22. poglavje

Kakšen poklic naj si izberem

‚KAJ naj delam vse življenje?‘ Pred tem izzivalnim vprašanjem boš prej ali slej stal tudi sam. Ponuja se ti mnogo možnosti: medicina, poslovni svet, umetnost, prosveta, računalništvo, tehnika, obrt, itd. Morda razmišljaš kakor fant, ki je rekel: »Zame je uspeh, . . . da obdržim življenjsko raven, v kateri sem odrastel.« Ali pa kot drugi sanjariš o tem, da bi si izboljšal finančni položaj.

Ali pa se je treba potruditi še za kaj, razen za gmotne dobrine? Ali te lahko sploh kakšen poklic zares zadovolji?

‚Vse je nečimrnost‘

Bleščeče, razburljivo in donosno! Tako filmi, TV in knjige rade slikajo uspešen poklic. Toda tako imenovan uspeh si morajo mnogi pridobiti v neusmiljenem boju. Kot potrjuje dr. Douglas LaBier, mnogi odrasli, ki so že mladi »bliskovito« uspeli na področju vodilne tehnologije, tožijo, da so nezadovoljni, v skrbeh, potrti, prazni, paranoični in s celo vrsto telesnih težav«.

Pred davnimi časi je kralj Salomon dejal, da je posvetni uspeh ničev. Ker je imel skoraj vse, kar si lahko zamisliš, je uspel na res mnogih področjih. (Beri Pridigar 2:4-10.) Vendar je dejal: »Nato sem premišljal o vseh svojih delih, ki so jih izvršile moje roke, in  o trudu, ki sem ga imel pri izvrševanju: in glej, vse je bilo nečimrnost in obtežitev duha.« (Pridigar 2:11)

Zaposlitev ti sicer lahko prinese bogastvo in priznanje, ne more pa potešiti tvojih ‚duhovnih potreb‘ (Matej 5:3). Človek, ki skrbi le za posveten uspeh, ni zadovoljen.

Poklic, ki zadovolji

Salomon svetuje: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13, AC) Danes je najvažnejša dolžnost kristjanov oznanjati dobro vest o Kraljestvu (Matej 24:14). Mladi, ki so resno vzeli dolžnost do Boga, želijo čim več časa posvetiti temu delu, celo če po naravi neradi oznanjajo. (Primerjaj 2. Korinčanom 5:14.) Tisoči se v korist polnočasne službe odrekajo celodnevni zaposlitvi. Drugi služijo kot misijonarji ali kot delavci v kateri od podružnic družbe Watch Tower.

Emily, ki se je odpovedala poklicu tajnice in je postala pionir, pravi: »Vzljubila sem to delo.« Da, polnočasna služba je poklic, ki lahko nekoga očara in zadovolji mnogo bolj, kot si lahko predstavlja! Ali obstaja večja prednost kot biti ‚Božji sodelavec‘ (1. Korinčanom 3:9)?

Ali je visokošolska izobrazba prednost

Večina pionirjev se preživlja z delno zaposlitvijo. Kaj pa, če bo pozneje potrebno skrbeti za družino? Gotovo ne boš nikoli obžaloval, če boš svojo mladost  posvetil v službo Bogu! Ali bi ne bilo vseeno pametneje, da si najprej pridobiš visoko izobrazbo in morda pozneje greš v pionirsko službo?

Biblija seveda nič ne govori o tem, kako dolgo bi naj šolanje trajalo, prav tako šolanja ne obsoja. Jehova, Veliki učitelj, spodbuja svoj narod, naj pridno bere in se razločno izraža (Izaija 30:20; Psalm 1:2; Hebrejcem 5:12). Razen tega lahko izobrazba pripomore, da bolje razumemo ljudi in svet okrog sebe.

Ali je visokošolska izobrazba vedno vredna časa in denarja? * Čeprav ameriške statistike kažejo, da so absolventi visokih šol bolje plačani in je med njimi manj brezposelnih, se v knjigi Planning Your College Education vseeno omenja, da so to le povprečja. Le malo univerzitetnih izobražencev prejema sanjske dohodke, večina zasluži običajno plačo. Razen tega so visoki dohodki akademikov odvisni od »izrednih sposobnosti, motivacij in možnosti za zaposlitev, . . . nadarjenosti,« ne pa le od izobrazbe.

Ameriško ministrstvo za delo izjavlja, da »[visokošolska] diploma ni več porok za uspeh na trgu delovne sile. Delež [absolventov], ki so zaposleni na področju tehnologije ali gospodarstva . . . je močno upadel, saj ta delovna mesta niso zdržala koraka z naraščajočim številom absolventov. Zato vsak peti absolvent, ki se je zaposlil med letoma 1970 in 1984, dela na delovnem mestu, ki ne ustreza njegovi izobrazbi. Ta poplava akademikov bo trajala verjetno do sredine 90-ih let.«

 O čem moramo še razmisliti

Z visokošolsko izobrazbo boš morda dobil boljšo zaposlitev, morda pa tudi ne. Nesporno je le to, da je »čas kratek« (1. Korinčanom 7:29)! Ali bomo glede na te morebitne prednosti preostali čas res najbolje izkoristili, če bomo štiri leta ali pa še več porabili na fakulteti (Efežanom 5:16)?

Te bo visokošolski študij približal krščanskim ciljem ali pa te bo od njih oddaljil? Pomisli: za kristjane niso najpomembnejši visoki dohodki (1. Timoteju 6:7, 8). Kot je razvidno iz študije ameriških visokošolskih ustanov, je glavna skrb današnjih študentov ‚poklic, blagostanje in oni sami‘. »Denar! Kaže, da venomer govorimo le o denarju,« je izjavila skupina študentov. Kako bo ta neusmiljeni boj in sebično pridobitništvo vplivalo nate?

Študentski nemiri 60-ih let so za nami, toda to še zdaleč ne pomeni, da je ozračje na fakultetah zdravo. Neka raziskava je pokazala naslednje: »Študenti imajo še vedno skoraj neomejeno osebno in družbeno svobodo.« Prosto uživajo mamila in alkohol, svobodna spolnost je pravilo, ne izjema. Če je tako na fakultetah tudi v tvoji deželi, premisli ali lahko to spodkoplje tvoj trud, da bi ostal moralno čist (1. Korinčanom 6:18)?

Zaskrbljuje tudi dejstvo, da je visoka izobrazba vse manj »privržena verskim načelom«. (The Sacred in a Secular Age) Nekateri mladi kristjani so zaradi naprezanja pri študiju popustili pri duhovnih aktivnostih in so tako postali dovzetni za posvetno razmišljanje,  ki ga poudarjajo univerze. Mnogi so izgubili vero (Kološanom 2:8).

Druge možnosti

Zaradi teh nevarnosti se mnogi mladi kristjani niso odločili za visokošolsko izobrazbo. Mnogi so ugotovili, da jim je šolanje na skupščinskih shodih Jehovovih prič — še posebno tedenska teokratična šola oznanjevanja — pomagalo pri iskanju službe. Tudi brez visoke izobrazbe so se naučili uravnoteženo nastopiti, znajo se dobro izražati in odgovorno ravnajo. Nekateri so med srednjim šolanjem obiskali tudi tečaje strojepisja, računalniškega programiranja, avtomehanike, finomehanike in podobno. Takšno znanje lahko pride zelo prav pri iskanju delne zaposlitve in se ga tudi zelo ceni. Čeprav mnogi mladi takšna dela ‚z rokami‘ podcenjujejo, pa Biblija zelo ceni ‚pošteno delo‘ (Efežanom 4:28; primerjaj Pregovori 22:29). Celo Jezus Kristus se je izučil poklica — in to tako zelo dobro, da je bil znan kot »tesar« (Marko 6:3)!

Res je, da so ponekod absolventi tako preplavili delovna mesta, da celo za navadno delo nimaš možnosti, če nimaš dodatnih kvalifikacij. Velikokrat pa je možno najti učno mesto, se vpisati v poklicne in tehnične šole ali kratke tečaje na delavski univerzi, kjer si lahko za majhen denar in v kratkem času pridobiš konkurenčne sposobnosti za željeni poklic. Toda ne pozabi: obstaja še en dejavnik, ki se ne pojavlja v nobeni statistiki o zaposlovanju — Božja obljuba, da bo skrbel za tiste, ki dajo prednost duhovnim stvarem (Matej 6:33).

Možnosti zaposlitve in izobraževalni sistemi so različni. Mladi imajo različne sposobnosti in nagnjenja.  Čeprav je krščanska služba priporočljiva in koristna, pa je to še vedno stvar osebne odločitve. S starši moraš premisliti o vseh dejavnikih, preden se odločiš, kako dolgo boš hodil v šolo. Vsak mora pri tej odločitvi nositi »svoje lastno breme« (Galačanom 6:5).

Če starši vztrajajo pri visokošolskem študiju, nimaš, dokler si doma in te oni vzdržujejo, druge izbire (Efežanom 6:1-3). * Morda lahko stanuješ doma in se tako ogneš vpliva visokošolske sredine. Pazi pri izbiri študijskih predmetov, odloči se za uporabno znanje in ne za posvetno filozofijo. Pazi, s kom se družiš (1. Korinčanom 15:33). Ostani duhovno močan, tako da obiskuješ skupščinske shode, oznanjuješ ter preučuješ Biblijo in biblijsko literaturo. Nekateri, ki so morali na univerzo, so bili lahko celo pionirji, ker so izpite prilagodili tej službi.

Zato poklic skrbno izberi in o tem premisli tudi v molitvi. Tako boš lahko izbral življenjsko pot, ki te ne bo le osrečila, ampak boš lahko tudi ‚zbiral zaklade v nebesih‘ (Matej 6:20).

[Podčrtne opombe]

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj tudi uspešen poklic v glavnem ne prinese sreče?

◻ Zakaj bi morali vsi bogaboječi mladi imeti pred očmi poklic polnočasnega služabnika?

◻ Katere so prednosti višje izobrazbe? Ali to vedno drži?

◻ Kakšne nevarnosti so povezane z visokošolsko izobrazbo?

◻ O katerih drugih možnostih lahko še premisliš?

[Poudarjeno besedilo na strani 175]

Zaposlitev ti sicer lahko prinese bogastvo in priznanje, ne more pa potešiti tvojih ‚duhovnih potreb‘

[Poudarjeno besedilo na strani 177]

»[Visokošolska] diploma ni več porok za uspeh na trgu delovne sile«