Ni vseeno, kaj veruješ
3. poglavje
Ni vseeno, kaj veruješ
1. Kaj si nekateri mislijo o verah?
‘VSE vere so dobre’, pravijo. ‘Vsak bo po svoji veri zveličan.’ Če bi to držalo, bi bilo čisto vseeno, kaj veruješ, saj bi pomenilo, da so vse vere Bogu po volji. Pa je res tako?
2. a) Kako so farizeji gledali na Jezusa? b) Za koga so farizeji pravili, da je njihov oče?
2 Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, je obstajala verska skupina, znana pod imenom farizeji. Ti so si zgradili cel sistem čaščenja in verjeli, da je Bogu všeč. Ampak istočasno so hoteli umoriti Jezusa! Zato jim je Jezus rekel: »Vi delate očeta svojega dela.« Pa so mu odvrnili: »Enega Očeta imamo, Boga.« (Janez 8:41)
3. Kaj je rekel Jezus o očetu farizejev?
3 Ali pa je bil Bog res njihov oče? Ali je Bog sprejemal njihovo obliko čaščenja? Še malo ne! Čeprav so farizeji imeli Sveta pisma in mislili, da se jih držijo, jih je že zapeljal hudič. In Jezus jim je to tudi povedal; rekel jim je: »Vi imate hudiča za očeta in hočete spolnjevati želje svojega očeta. On je bil že od začetka ubijalec in ni obstal v resnici, . . . je lažnik in njen oče [tj. oče laži].« (Janez 8:44, EI)
4. Kako je Jezus gledal na vernost farizejev?
4 Očitno vera farizejev ni bila prava, služili so interesom hudiča in ne Boga. Zato pa Jezus njihove vere ni imel za nekaj dobrega, ampak jo je obsodil. Takole je rekel tem pobožnim farizejem: »Zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; sami namreč ne greste vanj, in kateri hočejo vanj iti, jim ne puščate, da bi šli.« (Matevž 23:13) Zaradi njihovega napačnega čaščenja jih je Jezus ozmerjal s hinavci in z gadjo zalego. Zaradi njihove krivičnosti je rekel, da so na poti v pogubo. (Matevž 23:25-33)
5. Kako je Jezus pokazal, da ne vodijo vse vere do rešitve?
5 Jezus Kristus torej ni učil, da vse vere vodijo do rešitve, vsaka po svoje. V svoji znameniti pridigi na gori je rekel takole: »Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje in mnogo jih je, ki po njej hodijo. Toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!« (Matevž 7:13, 14) Torej jih gre mnogo v pogubo, ker Boga pač ne častijo pravilno. Le nekaj jih je na poti, ki drži v življenje.
6. Česa se lahko naučimo, če se ozremo na bogočastje Izraelcev?
6 Če se ozremo nekoliko na to, kako je Bog ravnal z izraelskim ljudstvom, bo takoj jasno, kako važno je Boga častiti tako kot to On želi. Bog je namreč Izraelce svaril, naj se drže proč od krivoverstev okoliških narodov. (5. Mojzesova knjiga 7:25) Tamkajšnji ljudje so svojim bogovom darovali lastne otroke in se oskrunjali na vse mogoče načine, tudi s homoseksualnostjo. (3. Mojzesova knjiga 18:20-30) Bog je Izraelcem prepovedal, da bi počeli kaj takega. Kadar pa niso ubogali in so začeli častiti druge bogove, jih je kaznoval. (Jozue 24:20; Izaija 63:10) Torej je njihova vera bila v resnici pomembna.
LAŽNA RELIGIJA — DANES
7, 8. a) Kam se je postavila religija v obeh svetovnih vojnah? b) Kaj misliš, kako gleda Bog na vse, kar je religija počela v vojnah?
7 Kaj pa vse stotine današnjih ver? Najbrž boš pritrdil, da se v imenu ver zgodi marsikaj, kar Bogu ni všeč. V obeh svetovnih vojnah, ki ju milijoni še pomnijo, so verstva v obeh taborih hujskala k pobijanju. »Pobijte Nemce, le pobijte jih,« je pravil londonski škof. Na óni strani pa je kölnski nadškof Nemcem takole naročal: »Zapovedujemo vam v božjem imenu, borite se za čast in slavo domovine do zadnje kaplje krvi.«
8 In tako so katoliki ubijali katolike z odobrenjem svojih verskih vodnikov, enako so delali protestanti. Harry Emerson Fosdick, duhovnik, je priznal: »Še po cerkvah smo obešali bojne zastave . . . Z enim kotičkom ust smo peli hvalo Knezu miru, z drugim pa poveličevali vojno.« Kaj praviš, kaj si mora Bog misliti o veri, ki govori, da spolnjuje njegovo voljo, toda poveličuje vojno?
9. a) Kaj si mnogi ljudje mislijo o zločinih, ki so jih zagrešili pripadniki različnih verstev? b) Kaj si moramo misliti, če religija postane del tega sveta?
9 Zaradi hudodelstev, ki so jih z božjim imenom na ustih zagrešili pripadniki vseh mogočih ver, so se danes milijoni odvrnili od Boga in Kristusa. Boga krivijo za strahotne verske vojne, recimo za križarske vojne med katoliki in muslimani, vojne med muslimani in hindujci in vojne med katoliki in protestanti. Na misel jim hodijo okrutna katoliška inkvizicija in pokoli Judov v Kristusovem imenu. Toda poglejte: Ali niso bili verski poglavarji, ki so imeli na vesti vsa ta grozodejstva prav toliko hudičevi otroci kot farizeji, ki jih je Jezus tako obsodil, pa čeprav so govorili, da imajo Boga za očeta? Če je satan bog tega sveta, ali ne bi bilo potem pričakovati, da nadzoruje tudi vere, ki se jih držijo ljudje po svetu? (2. Korinčanom 4:4; Razodetje 12:9)
10. Kaj vse se dogaja v imenu vere, pa se ti ne zdi pravilno?
10 Kajpada se v imenu vere zgodi marsikaj, kar se ti ne zdi prav. Slišiš lahko o ljudeh, ki živijo zelo razvratno, pa so ugledni člani svoje cerkve. Morda celo veš kaj o verskih voditeljih, ki se vdajajo hudim pregreham, pa v cerkvi še naprej veljajo za dobre in poštene pastirje. Potem so še verski voditelji, ki pravijo, da homoseksualnost in spolnost zunaj zakona nista nič napačnega. Nemara pa veš, da Biblija ne pravi tako. V resnici je Bog svoje ljudstvo, Izraelce, kaznoval s smrtjo, ker so počeli takšne stvari. Prav zato je pokončal Sodomo in Gomoro. (Juda 7) In kmalu bo isto stvar naredil z vsemi krivimi religijami našega veka, ki jih Biblija imenuje vlačuga, ker so se prodajale »zemeljskim kraljem«. (Razodetje 17:1, 2, 16)
BOGOČASTJE, KI JE BOGU VŠEČ
11. Kaj je treba, da bo naše oboževanje všeč Bogu?
11 Bogu torej niso všeč vse vere; zato se le vprašajmo: ’Ali ga častim, kakor je njemu všeč?’ Kako pa bi vedeli, ali ga res? O tem ne more presojati človek, marveč samo Bog. Če torej hočemo, da bi bilo naše bogočastje všeč Bogu, mora temeljiti na Božji besedi resnice, na Bibliji. Navdajati bi nas morala ista misel, kakršna je navdajala biblijskega pisca, ki je rekel: »Kaže naj se . . ., da je Bog resničen, vsak človek pa lažniv.« (Rimljanom 3:3, 4, EI)
12. Zakaj je Jezus rekel, da Bog ne prizna farizejskega bogočastja?
12 Farizeji v prvem stoletju niso tako mislili. Postavili so si lastne nazore in izročila in rajši so spolnjevali te, kakor pa Božjo voljo. Kam je to pripeljalo? Jezus jim je rekel: »Zaradi svojega izročila (ste) zavrgli Božjo zapoved. Hinavci! Prav je prerokoval o vas Izaija, ko je rekel: ’To ljudstvo me časti s ustnicami, a njih srce je daleč od mene; zaman me časté, ker učé človeške nauke in zapovedi’.« (Matevž 15:1-9, EI; Izaija 29:13) Če bi torej pri Bogu radi našli milost, se moramo prepričati, ali verjamemo v stvari, ki se ujemajo z biblijskimi nauki.
13. Kaj moramo po Jezusovih besedah narediti, da nas bo Bog priznal?
13 Nič ne zaleže govoriti, da verjamemo v Kristusa, potem pa početi, kar bi se nam zdelo prav. Predvsem je treba ugotoviti, kaj v tej stvari hoče Bog. O tem je govoril Jezus v svoji pridigi na gori, ko je rekel: »Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih.« (Matevž 7:21)
14. Zakaj nas lahko ima Jezus za tiste, ki »delajo krivico«, čeprav sami mislimo, da delamo »dobra dela«?
14 Celo »dobra dela« lahko opravljamo, vsaj po našem dobra in v Kristusovem imenu. Pa vse skupaj ne bo nič vredno, če ne bomo spolnjevali Božje volje. Znašli bi se v isti koži kot tisti, o katerih je Jezus takoj za tem rekel: »Mnogi mi tisti dan poreko: ’Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobnih duhov in v tvojem imenu storili mnogo čudežev?’ Tedaj jim porečem: ’Nikoli vas nisem poznal. Proč od mene, kateri delate krivico!’« (Matevž 7:22, 23, EI) Saj, lahko se nam zdi, da počnemo nekaj dobrega, ljudje se nam lahko zahvalijo in nas še pohvalijo za to, toda če ne spolnjujemo tega, kar Bog pravi, da je prav, bomo pri Jezusu Kristusu, kakor bi ’delali krivico’.
15. Zakaj je pot, ki so jo ubrali starodavni Berejci, modra tudi za nas?
15 Ker pa mnoge vere ne spolnjujejo Božje volje, si ne moremo kratko in malo domišljati, da so nauki verske organizacije, s katero smo povezani, skladni z Božjo besedo. To, da kaka vera uporablja Biblijo, še ni dokaz, da je vse, kar uči in dela zares biblijsko: sami moramo preudariti, ali je ali ni. Nekateri Berejci so bili vredni vse pohvale, ker so, ko jim je apostol Pavel oznanjeval, se šli prepričat še v Sveta pisma, ali jim govori resnico. (Dejanje apostolov 17:10, 11) Vera, ki je Bogu po volji, se mora v vsem ujemati z Biblijo; ne bo priznala ta ali oni del Biblije, druge pa zavrgla. (2. Timoteju 3:16)
ISKRENOST ŠE NI DOVOLJ
16. Kaj je Jezus rekel o tem, da samo iskrenost ni dovolj, da bi nas Bog priznal?
16 Pa bo kdo vprašal: ’Kako, ali se me Bog ne bi usmilil, če vendar iskreno verujem, tudi če vera ni prava?’ No, Jezus je rekel, da ljudi, ki »delajo krivico«, ne bo spoznal za dobre, pa čeprav bi menili, da delajo prav. (Matevž 7:22, 23) Torej samo iskrenost pri Bogu ne šteje. Jezus je svojim učencem nekoč rekel: »Pride celo ura, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da s tem opravlja službo Bogu.« (Janez 16:2) Ti, ki bi morili kristjane, bi to navsezadnje počeli v iskreni veri, da s tem služijo Bogu, čeprav je očitno, da mu ne služijo. Bog takšnega početja ne bi odobraval.
17. Kaj je delal Pavel, preden je postal kristjan, čeprav je to delal iskreno?
17 Ko Pavel še ni bil kristjan, je bil, ko so umorili Štefana zraven, potem pa je gledal, kako bi pomoril še več kristjanov. (Dejanja apostolov 8:1; 9:1, 2) Sam je takole povedal: »Čez mero (sem) preganjal cerkev Božjo in jo zatiral in sem napredoval v judovstvu bolj od mnogih vrstnikov v rodu svojem in bil sem preobilo vnet za očetov svojih izročila.« (Galatom 1:13, 14) Res, Pavel je mislil najboljše, toda samo zaradi tega njegova vera ni bila nič bolj prava.
18. a) Kateri veri je pripadal Pavel, ko je preganjal kristjane? b) Zakaj so se morali Pavel in drugi v njegovih dneh spreobrniti?
18 Takrat je Pavel pripadal judovstvu. Njihov verski sistem je zavrgel Kristusa, Bog pa je zato zavrgel njih. (Dejanja apostolov 2:36, 40; Pregovori 14:12) Da bi torej našel milost pri Bogu, se je moral spreobrniti. Pisal je tudi o ljudeh, ki so imeli »gorečnost za Boga« — bili so iskreni, toda Bogu niso bili pogodu, ker njihova vera ni slonela na točnem poznavanju Božjih namenov. (Rimljanom 10:2, 3)
19. Kaj kaže, da resnica ne odobrava vseh različnih verskih naukov?
19 Resnica ne odobrava vseh različnih verskih naukov na svetu. Na primer: Ali imajo ljudje dušo, ki živi še po smrti telesa, ali je nimajo? Ali bo Zemlja obstala na vekomaj, ali ne bo? Ali bo Bog naredil hudobiji konec ali ne? Ta in še mnoga druga verovanja so ali prava ali pa napačna. Dveh resnic ni, še najmanj pa takrat, kadar se obe ne ujemata. Resnica je zmeraj ali eno ali drugo, oboje nikoli. Če bomo v kakšno stvar iskreno verjeli in se po tem ravnali, ne bo stvar zato nič bolj prava, če je v resnici napačna.
20. Kako lahko tudi v religiji sledimo dobri ’avtokarti’?
20 Kaj bi naredil, če bi našel dokaz, da verjameš v napačno stvar? Recimo, da si se z avtom napotil v neznan kraj. Avtokarto sicer imaš, vendar se nisi potrudil, da bi si jo natančno ogledal. Povedali so ti namreč, kje moraš peljati, in ti si jim verjel, ker si bil iskreno prepričan, da so ti pokazali pravo pot. Pa vzemimo, da ti niso prav povedali. Kaj bi bilo, če bi ti kdo to povedal? Če bi ti na tvoji karti pokazal, da nisi na pravi poti? Ali iz ponosa in trme ne bi hotel priznati, da si zgrešil pot? No torej. Če bi s preučevanjem svoje Biblije spoznal, da si na napačni verski poti, bodi pripravljen na spremembo. Pusti široko pot, ki vodi v pogubo! Stopi na ozko pot, ki pelje v življenje!
BOŽJO VOLJO JE TREBA SPOLNJEVATI
21. a) Kaj je potrebno poleg tega, da poznamo resnico? b) Kaj boš naredil, če boš spoznal, da Bog ne mara nekaterih stvari, ki jih počneš?
21 Biblijske nauke je treba poznati. Toda to znanje ni nič vredno, če Boga ne častiš v resnici. (Janez 4:24) Delati po resnici, spolnjevati Božjo voljo, to šteje. »Vera brez del je mrtva,« pravi Biblija. (Jakob 2:26) Da bi torej ustregel Bogu, tedaj moraš razen tega, da je tvoja vera popolnoma skladna z Biblijo, tudi v življenju ravnati po tej veri. Gre namreč predvsem za to, ali se boš pripravljen spremeniti, če boš sprevidel, da počneš nekaj, kar je pred Bogom narobe.
22. Katere koristi imamo že danes od tega, če se oprimemo prave vere?
22 Če boš spolnjeval Božjo voljo, te čakajo veliki blagoslovi. Že zdaj si na boljšem. Če živiš po pravi veri, si kmalu boljši človek: boljši mož ali oče, boljša žena ali mati, boljši sin ali hči. V tebi obrodijo dobre lastnosti, spričo katerih boš v družbi drugačen, ker boš delal, kar je prav. Kar pa je še več vredno: imel boš priložnost, da boš blagoslovljen z večnim življenjem v popolnem zdravju na Božji novi rajski zemlji. (2. Petrov 3:13) Torej res ni vseeno, kaj veruješ — o tem ni nobenega dvoma.
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 25]
Ali so verski voditelji, ki so skušali ubiti Jezusa, služili Bogu?
[Slike na strani 26, 27]
Jezus je rekel, da so ljudje večinoma na široki poti, ki pelje v pogubljenje. Na ozki poti jih je le nekaj
[Slika na strani 28, 29]
»Trdijo, da Boga poznajo, z deli pa ga taje.« (Titu 1:16)
V BESEDAH
V DELIH
[Slika na strani 30]
Ker je drugače veroval je Pavel sodeloval pri kamnanju Kristusovega učenca Štefana
[Slika na strani 33]
Ali iz ponosa ali trme ne bi hotel priznati, da si zgrešil pot?
