28. poglavje

Shajajmo drug z drugim v ljubezni

1. a) Kako lahko postaneš član Božje organizacije? b) Katero zapoved moraš potem ubogati?

KO takole vse bolj poznaš in ceniš Boga Jehovo in njegove namene, se boš želel tudi redno družiti z ljudmi, ki imajo isto vero in isto upanje. Če se jim boš pridružil, boš postal del Božje vidne organizacije, prave krščanske bratovščine. Potem boš moral ubogati zapoved: »Bratovščino ljubite.« (1. Peter 2:17; 5:8, 9)

2. a) Katero novo zapoved je Jezus dal svojim učencem? b) Na kaj jasno kažeta izraza »med seboj« in »drug drugega«? c) Kako pomembno je imeti ljubezen?

² Jezus Kristus je poudaril, da je pomembno, da se imajo njegovi učenci radi med seboj. Rekel jim je: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj . . . Po tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega (med seboj, NS) Janez 13:34, 35) Izrazi »med seboj« in »drug drugega« jasno kažejo, da bodo vsi pravi kristjani zbrani v eno skupino ali organizacijo. (Rimljanom 12:5; Efežanom 4:25) In to organizacijo bo najlažje prepoznati po ljubezni, ki jo bodo imeli njeni člani drug do drugega. Če človek nima ljubezni, je vse drugo zaman. (1. Korinčanom 13:1-3)

3. Kako Biblija poudari, da je treba sokristjane imeti rad in skrbeti zanje?

³ Zato so prvi kristjani pogosto dobivali takšnele nasvete: »Z bratovsko ljubeznijo srčno ljubite drug drugega.« »Sprejemajte drug drugega.« »Po ljubezni služite drug drugemu.« »Bodite pa med seboj blagi, milosrčni.« »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga.« »Opominjajte (tolažite, NS) (se) med seboj in služite drug drugemu v  napredek.« »Predvsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj.« »Ljubimo se med seboj.« (Rimljanom 12:10; 15:7; Galatom 5:13; Efežanom 4:32; Kološanom 3:13, 14; 1. Tesaloničanom 5:11, 13; 1. Petrov 4:8; 1. Janez 3:23; 4:7, 11)

4. a) Kaj kaže, da morajo kristjani ljubiti tudi druge, ne le drug drugega? b) Koga morajo kristjani še posebej ljubiti?

⁴ Vendar pa to ne pomeni, da bi pravi kristjani morali ljubiti samo sokristjane v Božji organizaciji. Ljubiti morajo tudi druge. Biblija v resnici pravi, da morajo kristjani pospeševati ali večati ljubezen »drug do drugega in do vseh«. (1. Tesaloničanom 3:12; 5:15) Da pa bi na to stvar pravilno gledali, nam je apostol Pavel zapisal še tole: »Delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si z njimi domači po veri.« (Galatom 6:10) Kristjan mora torej ljubiti vse, tudi svoje sovražnike, prav posebej pa mora ljubiti tiste, ki so z njim vred v Božji organizaciji, svoje duhovne brate in sestre. (Matevž 5:44)

5. Kaj kaže, da so kristjane že nekdaj poznali po ljubezni in da je še danes tako?

⁵ Prve kristjane so vsi poznali po ljubezni, ki so jo imeli drug do drugega. Tertulijan je v drugem stoletju našega štetja pisal, da so ljudje o njih pravili takole: »Poglej, kako radi se imajo in kako so pripravljeni tudi umreti drug za drugega!« Takšno ljubezen vidimo tudi danes med kristjani. Ali pa to pomeni, da med kristjani nikoli ne pride do težav in nesporazumov?

POSLEDICE NEPOPOLNOSTI

6. Zakaj tudi pravi kristjani včasih grešijo drug proti drugemu?

⁶ Ko si preučeval Biblijo, si spoznal, da smo vsi podedovali nepopolnost od prastaršev, Adama in Eve. (Rimljanom 5:12) Torej smo nagnjeni k temu, da delamo narobe. »V mnogem namreč napačno delamo,« pravi Biblija. (Jakob 3:2; Rimljanom 3:23) In vedeti bi morali, da so tudi člani Božje organizacije nepopolni in da včasih naredijo kaj, kar ni prav. To pa lahko pripelje do težav in nesporazumov tudi med pravimi kristjani.

7. a) Zakaj je bilo Evodiji in Sintihi treba reči, naj bosta »enih misli«? b) Kaj kaže, da sta bili sicer dobri ženski in kristjanki?

⁷ Zamisli se malo nad tem, kar se je zgodilo v prvi skupščini v Filipih dvema ženskama — Evodiji in Sintihi. Apostol Pavel je  zapisal: »Evodijo opominjam in Sintiho opominjam, da bodita enih misli v Gospodu.« Zakaj je Pavel opomnil ti dve ženski, naj bosta »enih misli«? Kaže, da so med njima nastale težave, čeprav nam Biblija ne pove, kaj je bilo. Nemara sta bili drug na drugo ljubosumni. Sicer pa sta bili dobri ženski. Kristjanki sta bili že dolgo, že leta pred tem sta skupaj s Pavlom oznanjevali. Pavel je zato pisal skupščini: »Pomagaj jima, ki sta se z menoj borili v evangeliju (za dobro vest, NS) (Filipljanom 4:1-3)

8. a) Do česa je prišlo med Pavlom in Barnabom? b) Kaj bi si mislil, če bi bil takrat zraven in bi videl, kaj se je zgodilo?

⁸ Nekoč je nastal spor tudi med apostolom Pavlom in njegovim popotnim tovarišem Barnabo. Ko sta se opravljala na drugo misijonarsko potovanje, je Barnaba želel vzeti s seboj svojega bratranca Marka. Pavel pa Marka ni hotel vzeti, ker ju je že na prvem potovanju zapustil in odšel domov. (Dejanja apostolov 13:13) V Bibliji piše: »Prišlo je do tolikega nesoglasja, da sta se razšla.« (Dejanja apostolov 15:37-40, EI) Zdaj si pa zamisli! Kaj bi si mislil, če bi bil takrat tam in bi videl to »nesoglasje«? Ali bi rekel, da Pavel in Barnaba nista del Božje organizacije, ker sta se tako obnašala?

9. a) Kaj je zagrešil Peter in zakaj? b) Kaj je naredil Pavel, ko je videl, kaj se dogaja?

⁹ Ob neki drugi priložnosti je apostol Peter zagrešil napako. Ni se več družil s kristjani izmed poganov, ker se je bal, da bi ga grdo gledali judovski kristjani, ki o poganskih bratih niso imeli dobro mnenje. (Galatom 2:11-14) Ko je apostol Pavel videl, da  Peter dela narobe, je njegovo neprimerno obnašanje pred vsemi obsodil. Kako bi se počutil ti, če bi bil takrat v Petrovi koži? (Hebrejcem 12:11)

REŠUJMO TEŽAVE Z LJUBEZNIJO

10. a) Kako je Peter reagiral, ko je bil pokaran? b) Kaj se iz tega Petrovega primera lahko naučimo?

¹⁰ Peter bi se bil lahko jezil na Pavla. Lahko bi bil užaljen, ker ga je Pavel pokaral pred vsemi. Pa ni bil. (Propovednik 7:9) Peter je bil ponižen. Sprejel je karanje in ni dovolil, da bi se bila njegova ljubezen do Pavla ohladila. (1. Peter 3:8, 9) Poglej, kako je Peter pozneje, ko je pisal sokristjanom spodbudno pismo, govoril o Pavlu: »In potrpežljivost Gospoda našega imejte za zveličanje; kakor vam je tudi ljubljeni brat naš Pavel pisal po dani mu modrosti.« (2. Peter 3:15) Da, Peter je dovolil, da je ljubezen prekrila težave, ki so v tem primeru nastale, ker se je napačno obnašal. (Pregovori 10:12)

11. Kako sta Pavel in Barnaba pokazala, da sta prava kristjana, čeprav sta se skregala? b) Kako nam lahko njihov primer koristi?

¹¹ Kaj pa Pavel in Barnaba in njun nesporazum? Tudi tega sta rešila z ljubeznijo. Kasneje namreč, ko je Pavel pisal skupščini v Korintu, je govoril o Barnabu kot o tesnem sodelavcu. (1. Korinčanom 9:5, 6) In čeprav je imel Pavel vse razloge, da je dvomil v vrednost Markovega tovarištva na potovanju, je kasneje ta mladi mož dozorel in Pavel je lahko pisal Timoteju: »Marka vzemi in pripelji s seboj, kajti koristen mi je za službo.« (2. Timoteju 4:11) Tale primer, kako se rešujejo težave, nam lahko koristi, kajne?

12. a) Zakaj si lahko mislimo, da sta Evodija in Sintiha izgladili svoje težave? b) Zakaj je po Galatom 5:13-15 pomembno, da kristjani medsebojne razlike zgladijo z ljubeznijo?

¹² Kaj pa je bilo z Evodijo in Sintiho? Ali sta rešili, kar sta imeli med seboj, tako da sta dovolili, da je ljubezen pokrila grehe, ki sta jih morda zagrešili druga zoper drugo? Biblija nam ne pove, kaj je bilo po tem z njima. Ker pa sta bili dobri ženski, ki sta skupaj s Pavlom delali v oznanjevanju, prav lahko sklepamo, da sta ponižno sprejeli karanje. Ko so v skupščini  prejeli Pavlovo pismo, si lahko kar mislimo, kako sta stopili druga k drugi in izgladili svoje težave v duhu ljubezni. (Galatom 5:13-15)

13. Kakšen zgled v ljubezni nam je Bog Jehova?

¹³ Tudi tebi je nemara težko shajati s kom iz skupščine ali pa jih je morda več. Čeprav imajo ti ljudje pred seboj še dolgo pot, preden bodo razvili prave krščanske lastnosti, misli na tole: Ali Bog Jehova čaka, da ljudje odstranijo prav vse slabe lastnosti, preden jih vzljubi? Ne, Biblija pravi: »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rimljanom 5:8) Ravnati se moramo po tem Božjem zgledu in ljubiti tiste, ki se nepravilno in nemara celo neumno obnašajo. (Efežanom 5:1, 2; 1. Janez 4:9-11; Psalm 103:10)

14. Kakšen nasvet je dal Jezus za to, naj ne nergamo drug nad drugim?

¹⁴ Ker smo prav vsi nepopolni, nas Jezus uči, naj ne bomo prestrogi do drugih. Res je, da imajo ljudje napake, ampak mi jih imamo tudi. »Kaj pa vidiš pazder (iver) v očesu brata svojega, bruna v očesu svojem pa ne čutiš?« je vpraševal Jezus. (Matevž 7:1-5) Če tega modrega nasveta ne bomo izgubili spred oči, bomo veliko laže shajali s svojimi brati in sestrami.

15. a) Zakaj je pomembno, da drugim odpuščamo, čeprav bi imeli na njih res kaj grajati? b) Kako je Jezus učil, naj odpuščamo, če se spomnimo prilike iz Matevževega 18. poglavja?

¹⁵ Nujno potrebno je torej, da smo usmiljeni in da odpuščamo  drug drugemu. Saj imaš morda res popolnoma upravičen vzrok, da se pritožuješ nad bratom ali sestro. Ampak nikar ne pozabi tegale Biblijskega nasveta: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga«. Ampak čemu bi moral ti drugemu odpustiti, če imaš pravzaprav razlog, da ga obtožuješ? Zato, ker je »Jehova odpustil vam«, odgovarja Biblija. (Kološanom 3:13) In Jezus je rekel, da moramo odpuščati, če hočemo, da bo tudi nam odpuščeno. (Matevž 6:9-12, 14, 15) Jehova nam je, kot kralj iz Jezusove prispodobe, tisočkrat odpustil, in mi ne bi mogli le nekajkrat odpustiti svojemu bratu? (Matevž 18:21-35; Pregovori 19:11)

16. a) Kako je po 1. Janezu 4:20, 21 Božja ljubezen povezana z ljubeznijo do sokristjanov? b) Kaj moraš narediti, če ima tvoj brat kaj zoper tebe?

¹⁶ Enostavno ne moramo delati po resnici in hkrati biti neprijazni do svojih bratov in sester in jim ne odpuščati. (1. Janez 4:20, 21; 3:14-16) Če torej med teboj in tvojim bratom pride do kakšnih nesoglasij, nikar ne prenehaj govoriti z njim. Ne pestuj zamere, ampak uredi stvar v duhu ljubezni. Če si brata užalil, bodi pripravljen, da se mu opravičiš in ga prosiš, naj ti odpusti. (Matevž 5:23, 24)

17. Kaj je prav, da narediš, če ti kdo kaj stori?

¹⁷ Kaj pa če te kdo kako drugače užali ali stori kaj hudega? Biblija svetuje: »Ne govóri: »Kakor mi je storil, tako mu storim.« (Pregovori 24:29; Rimljanom 12:17, 18) In Jezus Kristus je svetoval: »Če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo.« (Matevž 5:39) S klofuto ni mišljen pravi  udarec, ampak bolj žalitev ali izziv. Jezus je na ta način svoje učence poučil naj se ogibajo vmešavanja v spore ali prerekanja. Zato »ne vračajte hudega za hudo ali psovanja za psovanje«, temveč ’iščite miru in hodite za njim’. (1. Peter 3:9, 11; Rimljanom 12:14)

18. Kaj se moramo naučiti iz Božjega zgleda ljubezni do vseh ljudi?

¹⁸ Spomnimo se, da moramo »bratovščino ljubiti«. (1. Peter 2:17) Jehova nam je zgled za to. On ni pristranski. Pred njegovimi očmi so vse rase enake. (Dejanje apostolov 10:34, 35; 17:26) Tisti, ki bodo v prihajajoči »veliki stiski« zaščiteni, bodo vzeti »iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«. (Razodetje 7:9, 14-17) Če torej posnemamo Boga, bi ne smeli nekoga manj ljubiti samo zato, ker bi bil iz drugega naroda, druge rase ali drugačnega družbenega položaja ali ker bi imel drugačno barvo kože.

19. a) Kakšni naj bomo do sokristjanov? b) Kakšno veliko prednost bomo lahko imeli potem?

¹⁹ Spoznaj vse v skupščini. Vzljubil jih boš in cenil. S starejšimi ravnaj kot z očetom in materjo, z mlajšimi pa kot z brati in sestrami. (1. Timotej 5:1, 2) Prav res je prednost, da smo lahko del Božje vidne organizacije, ki je kot družina, katere člani tako dobro shajajo drug z drugim v ljubezni. Kako lepo bo vendar živeti v takšni ljubeči družini na rajski zemlji! (1. Korinčanom 13:4-8)

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 233]

Kaj se lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo med Evodijo in Sintiho?

[Slika na strani 235]

Ali je prerekanje Pavla in Barnaba pomenilo, da nista bila člana Božje organizacije?

[Slika na strani 236]

Pravi kristjani dajo ljubezni, da pokrije vzroke za prepir

[Slika na strani 237]

V Božji organizaciji kristjane žene ljubezen, da dobro shajajo drug z drugim