Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako lahko dobim (in obdržim!) delo

Kako lahko dobim (in obdržim!) delo

21. poglavje

Kako lahko dobim (in obdržim!) delo

V ANKETI, ki jo je objavil časopis Senior Scholastic, so vprašali učence zaključnih razredov v ZDA, kaj so njihovi »najpomembnejši« cilji? Štiriinosemdeset odstotkov je odgovorilo: »Najti stalno zaposlitev.«

Morda se zanimaš za delo v prostem času, da bi kaj zaslužil zase in da bi prispeval za izdatke gospodinjstva. Ali pa iščeš delno zaposlitev, ki bi ti omogočala polnočasno službo oznanjevanja. (Glej 22. poglavje.) Toda inflacija in vse manjša potreba po neizučeni delovni sili sta razredčili delovna mesta, predvsem za mlade ljudi. Kako si lahko torej olajšaš vstop v poklicno življenje?

Šola — vaja za delo

Cleveland Jones, kadrovnik z mnogimi leti izkušenj, svetuje: »Predvsem si pridobi izobrazbo. Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je, da se naučimo pravilno brati, pisati in govoriti. Nauči se spodobnega vedenja, tako da boš znal ravnati z ljudmi v poslovnem svetu.«

Voznik avtobusa mora znati brati vozni red, delavci v tovarni morajo vedeti, kako se izpolnijo delovna poročila, in od prodajalcev se pričakuje, da znajo izstaviti račune. Na skoraj vsakem delovnem mestu se je potrebno znati pogovarjati. Teh spretnosti pa se lahko naučiš v šoli.

Vztrajnost nagrajuje

»Nikoli ne odnehaj, če po zaključenem šolanju iščeš službo,« pravi C. Jones. »Ni dovolj, če greš na dva ali tri pogovore, potem pa sediš doma. Tako ne boš nikoli dobil dela.« Sal je sedem mesecev iskal delo, preden ga je dobil: »Rekel sem si: ‚Moje delo je najti službo‘,« je pojasnil. »Sedem mesecev sem vsak dan v tednu po osem ur iskal zaposlitev. Začel sem zgodaj zjutraj in sem ‚delal‘ do štirih popoldne. Precejkrat so me ponoči bolele noge. Naslednje jutro sem se moral prisiliti, da sem se ponovno odpravil iskat delo.«

Zakaj Sal ni odnehal? »Vsakokrat ko sem stopil v pisarno za sprejem uslužbencev,« odgovarja, »sem se spomnil Jezusovih besed: ‚Prizadevajte si!‘ Mislil sem na to, da bom nekega dne dobil službo in da bo ta težak čas za mano.« (Luka 13:24)

Kje najti službo

Če stanuješ na deželi, lahko začneš iskati delo na kmetijah, farmah ali plantažah ali pa v vrtnarijah. Če živiš v večjem mestu, potem beri delovne ponudbe v časopisju. Te ti povedo, katere sposobnosti so za neko službo potrebne, in ti tako pomagajo, da lahko delodajalcu prikažeš, zakaj izpolnjuješ pogoje. Za pomoč lahko prosiš tudi starše, učitelje, zavod za zaposlovanje, kadrovsko službo, prijatelje ali sosede.

Obdržati službo

Če zaradi slabega gospodarskega položaja pride do brezposelnosti, so na žalost mladi odpuščeni med prvimi. Toda ni treba, da se to zgodi tudi tebi. »Delovno mesto obdržijo tisti, ki imajo dobre delovne navade in so pripravljeni delati vse, kar zahteva delodajalec,« pravi gospod Jones.

Tvoje stališče je odraz tvojega prepričanja — kako misliš o svojem delu, delodajalcu in sodelavcih. In to bo odsevalo v kakovosti tvojega dela. Tudi šef te ne bo ocenjeval le po delu, ampak tudi po stališču do dela.

»Pokaži svojemu delodajalcu, da tudi brez stalnega nadzora izpolnjuješ vsa navodila in da narediš celo več, kot od tebe pričakujejo,« nadaljuje Jones. »Ker je pomanjkanje delovnih mest, službe ne obdržijo tisti, ki so najdlje na nekem delovnem mestu, ampak tisti, ki so produktivni.«

Sal se je v to prepričal. Takole pravi: »Vedno skušam ustreči delodajalcu. Pripravljen sem spremeniti svoj urnik, izpolnjujem vsa navodila in sem spoštljiv do predpostavljenih.« To nas spomni na biblijski opomin: »Ubogajte v vsem svoje zemeljske gospodarje, in sicer ne samo takrat, kadar vas vidijo, kakor da bi hoteli ugajati ljudem, ampak v iskrenosti srca in v strahu pred Gospodom.« (Kološanom 3:22)

Premagati strah

Največkrat smo v prvih dneh na delovnem mestu plašni. Morda premišljujemo: ‚Ali sem jim všeč? Ali bom zmogel to delo? Bodo zadovoljni z mojim delom? Upam, da nisem videti neumen?‘ Paziti moraš, da strah ne bo spodjedel tvojega pozitivnega stališča.

Če zveš čimveč o podjetju, se boš hitreje privadil in se pomiril. Glej, poslušaj in beri. Nadrejenemu ob pravem času postavi razumno vprašanje glede svojega dela in uspešnosti; tako se ne boš osmešil. Vprašaj se: ‚Kakšno vlogo ima moje delo v mojem oddelku in na splošno v podjetju?‘ Tako boš razvijal dobre delovne navade in boš pri delu zadovoljen.

Shajati s sodelavci

Pravzaprav imamo pri vsakem delu opravka z ljudmi. Da bi obdržali delovno mesto je pomembno, da veš, kako biti v dobrih odnosih z drugimi: »Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:18) Tako se lahko na svojem delovnem mestu izognemo nepotrebnemu besedičenju ali hudim nesoglasjem.

Včasih so ljudje, s katerimi delaš, po poreklu in osebnostnih značilnostih čisto drugačni. Ne misli, da je kdo manjvreden, če je drugačen. Spoštuj njegovo pravico, da je drugačen. Nihče ne želi, da se z njim ravna nespoštljivo; sicer ima občutek, da je manjvreden. Vsakdo rad vidi, da je zaželjen in da ga potrebujejo; da je nekdo. Pridobi si spoštovanje svojih sodelavcev in delodajalca tako, da si do njih spoštljiv.

Ne opravljaj

»Opravljanje je zahrbtna past,« pravi Sal, »ker ti želi prikazati šefa ali pa sodelavce v slabi luči.« Takšna »kuhinja« je slab izvor informacij; pri tem se lahko hudo opečeš. Iz takšnega govoričenja večinoma zrastejo pretiravanja, ki lahko škodijo ugledu drugih pa tudi tvojemu. Zato zatri vsako željo po opravljanju.

Zapomni si tudi, da nihče ne mara godrnjačev. Kadar te na delovnem mestu nekaj moti, o tem ne govori z vsemi. Pojdi k nadrejenemu in se pogovori z njim. Toda ne plani razburjen v njegovo pisarno z besedami, ki jih boš pozneje obžaloval. Nikogar ne obtožuj, ostani pri dejstvih. Ko opisuješ težavo, bodi kar se da jasen in iskren. Morda bi lahko začel z besedami: ‚Potrebujem vašo pomoč . . .‘ ali ‚Morda se motim, toda občutek imam . . .‘

Pomembna je točnost

Dva glavna vzroka za izgubo službe sta zamujanje in izostajanje z delovnega mesta. Direktor centra za izobraževanje in zaposlovanje v enem od velikih industrijskih mest je o mladih delavcih izjavil naslednje: »Naučiti se morajo zgodaj vstajati in dosledno spolnjevati vsa navodila. Če se tega ne bodo naučili, bodo večno brezposelni.«

Sala je točnosti naučila grenka izkušnja: »Svojo prvo službo sem zaradi zamujanja izgubil že po treh mesecih in zaradi tega je bilo še težje dobiti drugo zaposlitev.«

Vrednost poštenosti

Kadrovski svetovalec Jones pravi: »Poštenost pripomore k temu, da obdržiš delovno mesto.« Poštenost ne varuje le pred krajo, temveč tudi pred tem, da bi s predolgimi odmori kradel čas. Pošten delavec je cenjen in vreden zaupanja. Neka mlada Jehovova priča, ki dela v trgovini z visoko modo, je na primer znana tudi po tem, da je poštena.

Spominja se: »Nekega dne je vodja trgovine našel v skladišču kos oblačila, skrit v drugem oblačilu. Eden od zaposlenih je v trgovini kradel. Po končanem delu sem se odpravil v poslovodjevo pisarno, kjer so na moje veliko presenečenje bili zbrani vsi ostali sodelavci. Tja so jih poklicali, da bi vsakega preiskali. Bil sem edini od zaposlenih, ki ga niso preiskali.«

Mnogi mladi kristjani imajo podobne izkušnje in so cenjeni delavci. Prizadevaj si najti zaposlitev. Bodi vztrajen in ne vrzi puške v koruzo. Ko enkrat najdeš službo, se pošteno potrudi, da jo obdržiš.

Vprašanja za razgovor

◻ Kako znanje, ki si si ga pridobil v šoli, vpliva na to ali boš dobil službo?

◻ Zakaj je pomembno, da delo vztrajno iščeš?

◻ Kje in pri kom lahko poizveduješ za delo?

◻ Povej nekaj nasvetov za uspešen razgovor z delodajalcem.

◻ Kako lahko pripomoreš, da te ne odpustijo iz službe?

[Poudarjeno besedilo na strani 166]

»Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je, da se naučimo pravilno brati, pisati in govoriti«

[Poudarjeno besedilo na strani 170]

»Govoril sem si: ‚Moje delo je najti službo.‘«

[Okvir/slika na straneh 168, 169]

Uspešen razgovor z delodajalcem

»Preden greš na razgovor z delodajalcem, si zapomni, da je prvi vtis težko spremeniti,« svetuje poklicni svetovalec Cleveland Jones. Opozarja, naj ne oblečemo kavbojk in superg ter poudarja, da moramo biti čisti in urejeni. Delodajalci velikokrat po zunanjem videzu sklepajo, kakšne delovne navade ima kdo.

Če gre za pisarniško delo, se obleci kot poslovnež. Če se poteguješ za delo v tovarni, naj bodo hlače in srajca čiste in zlikane, čevlji pa zloščeni. Ženska se mora obleči dostojno in ne preveč naličiti. Če se poteguješ za delo v pisarni, zaokroži svojo klasično garderobo tudi z nogavicami in čevlji.

»Na razgovor z delodajalcem pojdi sam,« opozarja Jones. Če boš s seboj pripeljal mamo ali prijatelja, te bo delodajalec imel za nezrelega.

‚Kaj naj odgovorim, ko me bo delodajalec vprašal po mojih delovnih izkušnjah?‘ se morda sprašuješ. Ne izmišljaj si. Delodajalcu pretiravanje ne bo ušlo. Bodi pošten.

Verjetno se ne zavedaš, da si delovne izkušnje pridobil še preden si iskal svojo prvo »pravo« službo. Ali si že kdaj delal med počitnicami? Ali si kdaj pazil otroke? Ali si doma redno opravljal kakšna dela? Ali so ti v skupščini zaupali kakšno nalogo? Ali si se šolal za javne govore? Vse to lahko našteješ v razgovoru ali omeniš v življenjepisu in tako pokažeš, da si odgovoren.

Delodajalci so zelo pozorni tudi na to, koliko se zanimaš za njihovo podjetje in ponujeno delovno mesto. Moraš jih prepričati, da to delo želiš opravljati in da ga boš tudi obvladal. Z vprašanjem: »Kaj mi bo to navrglo?« pa boš hitro porušil vse zanimanje zase.

Prositi za službo (s polnim ali polovičnim delovnim časom) in jo tudi najti, je izpit, ki ga lahko uspešno opraviš. In če služba ne bo koristila le tebi, temveč še ostalim, boš še toliko bolj zadovoljen.

[Okvir na strani 171]

Kako naj se obnašam na razgovoru z delodajalcem

Obnašaj se odraslo, poslovno. Delodajalca pozdravi s primernim spoštovanjem. Nagovarjaj ga z gospod in ne kar po imenu.

Sedi vzravnano in imej obe nogi na tleh; bodi pozoren. Priprava ti bo pomagala, da boš miren, uravnovešen in brez zadrege.

Najprej premisli, šele potem odgovori na vprašanje. Bodi vljuden, natančen, pošten in odkrit. Povej vse o svoji usposobljenosti. Ne bahaj se.

Preden greš na razgovor, zapiši vsa dotedanja delovna mesta, koliko časa si delal, koliko si zaslužil, kaj si delal in zakaj ne delaš več tam. Beležke vzemi s seboj.

Bodi pripravljen razložiti, koliko ti bodo izobrazba in delovne izkušnje pomagale pri opravljanju dela, za katero si se prijavil.

Kot priporočilo poimensko in s polnim naslovom navedi tri zanesljive ljudi, ki te poznajo in vedo, kako delaš.

Bodi zaupljiv in navdušen, toda ne »igraj«. Govori knjižni jezik; in jasno. Ne govori preveč.

Skrbno poslušaj, bodi vljuden in obziren. Predvsem pa se s svojim bodočim delodajalcem ne sporeči.

Delodajalca zanima samo, kako dobro boš opravljal delo. Zato ne omenjaj kakšnih osebnih, družinskih ali finančnih problemov.

Če kaže, da ne boš dobil dela, vprašaj delodajalca, če je morda v podjetju prosto kakšno drugo delovno mesto.

Pošlji delodajalcu takoj po razgovoru kratko zahvalno pismo. *

[Podčrtna opomba]

^ odst. 65 Vir: How to “Sell Yourself” to an Employer; brošura newyorškega državnega zavoda za zaposlovanje

[Slike na strani 167]

Znanje, ki si ga pridobiš v šoli, ti lahko nekega dne še kako prav pride na delovnem mestu