17. poglavje

Ali naj pustim šolo

JACK že 25 let v šoli preverja, zakaj je kdo izostal od pouka. »Špricarjem« torej ni lahko najti opravičila za izostanek, ki ga gospod Jack še ni slišal. »Od otrok sem slišal že vse mogoče,« pravi on, »na primer: ‚Mislil sem, da bom danes bolan!‘ ali ‚Moj dedek na Aljaski je umrl.‘« Katero opravičilo mu je bilo najbolj »všeč«? Opravičilo treh fantov, ki so trdili, »da zaradi goste megle niso mogli najti šole«.

Ta iz trte zvita opravičila kažejo na to, da mnogi mladi čutijo odpor do šole, od ravnodušnosti (»Bo že kako.«) do odkrite sovražnosti (»Šola mi je zoprna! Sovražim jo!«). Gary vstane, da bi šel v šolo, potem pa nenadoma začuti bolečine v želodcu. Pravi: »Vedno, ko pridem v bližino šole, se pričnem potiti in postanem nervozen . . . potem moram preprosto domov.« Mnogi mladi trpijo zaradi strahu pred šolo — zdravniki to imenujejo šolska fobija. Velikokrat je to zaradi nasilja v šoli, brutalnosti vrstnikov ali pa zaradi tega, ker od njih pričakujejo dobre ocene. Omenjeni učenci sicer gredo v šolo (z malo starševskega prigovarjanja), vendar so neprestano vznemirjeni in trpijo celo zaradi telesnih bolečin.

Zato ne preseneča, da je število učencev, ki izostajajo od pouka, alarmantno veliko! V Združenih državah Amerike dnevno ne pride k pouku kakšnih 2,500.000 učencev! New York Times poroča, da v newyorških gimnazijah pogosto manjka toliko dijakov (približno tretjina), »da je skorajda nemogoče poučevati«.

 Drugi mladi gredo še dlje. »Šola me dolgočasi, prestroga je,« pravi Walter. Predčasno se je izpisal iz gimnazije. Enako je storila Antonija, ker so bile šolske naloge pretežke. »Kako bi naj rešila naloge, če nisem razumela, kaj berem?« sprašuje. »Le sedela sem tam in bila vedno bolj neumna, zato sem odšla.«

Domneva se, da so šolski sistemi povsod po svetu zašli v težave. Toda, ali je to opravičljiv vzrok, da se sploh ne zanimaš za šolo in jo obesiš na klin? Kako lahko to vpliva na tvojo prihodnost? Ali pa imaš dobre razloge za to, da vztrajaš do konca šolanja?

Vrednost izobrazbe

Michael se je vrnil na gimnazijo, da bi dokončal šolo. Ko so ga kasneje vprašali, zakaj, je odgovoril: »Spoznal sem, da potrebujem šolsko izobrazbo.« Kaj pravzaprav spada k »izobrazbi«? Morda to, da imamo v glavi ogromno količino podatkov? To k izobrazbi ne pripomore nič več, kot kup opeke k izgradnji hiše.

Izobrazba bi te morala pripraviti za uspešno poznejše življenje. Allen Austill, ki je že 18 let član nekega šolskega odbora, pravi, »da te izobrazba nauči razmišljati, reševati probleme, ločevati pametno od neumnega, logično razmišljati, izluščiti dejstva in posameznosti povezovati v celoto. Naučite pravilno presojati in razločevati, naučite učenja«.

In kakšno vlogo ima pri tem šola? Pred mnogimi stoletji je kralj Salomon napisal pregovor, »da se da neizkušenim razboritost, mladeniču vdanost [spoznanje, NW] in preudarnost« (Pregovori 1:1-4). Da, mladi  so neizkušeni. Šola pa seveda pomaga, da se naučiš razmišljati. To ne pomeni le, da znaš našteti dejstva, ampak jih znaš tudi razčleniti in koristno uporabiti. Učne metode nekaterih šol sicer res kritizirajo, vendar te v šoli prisilijo uporabljati razum. Morda misliš, da reševanje geometrijskih nalog ali učenje zgodovinskih datumov nima nič s pravim življenjem. Toda Barbara Mayer je v knjigi The High School Survival Guide zapisala: »Ne more si vsak zapomniti vsega, kar učitelj od njega pričakuje, toda spretnosti učenja in načrtovanja ne bomo pozabili nikoli.«

Trije univerzitetni profesorji, ki so raziskovali trajne koristi izobraževanja, so ugotovili, da »bolj izobraženi  ljudje več vedo kot drugi. To ne velja le za dejstva iz knjig, temveč tudi za splošno izobrazbo. Taki se še naprej izpopolnjujejo in se prilagajajo novim informacijam . . . Te razlike so vidne tudi pozneje, ko so ljudje starejši in že dolgo ne gulijo več šolskih klopi.« (The Enduring Effects of Education)

Najvažnejše pa je, da te šolska izobrazba lahko usposobi in opremi za krščanske naloge. Če si osvojil dobre učne navade in obvladaš umetnost branja, boš veliko lažje preučeval Božjo besedo (Psalm 1:2). Če si se v šoli naučil pravilno izražati, boš lažje druge poučeval o biblijskih resnicah. Zgodovinsko, naravoslovno, zemljepisno in matematično znanje ti lahko zelo koristi pri stikih z ljudmi iz različnih družbenih okolij, z različnimi interesi in verami.

Šola in zaposlitev

Od šolanja je tudi zelo odvisna tvoja bodoča zaposlitev. Kako?

Modri kralj Salomon je o spretnem delavcu rekel: »Pred kralji bo še stal, ne bo stal pri nizkih.« (Pregovori  22:29) Tako je še danes. »Brez znanja v življenju veliko zamudimo,« pravi Ernest Green z ameriškega ministrstva za delo.

Nedvomno imajo ljudje brez zaključenega šolanja manj možnosti za zaposlitev. Walter, ki smo ga prej omenili, je skusil to trdo pot. »Kolikokrat sem se že prijavil za delo, pa so me vedno zavrnili, ker nisem končal šolanja.« Prizna tudi: »Včasih ljudje rabijo besede, ki jih ne razumem, in takrat se zdim sam sebi neumen.«

Brezposelnost je med 16- do 24-letniki, ki so predčasno zapustili šolo, »skoraj dvakrat tako visoka kot pri tistih, ki so šolo končali, in skoraj trikrat višja od splošne brezposlenosti«. (The New York Times) »Kdor ne konča šolanja, si sam zapre pot v prihodnost,« pravi F. Philip Rice v svoji knjigi The Adolescent. Kdor predčasno zapusti šolanje, ne obvlada niti osnovnega znanja, ki je potrebno, da bi se priučil najbolj preprostih poklicev.

Paul Copperman piše v knjigi The Literacy Hoax: »Nedavna študija kaže, da mora nekdo, ki želi postati kuhar, znati brati tako dobro kot učenec šestega razreda; da bi postal mehanik, kot učenec sedmega razreda; in da bi se izučil trgovskega poklica, mora brati kot dober učenec prvega ali drugega letnika srednje  šole.« Nadaljuje: »Kdor želi postati učitelj, bolničar, knjigovodja ali inženir, mora seveda znati brati še bolje.«

Učenci, ki se trudijo že pri osnovnih spretnostih, kot je na primer branje, bodo imeli seveda veliko boljše možnosti za zaposlitev. Toda ali ima šola še kakšno trajno korist?

Koristi

Korist je v tem, da spoznaš, kaj zmoreš in kaj ne. Michelle, ki se je pred kratkim zaposlila v računalniški obdelavi podatkov pravi: »V šoli sem se naučila delati pod pritiskom, kako uspeti na izpitih in kako izražati svoje mnenje.«

‚Šola me je naučila prenesti poraze,‘ razlaga druga mladenka. Pravi, da obstaja težnja, da za poraze dolžiš druge, ne pa sebe. Drugim je koristil strog šolski red. Mnogi pa ravno zaradi tega kritizirajo šolo in menijo, da to ovira duhovni razvoj mladega človeka. Salomon je mlade spodbujal, ‚naj spoznajo modrost in uk‘ (Pregovori 1:2). Šole, v katerih vlada disciplina, so res dale mnogo discipliniranih, vendar ustvarjalnih ljudi.

Zato moraš šolska leta dobro izkoristiti. Kako lahko to storiš? Pričnimo z domačimi nalogami.

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj ima toliko mladih odpor do šole? Kaj ti misliš o tem?

◻ Kako ti lahko šola pomaga, da se naučiš razmišljati?

◻ Kako predčasna prekinitev šolanja vpliva na možnosti za zaposlitev in zakaj?

◻ Kakšna je korist, če končaš šolo?

[Poudarjeno besedilo na strani 135]

»Le sedela sem tam in bila vedno bolj neumna, zato sem odšla«

[Poudarjeno besedilo na strani 138]

»Nedavna študija kaže, da mora nekdo, ki želi postati kuhar, znati brati tako dobro kot učenec šestega razreda; da bi postal mehanik, kot učenec sedmega razreda; in da bi se izučil trgovskega poklica, mora brati kot dober učenec prvega ali drugega letnika srednje šole«

[Slika na strani 136]

Disciplina, ki se jo naučiš v šoli, ti bo koristila vse življenje

[Slika na strani 137]

Kdor si v šoli ne pridobi osnovnega znanja, ima malo možnosti za zaposlitev