18. poglavje

Kako lahko izboljšam ocene

NA VPRAŠANJE, kaj je njihova največja skrb, je 51 odstotkov osnovnošolcev odgovorilo: »Ocene!«

Nič čudnega, da šolske ocene mlade najbolj skrbijo. Končne ocene pomenijo iti naprej ali ponavljati, pomenijo dobro plačano službo ali pa borno plačilo, pohvalo staršev ali njihovo jezo. Ocene in testi pa so potrebni. Celo Jezus Kristus je večkrat preskusil, ali učenci razumejo določene stvari (Luka 9:18). V knjigi Measurement and Evaluation in the Schools piše: »S testiranjem odkrijemo, kaj posameznemu učencu leži in kaj ne, to pa v prihodnosti lahko služi kot spodbuda za nadaljnji študij.« Tvoje ocene staršem povedo, kako ti gre v šoli — dobro ali slabo.

Uravnoteženost

Pretirana skrb za ocene je lahko hromeče breme ali pa te žene v neusmiljen boj. V neki knjigi za odraščajoče je pisalo, da zlasti študenti višjih šol »padejo v kolesje tekmovalnega duha, ki bolj poudarja ocene kot pa znanje«. Posledice opisuje dr. William Glasser: »Že zelo zgodaj se študenti naučijo, da poizvedo, kaj bo test vseboval, in potem . . . se naučijo le tisto snov.«

Kralj Salomon svari: »Tudi sem videl, da je ves trud in vsa spretnost pri delu le zavist enega proti  drugemu; tudi to je nečimrnost in obtežitev duha.« (Pridigar 4:4) Srdit boj — pa naj gre za bogastvo ali akademski naslov — je ničev. Bogaboječi mladi so spoznali, da se je treba v šoli naprezati. Toda namesto da bi jim bila izobrazba najvažnejša stvar v življenju, se trudijo za duhovno vzgojo in zaupajo, da bo Bog skrbel za njihove gmotne potrebe (Matej 6:33; glej 22. poglavje o izbiri poklica).

Poleg tega pa šolanje ni le nabiranje ocen. V šoli se moraš naučiti, kot je temu rekel Salomon, ‚razmišljati‘, to je, da znaš iz zbranih informacij potegniti razumne in uporabne zaključke (Pregovori 1:4). Kdor dobi dobre ocene zaradi odgovorov, ki jih je uganil, se jih naučil na pamet ali celo prigoljufal, se ne bo nikoli naučil razmišljati. In kaj ti bodo koristile dobre ocene iz matematike, če pozneje ne boš znal izračunati svojih prejemkov in izdatkov?

Vedeti moraš, da ocene niso same sebi namen, ampak so merilo tvojega napredovanja v šoli. Toda kako lahko dosežeš ocene, ki si jih zaslužiš?

Moraš se učiti

Učiteljica Linda Nielsen pravi, da se slabi učenci nagibajo k temu, »da za slab uspeh krivijo stvari, na katere nimajo vpliva: neprimerna testna vprašanja, pristranski učitelj, smola, usoda, vreme.« Biblija pravi: »Lenuh želi, a brez uspeha.« (Pregovori  13:4) Da, lenoba je pogosto pravi vzrok slabih ocen.

Dobri učenci zgrabijo možnost učenja. Revija ’Teen je povprašala nekaj dobrih učencev višjih razredov. Njihova skrivnost? Eden je rekel: »Če se za stvar zanimam, napredujem.« Drugi je menil: »Urnik in dobra časovna razporeditev.« Tretji je pripomnil: »Postaviti si moraš cilje.« Da, dobre ocene niso odvisne od dejavnikov, na katere ne moreš vplivati, temveč predvsem od TEBE, od tega, kako trdo si pripravljen delati — učiti se — in se truditi v šoli.

‚Saj se učim‘

Tako trdi precej mladih. Prepričani so, da se zelo naprezajo, vendar ne uspejo. Pred nekaj leti so raziskovalci na univerzi Stanford v Kaliforniji (ZDA) anketirali 770 študentov in jih vprašali, kaj menijo, koliko se naprezajo v šoli. Zanimivo je, da so učenci s slabimi ocenami menili, da se ravno tako trudijo kot vsi ostali! Ko pa so raziskali njihove delovne navade, so ugotovili, da v resnici naredijo mnogo manj domačih nalog kot njihovi boljše ocenjeni sošolci.

Kaj se naučimo iz tega? Morda se tudi ti ne učiš tako zelo kot misliš in bi moral marsikaj spremeniti. V članku v Journal of Educational Psychology je bilo prikazano, da se »večja poraba časa za domače naloge v višjih razredih pozitivno odraža na ocenah«. Učenec, ki se težje uči in posveti domačim nalogam od ene do treh ur, lahko doseže ocene povprečnega učenca, ki doma nič ne dela.

Apostol Pavel je simbolično ‚trdo ravnal s svojim telesom‘, da je dosegel postavljene cilje (1. Korinčanom  9:27). Tudi ti moraš biti morda neprizanesljiv do sebe, še posebej, če te zlahka premoti televizija ali kaj drugega. Na televizijo lahko celo pritrdiš listič z napisom: »Nič gledanja, dokler ne končam domačih nalog.«

Kje se učiš

Za mnoge bi bilo koristno, če bi imeli miren prostor, rezerviran za učenje. Če nimaš svoje sobe ali pa imate doma malo prostora, si pomagaj drugače! Morda bi se dalo dogovoriti, da se kakšno uro vsak večer učiš v kuhinji ali spalnici, če pa ne gre drugače, lahko izbereš knjižnjico ali greš k prijatelju in tam napišeš naloge in se učiš.

Po možnosti sedi za pisalno mizo ali kakšno drugo mizo, kjer boš imel dovolj prostora. Pisala, papir in drugo imej pri roki, da ne boš neprestano vstajal. Poslušanje televizije in radia, kot tudi telefoniranje in obiski, žal škodijo tvoji koncentraciji.

Pazi, da imaš dovolj svetlobe. Dobra svetloba ne  utruja in ne škodi očem. Poskrbi za svež zrak in primerno sobno temperaturo. Hladna soba je primernejša za učenje kot topla.

Kaj pa, če preprosto nimaš volje do učenja? Življenje nam zelo malokdaj nudi ugodje, da bi delali le to, kar želimo. V svojem poklicu moraš vsak dan  opravljati svoje delo, če ti je to všeč ali ne. Glej na domače naloge kot na vajo iz discipline, pripravo na poklic. Vedi se poslovno. Eden od pedagogov svetuje: »Če je le mogoče, bi se morali učiti vsak dan ob istem času na istem mestu. Tako bo redno učenje postalo navada in . . . odpor bo popustil«

 Redni potek učenja

Pavel je v pismu Filipljanom 3:16 bodril kristjane: »Sicer pa napredujemo v isti smeri od tam, kamor smo prispeli.« Pavel je govoril o vsakodnevnem krščanskem življenju. Seveda ta rutina oziroma načrtno opravljanje stvari pomaga tudi pri učenju. Stvari se loti sistematično. Izogibaj se tega, da bi se v zaporedju učil podobne predmete (na primer dva tuja jezika). Načrtuj kratke odmore med predmeti, še posebej, če je snov težka.

Če moraš veliko brati, poskusi to storiti takole: Najprej PREGLEJ snov. Preleti gradivo, poglej podnaslove, tabele, itd., da boš dobil splošen pregled. Potem si postavi VPRAŠANJA, ki so v zvezi z naslovi ali s prvimi stavki. (Tako se boš lažje osredinil na besedilo). Nato BERI in išči odgovore na vprašanja. Skušaj na koncu vsakega odstavka, ne da bi gledal v knjigo, prebrano OBNOVITI. Ko si vse  prebral, napravi POVZETEK, tako da preletiš podnaslove, in razmisli, česa se še spomniš iz vsakega odstavka. Nekateri trdijo, da so učenci po tej metodi obdržali v spominu 80 odstotkov besedila.

Eden od pedagogov med drugim tudi pravi: »Pomembno je, da pomagamo učencem spoznati, da neko dejstvo ni nikoli samostojno, ampak je vedno v povezavi z nečim drugim.« Poskušaj učno snov povezati s tem, kar že veš in kar si opazil. Razmisli o uporabni vrednosti naučenega.

Zanimivo je, da imajo glede tega bogaboječi mladi prednost, saj Biblija pravi: »Strah Gospodov je začetek znanja.« (Pregovori 1:7) Učenje fizikalnih zakonov se ti lahko zdi prava muka. Če pa veš, da so po Božjem stvarstvu ‚očitne njegove nevidne lastnosti‘, bo tvoje učenje smiselno (Rimljanom 1:20). Zgodovina je mnogokrat povezana z uresničevanjem Božjih namenov. Sedem svetovnih sil (vključno s sedmo, anglo-ameriško) je natančno opisanih prav v Bibliji (Razodetje 17:10; Danijel, 7. poglavje)!

Če boš naučeno povezal s svojim krščanskim verovanjem in s tem, kar že veš, bodo dejstva dobila smisel, znanje pa bo preraslo v spoznanje. Salomon je opazil: »Razumnemu pa je spoznanje lahko.« (Pregovori 14:6)

‚Naslednji teden pišemo nalogo‘

Te besede naj ne povzročijo panike. Najprej poskušaj iz učiteljevih pripomb ugotoviti, kakšna naloga bo to. Ali bo samo testiranje ali pa bolj obsežno preverjanje znanja? V dnevih pred nalogo bodi pozoren na učiteljeve pripombe glede tega, kar bi prišlo glede naloge v poštev. (Revija Senior Scholastic omenja  tipična opozorila: »Naslednje je zelo pomembno.« ali »To si dobro zapomnite.«) Potem še enkrat preglej svoje zapiske, učbenike in domače naloge.

»Železo se brusi z železom, človek brusi svojega bližnjega,« pravi Salomon (Pregovori 27:17). Morda te bodo starši ali prijatelji radi izprašali ali ti prisluhnili, ko ponavljaš snov. Zvečer pred nalogo bodi sproščen in poskusi dobro spati. »Kdo izmed vas pa more kljub vsej zaskrbljenosti dodati svoji postavi en komolec?« je vprašal Jezus (Matej 6:27).

Neuspeh

Neuspeh pri kontrolni nalogi lahko načne tvoje samospoštovanje, še posebej, če si se res učil. Pedagog Max Rafferty nas spominja: »Vse življenje nas sodijo po tem, kaj vemo in kaj smo dosegli . . . Šola, ki učence zavaja, da jim bo življenje z rožicami postlano, ni šola, ampak tovarna sanj.« Ponižanje ob neuspeli nalogi je lahko koristno, če te spodbudi, da se iz svojih napak učiš in se potem izboljšaš.

Kaj pa, ko se pojaviš s slabim spričevalom pred razočaranimi starši? Iz strahu pred tem se je že marsikdo poslužil kakšne prevare. »Spričevalo sem vedno položil na kuhinjsko mizo, šel v svojo sobo ter zaspal do naslednjega dne,« se spominja nek fant.  Drugi pripoveduje: »Spričevalo sem mami pokazal zadnjo sekundo. Dal sem ji ga zjutraj, tik preden je šla v službo, in rekel: ‚Tu se moraš podpisati.‘ Za razpravljanje z mano ni imela več časa — vsaj ta trenutek ne.« Nekateri celo ponarejajo svoje ocene!

Toda starši imajo pravico vedeti, kako ti gre v šoli. Razumljivo je, da pričakujejo ocene, ki ustrezajo tvojim sposobnostim, in če tvoje ocene ne potrjujejo tega, potem lahko pričakuješ kakšen vzgojni ukrep. Zato bodi do staršev pošten in ‚poslušaj pouk svojega očeta in ne zametuj nauka svoje matere‘ (Pregovori 1:8). Če misliš, da od tebe preveč pričakujejo, se z njimi pogovori. (Glej sestavek Kako naj povem svojim staršem? v 2. poglavju.)

Ocene so sicer pomembne, vendar ne povedo nič dokončnega o vrednosti tvoje osebnosti. Vendar izkoristi čas šolanja in se čim več nauči. Prav gotovo se bo tvoj trud odražal v spričevalu in tako boste ti in starši zadovoljni in srečni.

Vprašanja za razgovor

◻ Čemu služijo ocene in zakaj je treba na njih gledati uravnoteženo?

◻ Zakaj je pomembno, da sam prevzameš odgovornost za učenje?

◻ O čem moramo razmisliti, preden se vključimo v zunajšolske dejavnosti?

◻ Kako lahko izboljšaš ocene?

◻ Kako se lahko pripraviš na šolske naloge?

◻ Kako bi moral gledati na neuspeh? Ali je prav, da ga staršem zamolčiš?

[Poudarjeno besedilo na strani 141]

Kdor dobi dobre ocene zaradi odgovorov, ki jih je uganil, se jih naučil na pamet ali celo prigoljufal, se ne bo nikoli naučil razmišljati

[Okvir/slika na straneh 144, 145]

Kako je z zunajšolskimi dejavnostmi

Mnogi mladi so ugotovili, da jim zunajšolske dejavnosti dajejo občutek izpopolnjenosti. Neki mladenič iz Baltimora (Maryland, ZDA) pravi: »Bil sem v skoraj vseh krožkih, kar jih je bilo. Če sem bil zaposlen z nečim, kar sem rad počel, sem se dobro počutil. Bil sem član avtomobilskega kluba, ker sem rad delal pri avtomobilih. Zanimalo me je računalništvo, zato sem bil tudi v računalniškem krožku. Ker me je zanimala tudi avdiotehnika, sem bil dejaven tudi v tem krožku.« Učence, ki stremijo za višjo izobrazbo, se še posebej spodbuja k zunajšolskim aktivnostim.

Ameriški vladni uslužbenec — nekoč je bil sam učitelj — je za revijo Prebudite se! izjavil: »Verjetno porabijo učenci več časa za zunajšolske dejavnosti kot za domače naloge, zato težko dosegajo dobre ocene.« Ni lahko ostati uravnotežen, kadar gre za prosti čas. Cathy, ki je igrala v odbojkarskem šolskem društvu, pravi: »Po treningu sem bila za vse drugo preutrujena. Moje šolsko delo je zaradi tega trpelo. Zato se letos nisem prijavila.«

Obstajajo tudi nevarnosti v duhovnem pogledu. Nek kristjan glede svojih najstniških let pravi: »Mislil sem, da lahko opravim s tremi stvarmi hkrati: z domačimi nalogami, treningom lahke atletike in duhovnimi obveznostmi. V kočljivem položaju sem se vedno odločil v škodo duhovnih dejavnosti.«

Themon, ki je igral v dveh šolskih moštvih, pritrjuje: »Shodov v kraljestveni dvorani [za duhovno izgradnjo] nisem mogel obiskovati, ker smo v torek in četrtek bili na gostovanjih, v soboto pa se nismo vrnili pred drugo uro zjutraj.« Čeprav je »telesna vaja« do neke mere koristna, ne smemo pozabiti, da je »pobožnost nad vse koristna« (1. Timoteju 4:8).

Pomisli tudi na moralne nevarnosti. Ali boš v družbi z mladimi, ki bodo nate dobro moralno vplivali? O čem se pogovarjajo? Ali lahko moštvo ali udeleženci krožka škodljivo vplivajo nate? V Prvem pismu Korinčanom 15:33 piše: »Slaba družba pokvari dobre nravi.«

Zanimivo je, da so se mnoge mlade Jehovove priče odločile, da bodo prosti čas porabile za nekaj mnogo bolj koristnega kot je šport. Drugim pomagajo spoznati Stvarnika. V Pismu Kološanom 4:5 je nasvet: »Do tistih, ki so zunaj, se vedite z modrostjo: pri tem izkoristite vsako priložnost.«

[Slika na strani 143]

Slabe učne navade se pogosto maščujejo s slabimi ocenami

[Slika na strani 146]

Ni preprosto uravnotežiti zunajšolskih dejavnosti in domačih nalog

[Slika na strani 148]

Zaradi slabega spričevala so starši prav gotovo razburjeni. Toda pogovori se z njimi, če misliš, da od tebe preveč pričakujejo