3. poglavje

Kaj storiti, da bi mi starši pustili več svobode

SAM morda misliš, da si dovolj star, da lahko ob koncu tedna ostaneš dlje časa zunaj. Oni pa pravijo, da moraš biti zgodaj doma. Ti bi si rad ogledal nov film, o katerem vsi govorijo, oni pa te spet ne pustijo. Poveš, da si spoznal prijetne vrstnike, s katerimi bi šel rad ven, oni pa pravijo, da bi jih radi prej spoznali.

Najstniki se velikokrat počutijo, kot bi jim starši viseli za vratom. Izgleda, da bo na vsako tvoje ,Rad bi‘, prišel obvezen ,Ne, ne moreš‘. Radovedne oči staršev te zasledujejo na vsakem koraku. Petnajstletna Debbie pravi: »Oče želi vedno vedeti, kje sem in kdaj se bom vrnila domov. Skoraj vsi starši so taki. Ali morajo res vse vedeti? Lahko bi mi pustili več svobode.«

Mladi se tudi pritožujejo, da jih starši ne cenijo. Ne zaupajo jim in če je kaj narobe, jih kar obsodijo, ne da bi se prepričali, ali so res krivi. Namesto da bi jim dovolili, da sami odločajo, jih omejujejo s pravili.

,Žalost‘

Ali ravnajo včasih starši s teboj kot z majhnim otrokom? Če da, potem pomisli na to, da si pred kratkim še res bil otrok. Starši te še vedno vidijo kot nebogljenega otroka in ta predstava ne more zbledeti  kar čez noč. Spominjajo se napak, ki si jih zagrešil kot otrok, zato te hočeš nočeš želijo zaščititi.

Njihova želja, da te zaščitijo, je zelo močna. Oče in mati ne skrbita samo za to, da imaš streho nad glavo, obleko in hrano, ampak te skušata tudi čim bolje poučiti, vzgojiti in varovati. Nikakor jima ni vseeno zate. Starši so pred Bogom odgovorni za tvojo vzgojo (Efežanom 6:4). In kadar je tvoje dobro kakorkoli ogroženo, so zaskrbljeni.

Spomni se staršev Jezusa Kristusa. Po enem od obiskov v Jeruzalemu sta se odpravila domov, nista pa vedela, da Jezus ni krenil z njimi. Ko sta to ugotovila, sta ga vsa iz sebe začela iskati. Končno sta ,ga našla v templju‘ in mati je zaklicala: »Otrok, zakaj si nam to storil? Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« (Luka 2:41-48) Če sta se Jezusova starša bala za svojega sina — popolnega otroka  — potem pomisli, koliko večje skrbi imajo starši s teboj.

Vzemimo za primer stalna prerekanja o tem, kdaj moraš biti doma. Sam mogoče ne vidiš nobenega vzroka, zakaj bi ti morali postavljati omejitve. Toda, si kdaj skušal to zadevo gledati s stališča staršev? Učenci, ki so spisali knjigo The Kids’ Book About Parents, so poskusili to. Sestavili so seznam z naslovom: O čem razmišljajo starši, ko njihovega otroka ni pravočasno domov. Kot je razvidno iz tega seznama, starše med drugim skrbi, da njihov otrok jemlje mamila, da je doživel prometno nesrečo, da pohajkuje po parkih, da ga je odpeljala policija, da gleda pornografski film, preprodaja mamila, da je pijan, žrtev napada ali posilstva, da je pristal v zaporu ali kakorkoli sramoti družino.

Ne bodo vsi starši takole brez dokazov sklepali. Toda ali ni tudi res, da mnogi mladi počno vse to? Naj te zato ne greni opozorilo, da lahko pozno pohajanje in neprimerna družba slabo vplivajo nate. Celo Jezusovi starši so hoteli vedeti, kje je njihov sin.

Zakaj te tako zelo varujejo

Nekateri mladi pravijo, da strah staršev, češ da se njihovim otrokom lahko zgodi kaj hudega, meji že na paranojo. Toda pomisli vendar, koliko časa in čustev so vložili vate. Misel, da boš kmalu odrasel in jih verjetno tudi zapustil, starše prav gotovo vznemirja. Neka mati piše: »Moj edini otrok, sin, je sedaj star 19 let in kar ne morem se sprijazniti s tem, da bo nekega dne šel od doma.«

To je tudi vzrok, zakaj so nekateri starši tako zaskrbljeni za svoje otroke in jih pretirano varujejo.  Seveda bi ne bilo dobro, če bi zaradi njihove zaskrbljenosti prenapeto reagiral. Neko dekle se spominja: »Do 18. leta sva si bili z materjo zelo blizu. . . . Potem pa so nastopili problemi. Do neke mere sem želela biti neodvisna, mati pa se je bala, da bo to najin odnos zrahljalo. Še bolj se je trudila, da bi me privezala nase, jaz pa sem se še bolj odtujevala.«

Določena mera neodvisnosti je dobra, ampak ne skušaj je doseči na račun družinskih vezi. Kaj storiti, da bi starši ravnali s tabo kot z odraslim in da bi se razumeli, bili strpni in se spoštovali? Spoštovanje rodi spoštovanje. Apostol Pavel je rekel: »Naše telesne očete smo imeli za vzgojitelje, pa smo jih spoštovali.« (Hebrejcem 12:9) Starši teh prvih kristjanov niso bili brez napak. Pavel nadaljuje (10. vrstica): »Kajti zemeljski očetje so nas . . . vzgajali, kot se jim je zdelo prav.“ (The Jerusalem Bible)

Včasih so se tudi motili. Pa vendar so zaslužili spoštovanje svojih otrok. Enako je s tvojimi starši. Če tudi tebe starši tako zelo varujejo, to ni razlog za upornost. Spoštuj jih tako, kot želiš, da oni tebe spoštujejo.

Nesporazumi

Si morda že kdaj prišel prepozno domov zaradi okoliščin, na katere nisi mogel vplivati? So se tvoji starši bolj razburili, kot je bilo potrebno? Ko pride do takšnih nesporazumov, imaš možnost, da si pridobiš njihovo spoštovanje. Spomni se, kako je reagiral  Jezus, ko sta ga vznemirjena starša končno našla v templju, kako se je nič hudega sluteč pogovarjal z učitelji o Božji besedi. Ali so Jezusa prevzeli občutki, je pričel jokati in tarnati, da sta nepravična, ker dvomita v njegove nagibe? Glej, kako mirno je odgovoril: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri tem, kar je mojega Očeta?« (Luka 2:49) Gotovo je zrelost, ki jo je Jezus kazal, napravila na njegove starše močan vtis. »Mil odgovor pomirja togoto« in ne samo to, pomaga tudi, da si pridobiš spoštovanje staršev (Pregovori 15:1).

Pravila in predpisi

Tvoj odziv na zahteve staršev bo vplival tudi na to, kako bodo starši ravnali s teboj. Nekateri mladi se kujajo, lažejo ali se upirajo. Skušaj se obnašati bolj odraslo. Če bi rad bil dlje časa zunaj, potem ne prosjači kot otrok in ne tarnaj, da pa so »drugi otroci lahko«. Pisateljica Andrea Eagan svetuje: »Povej staršem  čimveč o tem, kaj načrtuješ, da bodo razumeli tvoj položaj . . . Če jim točno poveš, kam greš, s kom boš v družbi in zakaj je tako pomembno, da ostaneš dlje . . . bodo morda privolili.«

In ko starši želijo izvedeti, kdo so tvoji prijatelji — kar je njihova pravica — se ne cmeri kot otrok. Časopis Seventeen je priporočal: »Pripelji svoje prijatelje občasno domov, da ne bo oče, ko boš rekel, da greš s Petrom v kino, iz sosednje sobe vpil: ,S Petrom? Katerim Petrom?‘«

»Več mu bo dano«

Jim z nasmeškom pripoveduje o svojem mlajšem bratu Ronu: »Samo enajst mesecev je mlajši,« pravi, »toda starši so z nama ravnali povsem različno. Meni so pustili veliko svobode. Dovolili so mi voziti naš avto. Dovolili so mi celo, da sva z drugim mlajšim bratom sama potovala v New York.«

»Z Ronom je bilo drugače,« nadaljuje Jim. »Imel je le malo svobode. Ko je že bil polnoleten, ga oče ni hotel naučiti voziti avto. Tudi ko je bil Ron prepričan, da je dovolj star za zmenek z dekletom, mu tega starši niso dovolili.«

Ali so imeli starši raje Jima? Ne! Jim nam pove, zakaj: »Ron je bil neodgovoren. Ni bil zanesljiv. Večkrat ni napravil tega, kar bi moral. Sam nikoli nisem bil predrzen do staršev, Ron pa jim je dal očitno vedeti, da mu kaj ni po volji. In to se mu je vedno vračalo.« Jezus je rekel, kot piše v Matevževem evangeliju 25:29, AC: »Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki nima, se vzame tudi to, kar ima.«

 Želiš več svobode in odgovornosti? Potem dokaži, da si odgovoren. Vse naloge, ki ti jih naložijo starši, vzemi resno. Ne bodi kot mladenič v Jezusovi priliki, ki ga je oče zadolžil: »Sin, pojdi danes delat v vinograd!« in on je odgovoril: »Grem, moj gospod,« toda ni šel (Matej 21:28, 29). Pomagaj staršem, da se lahko zanesejo nate, tako da boš postoril vse, kar so naročili, pa naj gre še za takšno malenkost.

»Staršem sem pokazal, da znam biti odgovoren,« pravi Jim. »Poslali so me v banko plačevat račune in po nakupih. In ko je bila mati na delu, sem celo kuhal za družino.«

Sam naredi prvi korak

Kaj pa, če ti starši takšnih zadolžitev ne dajo? Potem sam naredi prvi korak. Časopis Seventeen priporoča: »Ponudi se staršem, da boš pripravil kosilo ali večerjo za vse, in jim povej, da želiš vse to postoriti sam: sestaviti jedilnik, izračunati stroške, nakupiti, pripraviti in pomiti posodo.« Če v kuhanju nisi ravno spreten, poskusi s čim drugim. Če je potrebno pomiti posodo ali tla ali pospraviti sobo, nikar ne čakaj, da te na to spomnijo starši.

Mnogi mladi delajo med počitnicami in ob koncu tedna. Če je tako tudi v tvojem primeru, ali si dokazal, da znaš varčevati in prav ravnati z denarjem? Ali si prispeval za stroške vzdrževanja in delno kril najemnino? (Presenečen boš, ko boš ugotovil, kolikšna je lahko najemnina za eno samo sobo.) Tako bo seveda ostalo manj denarja zate, toda starši bodo opazili, da znaš zrelo ravnati z denarjem in ti bodo gotovo pripravljeni dati več svobode.

 Zlesti iz »maminega naročja«

Starši bi ti morali biti zaupni prijatelji, vir dragocenih nasvetov (primerjaj Jeremija 3:4). To seveda ne pomeni, da jih moraš spraševati za vsako malenkost. Samo s ,preizkušenim čutom‘ lahko pridobiš zaupanje v svojo sposobnost samostojnega odločanja (Hebrejcem 5:14).

Namesto da se že ob najmanjši težavi zatečeš k staršem, poskusi problem rešiti najprej sam. Vendar ne bodi prenagljen in nepremišljen, temveč poslušaj biblijski nasvet in ,ravnaj po spoznanju‘ (Izaija 32:4). Raziskuj, posebno če gre za biblijska načela. Potem ko si zadevo dobro pretehtal, pojdi k staršem. Ne sprašuj: »Oči, kaj naj storim?« ali »Mami, kaj bi ti storila?« temveč jim razloži, kako na zadevo gledaš ti, potem pa jih vprašaj za mnenje.

Tedaj bodo tudi starši spoznali, da ne govoriš več kot otrok, ampak kot odrasel. Če boš tako ravnal, boš naredil velik korak naprej kot dokaz, da odraščaš in da zaslužiš določeno mero svobode. Starši bodo s teboj gotovo ravnali kot z odraslim.

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj starši tako zelo ščitijo svoje otroke in želijo vedeti, kje so?

◻ Zakaj je pomembno, da smo do staršev spoštljivi?

◻ Kako lahko najbolje razrešiš nesporazume s starši?

◻ Kako lahko upoštevaš navodila in ukaze staršev in kljub temu uživaš določeno mero svobode?

◻ Na katerih področjih lahko dokažeš staršem, da si zanesljiv in se zavedaš odgovornosti?

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

»Oče želi vedno vedeti, kje sem in kdaj se bom vrnila domov. . . . Ali morajo res vse vedeti?«

[Slika na strani 27]

Ali čutiš, da te starši omejujejo?

[Slika na strani 30]

Če ob nesporazumu ostaneš miren, je to možnost, da si pridobiš spoštovanje staršev