je bilo napisanih prvih 39 knjih Biblije. Ime bi tam našli zapisano s štirimi hebrejskimi črkami: JHVH. V starih časih so hebrejščino zapisovali brez samoglasnikov (a, e, i, o, u), brez njih pa besed ne moremo prav izgovoriti. Danes je zato največja težava v tem, da nikakor ne moremo natančno vedeti, katere samoglasnike so Hebrejci uporabljali med soglasniki J, H, V in H.
23. Kako nam lahko črke KHNJ za KUHINJA pomagajo razumeti problem okoli izgovorjave Božjega imena?
23 Problem bomo laže razumeli, če si ga bomo ogledali na primeru. Za primer si bomo vzeli besedo »kuhinja«. Zamislimo si, da bi to besedo zmeraj zapisovali samo »khnj« in da bi jo sčasoma sploh prenehali izgovarjati. Kako bi jo potem mogel človek po kakšnih tisoč letih prav izgovoriti, če bi jo videl tako zapisano? Ker pač nikdar ne bi slišal, kako se prav izgovarja in kateri samoglasniki spadajo zraven, bi ne vedel zagotovo, kako naj jo izgovori. Podobno je tudi z Božjim imenom. Ne vemo zagotovo, kako so ga izgovarjali, čeprav nekateri učenjaki pravijo, da je pravilna oblika »Jahve«. Vendar se obliko Jehova uporablja že dolga stoletja in v glavnem po vsem svetu.
24. a) Zakaj, če smo dosledni, je prav, da uporabljamo Božje ime? b) Zakaj je po Dej. ap. 15:14 važno, da uporabljamo Božje ime?
24 Ali bi naj vseeno uporabljali Božje ime, čeprav ne moremo natančno reči, kako so ga včasih izgovarjali? Ali ne uporabljamo tudi imena drugih oseb iz Biblije, čeprav jih ne izgovarjamo tako, kot so jih izgovarjali stari Hebrejci. Ime Jezus so na primer izgovarjali Ješúa. Torej je tudi pravilno, če uporabljamo Božje ime, ki nam ga razkrije Biblija, pa naj ga izgovarjamo Jahve ali Jehova ali pa še na kakšen drugačen način. Narobe je le, če Božjega imena sploh ne izgovarjamo. Zakaj? Zato, ker se tistih, ki ne uporabljajo tega imena, ne da prepoznati za ljudi, ki jih je Bog sam odbral, da bi bili »ljudstvo za njegovo ime«. Dejanja Apostolov 15:14 NS) Vendar ni dovolj, če Božje ime le poznamo, moramo ga namreč tudi častiti in slaviti vpričo drugih, kot je to delal že Jezus, ko je bil na zemlji. (Matevž 6:9; Janez 17:6, 26)
BOG, KI IMA NAMEN
25. a) Katere stvari o Bogu bomo nemara težko razumeli? b) Zakaj je Jehova začel ustvarjati?
25 Čeprav nam je to morda težko razumeti, Jehova nima začetka in tudi ne bo imel konca. On je »Kralj vekov«. (Psalm 90:2; 1. Timoteju 1:17) Preden je Jehova začel ustvarjati, je bil v širnem vesolju sam. Vseeno pa ni bil osamljen, saj je popoln in mu nič ne manjka. Ustvarjati je začel iz ljubezni, hotel je, da bi še kdo užival življenje. Najprej je ustvaril sebi podobna duhovna bitja. Njegova organizacija nebeških sinov je bila velika že davno preden je bila Zemlja pripravljena za človeka. Namenil jima je veliko sreče v življenju in v delu, ki jima ga je dal. (Job 38:4, 7)
26. Zakaj smo lahko gotovi, da bo Bog svoj namen z zemljo izpolnil?
26 Ko je Bog Zemljo pripravil, je prvi par, Adama in Evo, postavil v kraj, ki ga je že uredil v raj. Hotel je, da bi imela otroke, ki bi ga vsi ubogali in častili in ki bi razširili raj po vsej Zemlji. (1. Mojzesova 1:27, 28) Kot smo že ugotovili, je ta veličasten namen nekaj zmotilo. Adam in Eva nista hotela ubogati Boga in tako se njegov namen ni izpolnil. Vendar se bo izpolnil, saj bi Jehova s tem, da bi ga ne izpolnil, priznal poraz. Kaj takšnega pa se ne more nikdar zgoditi! »Vse, kar mi je po volji, spolnim,« pravi Jehova, »kakor sem rekel, tako izvršim.« (Izaija 46:10, 11, EI)
27. a) Zakaj smo odgovorni Bogu? b) Katero vprašanje bi morali zato resno pretehtati?
27 Ali vidiš tudi sebe v tem Božjem načrtu? Vendar pa to ne gre tako, da bi delal, kar bi se ti pač zahotelo, brez da bi pomislil na Božjo voljo. Prav to so storili satan, Adam in Eva. Poznali so Božjo voljo, pa je niso spolnjevali. In Bog jih je za to poklical na odgovor. Ali smo tudi mi odgovorni Bogu? Smo, saj je Bog vir tudi našega življenja. Naše življenje je odvisno od njega. (Psalm 36:9; Matevž 5:45) Do katere mere potemtakem živimo tako kot hoče Bog? O tem moramo resno premisliti, ker je od tega odvisno, ali bomo živeli večno ali ne.
KAKO NAJ ČASTIMO JEHOVO
28. Kakšna sredstva uporabljajo ljudje pri bogočastju?
28 Zelo pomembno je kako častimo Jehovo. Častiti bi ga namreč morali tako, kot sam zapoveduje, čeprav so nas včasih morda učili drugače. Marsikdo je na primer za svoje bogočastje uporabljal podobe. Takšni sicer pravijo, da ne častijo podob, ampak da jim podobe, ki jih vidijo in ki jih lahko primejo, samo pomagajo pri bogočastju. Ali pa Bog hoče, da ga častimo s pomočjo kipov?
29. Kako Biblija pokaže, da je narobe, če pri bogočastju uporabljamo podobe?
29 Ne, on noče tega. In prav zato je Mojzes spomnil Izraelce, da se jim Bog ni nikdar pokazal v kakršnikoli vidni podobi. (5. Mojzesova 4:15-19) Tudi ena od desetih zapovedi pravi: »Ne delaj si rezane podobe, tudi ne kakršnekoli podobe . . . Ne moli jih in jim ne služi.« (2. Mojzesova 20:4, 5, EI) Častiti bi morali samo Jehovo. Biblija spet in spet ponavlja, kako napak je delati podobe in se jim klanjati ali častiti kogarkoli razen Jehove. (Izaija 44:14-20; 46:6, 7; Psalm 115:4-8)
30. a) Kaj so rekli Jezus in njegovi apostoli, da bi pokazali kako napačno je pri čaščenju uporabljati podobe? b) Kaj naj bi po 5. Mojzesovi 7:25 storili s podobami?
30 Tudi Jezus ni pri svojem bogočastju nikdar uporabljal podob. »Bog je duh,« je rekel, »in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« (Janez 4:24) Po tem nasvetu so se ravnali tudi vsi prvi Jezusovi učenci in zato si pri oboževanju Boga niso pomagali s podobami. Jezusov apostol Pavel je celo zapisal: »Zakaj po veri živimo, ne po tem, kar gledamo.« (2. Korinčanom 5:7) Apostol Janez pa je svaril: »Varujte se malikov.« (1. Janezov 5:21) Zakaj se ne bi malo ozrl po svojem domu in se vprašal ali si poslušal te nasvete? (5. Mojzesova 7:25)
31. a) Kaj nas bo gnalo, da bomo ubogali kakšen Božji zakon, čeravno ga ne bomo popolnoma razumeli? b) Kaj bi se morali potruditi in katero povabilo naj bi sprejeli?
31 Če bomo častili Jehovo, tako kot on zapoveduje, nam bo to zagotovo prineslo pravo srečo. (Jeremija 14:22) Biblija pravi, da so njegove zahteve nam v dobro in za večen blagor. Zgodi se seveda, da ne razumemo povsem, zakaj je kakšen Božji zakon tako pomemben ali da je res nam v dobro; naše znanje je pač omejeno, pa tudi izkušnje se ne dajo primerjati z Božjimi. Vendar pa bi nas prepričanje, da Bog ve mnogo več kot mi, moralo gnati, da bi ga radevolje ubogali. (Psalm 19:7-11) Zato nikar ne štedimo moči, ampak jo vso zastavimo za to, da bomo poskušali spoznati Jehovo kolikor se le da in sprejmimo tole povabilo: »Pridite, v molitvi padimo na tla, pokleknimo pred Jehovo, ki nas je ustvaril. Zakaj on je naš Bog, mi pa smo ljudstvo njegove paše in ovce njegove roke.« (Psalm 95:6, 7, EI)
[Podčrtne opombe]
^ odst. 5 (Footprints of God, Arthurja L. Browna; 1943, stran 29.)
^ odst. 19 Glej naš prevod Biblije — footnote, na 2. strani.
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir na strani 42]
Štiri mesta, kjer je v našem prevodu Biblije, ki ga je izdala The British Foreign Bible Society (1967) zapisano Božje ime
2 In govoril je Bog Mojzesu in mu rekel: Jaz sem Jehova. 3 In pokazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu Bog silni, Vsegamogočni, ali po imenu svojem Jehova se jim nisem razodel. 4 Tudi zavezo svojo sem ustanovil z njimi, da jim dam deželo kanaansko,
jih preplaši! 16 S sramoto napolni njih obličje, da bodo iskali ime tvoje, o Gospod! 17 Rdečica naj jih oblije in izbegajo naj se za ves čas, sramujejo se naj in poginejo, 18 da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.
In tisti dan porečeš: Zahvaljujem te, o GOSPOD, ker si se jezil nad menoj, ali odvrnila se je jeza tvoja, in potolažil si me. 2 Glej, Bog mogočni je rešenje moje: upal bom in ne bode me strah, zakaj GOSPOD, Jehova, je moč in pesem moja in on mi je bil v zveličanje!
3 Njemu, ki je stanoviten v misli, hraniš večni mir, ker upa vate. 4 Upajte v GOSPODA vekomaj, kajti v GOSPODU Jehovi je skala vekov. 5 Zakaj on je ponižal stanujoče na visokem, ponižal je kvišku moleči grad; podrl jih je, zvrnil na tla, položil prav v prah.
[Slike na straneh 34, 35]
Če hišo kdo naredi, . . . je moral tudi veliko bolj kompleksno vesolje kdo narediti
[Slika na strani 39]
Ker je Jezus prosil Boga, naj izpolni svojo voljo, ne njegove, ta dva ne moreta biti ista oseba
[Slika na strani 40, 41]
Kako naj bo sveti duh oseba, ko je pa naenkrat napolnil okrog 120 učencev?
[Slika na strani 45]
Ali je prav pri bogočastju uporabljati podobe?
