19. poglavje

Zakaj me drugi ne pustijo pri miru

Fant je neodločno hodil. Bil je nervozen in negotov, novo okolje ga je zmedlo. Starejši učenci so takoj opazili, da je na tej šoli novinec. V trenutku so ga obkolili in ga zasuli z nesramnostmi! Zardel je do ušes in pobegnil v najbližje skrivališče — sanitarije. Stene pa so se tresle od smeha.

NADLEGOVANJE, zbadanje in žaljenje je kruta zabava mnogih mladih. Že v biblijskih časih so nekatari mladi razkrili tak nizkoten značaj. Skupina dečkov je na primer žalila preroka Elizeja. Njihovo nespoštljivo kričanje je kazalo prezirljiv odnos do Elizejeve službe. »Pridi, plešec! Pridi, plešec!« (2. kraljev 2:23-25) Tudi danes mnogi mladi radi žalijo druge.

»Bil sem palček v devetem razredu,« se spominja eden od avtorjev knjige Growing Pains in the Classroom. »Biti najbolj pameten in hkrati najmanjši v razredu je zelo ponesrečena kombinacija; tisti, ki me niso mogli prizadeti zaradi nizke rasti, so to storili na račun bistrosti. Dali so mi mnoge pridevke, ‚štiriočnik‘, ‚potujoči leksikon‘ in še 800 drugih [zlobnih] imen.« Avtor knjige The Loneliness of Children piše: »Otroci s telesnimi okvarami, govornimi napakami, opaznimi telesnimi posebnostmi ali vedenjskimi motnjami zlahka postanejo tarča posmeha drugih otrok.«

 Mladi se velikokrat s krutostjo poskušajo zaščititi. Obmetavajo se z vedno hujšimi žaljivkami (največkrat na račun staršev drugega). Seveda so mnogi nemočni, ko jim vrstniki povzročajo težave. Nek mladenič se spominja, da ga je zaradi posmeha in neprestanega nadlegovanja nekaj dni bilo zelo strah in je bil tako nesrečen, ,da mu je šlo na bruhanje‘. Zaradi skrbi, kaj mu bodo storili sošolci, se ni mogel zbrati za učenje.

To ni smešno

So te vrstniki že kdaj tako zbadali? Potem te naj tolaži spoznanje, da Bog tega ne odobrava. Preberi, kaj v Bibliji piše o slavju ob odstavitvi Abrahamovega sina, Izaka. Izmael, Abrahamov starejši sin, ki je bil ljubosumen na Izakovo dediščino, se je norčeval iz njega. To norčevanje pa ni bilo več nedolžna šala, ampak že kar ‚preganjanje‘ (Galačanom 4:29). Izakova mati Sara je zaznala sovražnost. Na to je gledala kot na napad na Jehovov namen, da se bo ‚obljubljeno seme‘ oziroma Mesija rodil po njenem sinu Izaku. Na Sarino zahtevo je Abraham odslovil Izmaela in njegovo mater. (1. Mojzesova 21:8-14)

Še manj je smešno, če te stalno trpinčijo — morda zato, ker se trudiš živeti po biblijskih načelih. Mladi  kristjani so na primer znani po tem, da z drugimi govorijo o svojem verovanju. Toda skupina mladih Jehovovih prič pravi: »Sošolci se iz nas norčujejo, ker oznanjujemo od vrat do vrat in nas zaradi tega ponižujejo.« Kot zvesti častilci Boga v preteklosti, so tudi mnogi mladi kristjani ‚izkušani s posmehovanjem‘ (Hebrejcem 11:36). Pohvaliti jih moramo za pogumno in potrpežljivo prenašanje neprijetnosti.

Zakaj to počnejo

Morda se sprašuješ, kaj storiti, da te drugi pustijo pri miru. Najprej razmisli, zakaj se ti posmehujejo? »Tudi med smehom trpi srce,« pravi Biblija v Knjigi pregovorov 14:13. Ko skupina mladih koga prizadene, izbruhne krohot. Toda ne smejijo se zaradi »srčnega veselja« (Izaija 65:14). S smehom večinoma skušajo prekriti notranji nemir. Za drznostjo se morda skriva to, da ne ,marajo niti sebe, pa mislijo, da se bodo boljše počutili, če bodo osmešili druge‘.

Tudi ljubosumnost lahko povzroči tak napad. V Bibliji je poročilo o Jožefu, najstniku, na katerega so bratje bili jezni, ker je bil očetov ljubljenec. Silna ljubosumnost ni navedla brate le do tega, da so Jožefa žalili, temveč so ga nameravali celo umoriti (1. Mojzesova 37:4, 11, 20)! Tudi danes lahko učenec, ki je zelo bister ali pri učiteljih priljubljen, povzroči zavist pri  sošolcih. Z žalitvami skušajo »zmanjšati« njegovo vrednost.

Pogosto so pravi vzroki posmehovanja negotovost, ljubosumnost in premajhna samozavest. Zakaj bi ti izgubil svojo samozavest le zato, ker so jo izgubili drugi?

Kako preprečiti nadlegovanje

»Blagor človeku, ki . . . ne poseda v družbi porogljivcev,« pravi psalmist (Psalm 1:1). Če človek trobi v isti rog, samo da bi odvrnil pozornost od sebe, potem žalitev nikoli ne bo konec. »Nikomur ne vračajte hudega s hudim . . . temveč premagaj hudo z dobrim,« se glasi Božji nasvet (Rimljanom 12:17-21).

V Pridigarju 7:9 poleg tega piše: »Ne prenagli se v svojem duhu k nevolji, ker nevolja počiva v prsih bedakov.« Res, zakaj bi norčevanje jemal tako resno? Gotovo ni prijetno, če kdo na račun tvoje postave ali obraza zbija šale. Mnogokrat pa ne tiči za tem, čeprav je neokusno, nič zlobnega. Ne pusti se »pohoditi«, če je kdo nenamerno ali pa tudi namerno zadel tvojo bolečo točko! Če to, kar je bilo izrečeno, ni nesramno ali celo prezirljivo, potem sprejmi to s humorjem. Je  »čas smejanja« in kdor na šalo gleda kot na napad, pretirava (Pridigar 3:4).

Kaj pa, če so zbadljivke krute ali celo nespodobne? Ne pozabi, da se posmehovalci želijo naslajati ob tvoji reakciji. Če jim boš vrnil, se branil ali celo planil v jok, jih bo to samo podžgalo. Zakaj bi jim z razburjanjem pripravil zadovoljstvo? Žalitev se boš večinoma najuspešneje obvaroval tako, da se ne boš zmenil zanje.

Kralj Salomon je rekel: »Tudi si ne jemlji k srcu vseh govoric, ki se govore; sicer bi slišal, kako te sramoti tvoj hlapec. Zakaj večkrat, ti to veš, si tudi ti druge zasramoval.« (Pridigar 7:21, 22) Če ,si jemlješ k srcu‘ vse govorice, ki jih širijo o tebi, pomeni, da posvečaš pretirano pozornost temu, kaj drugi mislijo o tebi. Ali pravilno sodijo? Ko so ljubosumni bratje po veri obrekovali Pavla, je ta odgovoril: »Meni pa je malo mar, če o meni sodite vi ali kakšno človeško sodišče . . . Moj sodnik je namreč Gospod.« (1. Korinčanom 4:3, 4) Pavel je imel tako neomajen odnos z Bogom, da se je nesramnim napadom samozavestno in krepko postavil po robu.

Tvoja luč naj sveti

Včasih se morda norčujejo iz tebe, ker živiš krščansko. Celo Jezus Kristus je moral prenašati takšno »nasprotovanje« (Hebrejcem 12:3). Tudi Jeremiju ‚so se posmehovali ves dan‘, ker je pogumno oznanjal Božjo vest. Zasmehovali so ga tako dolgo, da je Jeremija za nekaj časa izgubil pogum. »Nočem več nanj  misliti, ne več govoriti v njegovem [Jehovovem] imenu,« je rekel. Toda z ljubeznijo do Boga in resnice mu je končno uspelo premagati strah. (Jeremija 20:7-9)

Tudi danes se nekateri mladi počutijo podobno. Radi bi se izognili norčevanju, zato so nekateri skušali zatajiti, da so kristjani. Toda največkrat je bila ljubezen do Boga močnejša od takega strahu, in mladi kristjani so spet ‚svetili‘ (Matej 5:16)! Eden na primer pravi: »Spremenil sem se. Ni me bilo več sram, da sem kristjan, temveč sem bil na to ponosen.« Tudi ti se lahko »ponašaš« s tem, da si spoznal Boga in da zanj delaš, ko pomagaš drugim, da bi ga spoznali (1. Korinčanom 1:30, v NW 1:31).

Nasprotovanja sošolcev pa ne boš spodbujal, če jih ne boš neprestano kritiziral ali dajal vtis, da jih prekašaš. Če imaš priložnost, da z drugimi govoriš o svoji veri, stori to »krotko in spoštljivo« (1. Petrovo 3:16, v  NW 3:15). Najboljša zaščita v času šolanja je zgledno obnašanje. Tvoj pogum morda komu ne bo všeč, toda na tihem te bodo morda ravno zaradi tega spoštovali.

Vanessi je skupina deklet prizadejala mnogo hudega. Teple so jo, jo suvale, ji trgale knjige iz rok, samo zato, da bi jo spravile iz tira. Nekega dne so jo s čokoladnim mlekom polile po glavi in čisti beli obleki. Kljub temu se ni razburila. Pozneje je Vanessa srečala kolovodjo te skupine na enem od kongresov Jehovovih prič. »Sovražila sem te,« ji je tedaj ta povedala. »Hotela sem videti, da bi vsaj enkrat izgubila obvladanje.« Ker je bila radovedna, zakaj se Vanessa lahko obvlada, je privolila v biblijski študij z Jehovovimi pričami. »Vse, kar sem se naučila, mi je seglo v srce,« je nadaljevala, »in jutri se bom krstila.«

Naj ti ob nasprotovanju ne poide pogum. Če je primerno, vzemi vse s humorjem. Na hudobijo se prijazno odzivaj. Ne pusti se zapeljati v prepir; nadlegovalcem bo sčasoma pošlo veselje, da bi se norčevali iz tebe. Kajti »ko poidejo drva, ugasne ogenj« (Pregovori 20:20).

Vprašanja za razgovor

◻ Kako gleda Bog na ljudi, ki se iz drugih grdo norčujejo?

◻ Kaj dostikrat tiči za žalitvami mladih?

◻ Kaj lahko storiš, da bi ublažil ali celo ustavil posmehovanje?

◻ Zakaj je pomembno, da v šoli ‚svetiš‘ tudi, če te drugi zbadajo?

◻ Kaj lahko storiš, da bi se v šoli obvaroval nasilja?

[Poudarjeno besedilo na strani 155]

Morda posmehovalci ne marajo niti sebe in mislijo, da se bodo bolje počutili, če bodo osmešili druge

 [Okvir na strani 152]

Kako se ogniti pretepom?

»Ko prideš v šolo, imaš glavo naprodaj,« pravijo mnogi učenci. Toda nespametno je nositi orožje in nevarnost še povečati (Pregovori 11:27). Kako se lahko obvaruješ?

Ogibaj se nevarnih področij: Hodniki, stopnišča in garderobe so v prenekateri šoli nevarni. In često so stranišča tako zelo pripravna za pretepe in jemanje mamil, da jih večina kljub nuji raje ne uporablja.

Pazi na družbo: Večkrat se mladi znajdejo sredi pretepa zato, ker so v napačni družbi. (Glej Pregovore 22:24, 25.) Če si do sošolcev hladen, lahko to povzroči, da te odklanjajo in so ti sovražni. Če pa si prijazen in prijateljski, te bodo raje pustili pri miru.

Ogibaj se pretepov: Paziti bi moral, da ne ‚izzivaš drugih‘ (Galačanom 5:26). Tudi če v pretepu zmagaš, se lahko zgodi, da se bo nasprotnik hotel maščevati. Zato se raje skušaj s pogovorom izogniti boju (Pregovori 15:1). Če besede ne pomagajo, se umakni ali zbeži. Ne pozabi, da je ‚boljše živemu psu ko mrtvemu levu‘ (Pridigar 9:4). Če ne gre drugače, se boš seveda poskusil braniti in zaščititi s kako razumno metodo. (Rimljanom 12:18)

Povej staršem: »Mladi staršem velikokrat ne povedo, da jim v šoli preti nasilje, in to zaradi strahu, da jih starši ne bi imeli za strahopetce ali jim očitali, zakaj se niso branili.« (The Loneliness of Children) Večkrat pa je posredovanje staršev edina metoda, ki zaustavi napade.

Moli k Bogu: Bog nam ne zagotavlja, da nam bo prizanešeno s telesnimi poškodbami. Lahko pa nas ohrabri, da se spoprimemo s stanjem, in nam da modrost, da bi znali pomiriti zadevo. (Jakob 1:5)

[Slika na strani 151]

Mnogi mladi so tarča posmehovanja vrstnikov

[Slika na strani 154]

Kdor se posmehuje, bi rad užival v tvoji bolečini. Če jim vrneš ali planeš v jok, jih samo podžgeš

[Slika na strani 156]

Kadar ti nagajajo, skušaj to vzeti s humorjem