5. poglavje

Kako naj se sprijaznim s ponovno poroko staršev

»Dan, ko je oče poročil Rito, je bil najhujši v mojem življenju,« se spominja Shane. »Bil sem besen. Besen na očeta, ker je izdal mamo. Besen na mamo, ker se je zakopala v študij prava in naju pustila na cedilu. Besen na oba pritepenca, Ritina otroka, ki bosta sedaj stanovala v naši hiši . . . toda najbolj sem bil besen na Rito . . . sovražil sem jo. Ker pa sem vedel, da ni nikogar prav sovražiti, sem bil besen tudi na samega sebe.« (Linda Craven, Stepfamilies—New Patterns in Harmony)

PONOVNA poroka enega od obeh staršev razblini upanje, da bosta tvoja prava starša še kdaj živela skupaj. Počutiš se negotovega, prevaranega, razjeda te ljubosumje.

Ponovna poroka je lahko še posebno boleča po smrti enega od ljubljenih staršev. »Mamina smrt me je navdala z bridkostjo,« prizna 16-letna Missy. »Mislila sem, da bo očetova zaročenka zavzela mamino mesto, zato sem bila do nje zelo nesramna.« Zvestoba do tvojega pravega očeta ali prave matere lahko celo povzroči občutek krivde, če čutiš naklonjenost do očima ali mačehe.

Nič čudnega ni, če mnogi otroci in mladostniki svojo duševno bolečino izražajo tako razdiralno. Mnogi celo nameravajo novo zakonsko skupnost razdreti. Vendar ne smemo pozabiti, da sta se zakonca pred Bogom zaobljubila. »Kar je torej Bog združil, tega naj človek [ali  otrok] ne ločuje.« (Matej 19:6) Tudi če bi dosegel, da se razideta, to tvojih pravih staršev vseeno ne bi spravilo ponovno skupaj.

K ničemur ne doprineseš niti, če se nenehno prepiraš z očimom ali mačeho. Knjiga pregovorov 11:29 opozarja: »Kdor zanemarja svojo hišo, žanje veter,« to pomeni, da se stanje le še poslabša. Zavračanje mačehe je 15-letno Gerry pripeljalo do hudega prepira. Kaj je bil rezultat tega? Mačeha je zahtevala od Gerryjinega očeta, da se odloči zanjo ali za hčerko. Končalo se je tako, da je odšla k svoji mami — ki se je tudi ponovno poročila.

Ljubezen ti pomaga, da preživiš

Kako se lahko sprijazniš s ponovno poroko? Tako, da upoštevaš načelno ljubezen, opisano v 1. pismu Korinčanom 13:4-8:

Ljubezen »ne išče svojega«. To pomeni, da ne iščeš prednosti zase, ampak dobro drugih (1. Korinčanom 10:24). Boš zameril očetu ali materi, če sta ugotovila, da potrebujeta zakonskega tovariša?

 Ljubezen »ni nevoščljiva«. Mladi pogosto niso pripravljeni deliti očetove ali materine ljubezni s kom drugim. Strah, da ti starši ne bodo več mogli pokloniti dovolj ljubezni, je odveč, saj ljubezen lahko raste. (Primerjaj 2. Korinčanom 6:11-13.) Ljubezen tvojega pravega očeta in prave matere je tako velika, da lahko ljubi svojega novega zakonskega partnerja, ne da bi tebe ljubil manj. Boš odprl svoje srce tudi očimu ali mačehi? To v nobenem primeru ne pomeni, da si nezvest do pokojnega roditelja.

Ljubezen ,se ne vede nespodobno‘ (AC). Življenje z novimi brati in sestrami pod eno streho je v moralnem pogledu lahko breme. Kot je znano, pride v 25 odstotkih družin s pastorki do krvoskrunstva.

Po ponovni poroki Davidove mame so prišle v hišo štiri odraščajoče polsestre. »Spolne želje sem moral pregnati iz svojih misli.« Zelo skrbno moraš paziti, da ne bi prišlo do neprimerne zaupljivosti in da ne bi z oblačenjem ali obnašanjem spolno izzival (Kološanom 3:5).

Ljubezen »vse zmore . . . nas okrepi, da vse prenesemo.« (Prevod Charlesa B. Williamsa.) Včasih se ti mogoče zdi, da se ne da bolečine z ničimer omiliti. Marla priznava: »Imela sem občutek, da sem doma odveč. Mami sem celo rekla, da si želim, da se ne bi nikoli rodila.« Marla je zbežala od doma. Toda danes pravi: »Najbolje je, da vzdržiš.« Če boš vztrajal in vzdržal, bo začetna zagrenjenost, bridkost, zmedenost in bolečina sčasoma popustila.

,Ti nisi moja mama/moj oče!‘

Ni se lahko podrediti avtoriteti očima ali mačehe in če te le-ta za karkoli zadolži, si že v skušnjavi, da bi mu rekel: »Ti nisi moja mama (moj oče)!« Vendar si zapomni  spodbudne besede iz Prvega pisma Korinčanom 14:20: »V razumnosti pa bodite odrasli.«

Če boš očimu ali mačehi priznal pravico, da ti svetuje, boš s tem dokazal, da ‚razmišljaš kot odrasel‘. On ali ona izpolnjujeta naloge enega od tvojih naravnih staršev in zato zaslužita spoštovanje (Pregovori 1:8; Efežanom 6:1-4). V biblijskih časih je bila Estera po smrti svojih staršev v oskrbi človeka, ki jo je posvojil. Čeprav Mardohej ni bil Esterin oče, je skrbel za njeno vzgojo, ki jo je spoštovala tudi še, ko je odrasla (Estera 2:7, 15, 17, 20). Svarila očima ali mačehe so pravzaprav izraz ljubezni in skrbi zate (Pregovori 13:24).

Kljub temu obstajajo morda opravičljivi vzroki za pritoževanje. Če je tako, potem dokaži, da »si odrasel« in se ravnaj po nasvetu iz pisma Kološanom 3:13, AC: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga.«

Nauči se deliti in popuščati

Ko je 15-letna Jamie živela sama z mamo, je imela svojo sobo in drage obleke. Ko se je mama ponovno poročila, se je Jamie znašla v družini s štirimi otroki in vse se je spremenilo. »Sedaj nimam več niti svoje sobe,« tarna Jamie, »vse moram deliti.«

Morda moraš tudi ti pozabiti, da si bil najstarejši ali morda edinec. Dolgo si bil, če si fant, morda gospodar v hiši — položaj, ki ga je sedaj prevzel tvoj očim. Če si deklica, sta bili z mamo kot sestri in sta morda spali v isti sobi, toda sedaj te je izpodrinil očim.

 »Naj bo vaša razumnost znana vsem ljudem,« priporoča Biblija (Filipljanom 4:5, NW). Prvotna beseda, ki so jo uporabljali, pravzaprav pomeni »popustiti« in označuje nekoga, ki ne vztraja pri svojih pravicah. Zato bodi popustljiv in ustrežljiv. Skušaj narediti iz novega položaja najboljše in se ne oklepaj preteklosti (Pridigar 7:10). Bodi pripravljen, da vse deliš s polbrati in polsestrami, in ne ravnaj z njimi kot z vsiljivci. (1. Timoteju 6:18) Prej ko boste drug z drugim ravnali kot s pravimi brati in sestrami, prej se boste vzljubili. In kar zadeva novega gospodarja, ne jezi se nanj. Bodi zadovoljen, da je tu in deli z vami breme družinske odgovornosti.

Prenašati neenako ravnanje

Ena od deklic sicer prizna, da jo ima očim rad, vseeno pa dodaja: »Toda dela razliko. Od nas pričakuje več, kot od lastnih otrok iste starosti, nas bolj kaznuje in z nami je manj razumevajoč . . . To je naše občutljivo mesto.«

Zavedaj se, da očim ali mačeha do pastorkov po navadi ne čuti isto kot do lastnih otrok. Na to ne vpliva krvno sorodstvo, temveč dotedanja skupna doživetja. Saj se tudi dogaja, da starši celo med svojimi lastnimi otroki ljubijo ene bolj od drugih (1. Mojzesova 37:3).  Obstaja pomembna razlika med enakim in pravičnim. Vsak je osebnost zase in ima svoje potrebe. Zato ne razmišljaj o tem, ali ravnajo s teboj tako kot z drugimi brati in sestrami, temveč premisli, ali se tvoj očim oziroma mačeha trudita, da bi zadostila tvojim potrebam. Če ne, potem imaš vzrok, da se o tem z očimom ali mačeho pogovoriš.

Tudi tvoji polbratje in polsestre so lahko vzrok težav. Vendar ne pozabi, da se morajo tudi oni privaditi na nove okoliščine. Morda te imajo tudi oni za vsiljivca v svoji družini. Napravi torej najboljše, kar lahko, bodi prijazen in »premaguj hudo z dobrim«, če so s teboj osorni (Rimljanom 12:21). Razen tega pa, ali ne pride tudi med telesnimi brati in sestrami do nesoglasij (glej 6. poglavje)?

Potrpežljivost nagrajuje!

»Boljši je konec reči ko njen začetek, boljša je potrpežljivost kot domišljavost.« (Pridigar 7:8) Včasih je potrebno, da preteče nekaj let, da bi novi družinski člani postali zaupljivi in nepristranski. Šele potem boste na različne navade in vrednote drugih gledali z razumevanjem. Zato bodi potrpežljiv! Ne pričakuj, da bo takoj vse v najlepšem redu ali da boste čez noč zaživeli kot skladna družina.

Thomas je bil zelo vznemirjen, ko se je njegova mama ponovno poročila. Mama je imela štiri otroke in mož, ki jo je poročil, je imel tri: »Trpeli smo zaradi prepirov, nesoglasij, razdvojenosti in težkih čustvenih obremenitev,« piše Thomas. Kako so končno uspeli? »Z upoštevanjem biblijskih načel smo težave rešili, to se seveda ni posrečilo takoj, toda sčasoma in z vztrajnim gojenjem sadov Božjega duha, se je stanje umirilo.« (Galačanom 5:22, 23)

 Da je življenje po biblijskih načelih v novi družini uspešno, kažejo tudi izkušnje mladih, ki so odgovarjali na naša vprašanja:

Mladi iz srečnih družin s pastorki

Vprašanje: Kako si se izognil zameri, ko sta te očim oziroma mačeha opominjala?

Lynch: Mama in očim sta glede kaznovanja vedno enako mislila. Kadar se je pojavil kak problem, sta skupaj odločala. Ko sem bil kaznovan, sem vedel, da je to od obeh.

Linda: Na začetku je bilo zelo težko, saj sem rada rekla: »Ali mi imaš ti sploh pravico to reči?« Ampak potem sem se spomnila, da Biblija pravi, da moram spoštovati očeta in mater. Čeprav ni moj telesni oče, pa je v Božjih očeh vendarle moj oče.

Robin: Zavedal sem se, da bi zelo ranil mamo, če bi zavračal moža, ki ga ljubi.

Vprašanje: Kaj je spodbudilo dobro komunikacijo?

Lynch: Moraš se zanimati za očimovo oziroma mačehino delo. Očimu sem pomagal pri poklicnih opravilih. Medtem ko sva delala, sva se tudi pogovarjala. To mi je pomagalo, da sem razumel njegov način razmišljanja. Ob kaki priložnosti sva kar sedla in se pogovarjala o malenkostih.

Valerie: Veliko časa sem preživela z mačeho in postopoma sem jo razumela. Postali sva nerazdružljivi prijateljici.

Robin: Ko se je mama poročila, je bil oče šele eno leto mrtev. Upiral sem se, da bi se zbližal z očimom, ker nisem želel, da bi igral očetovo vlogo. Prosil sem Boga, naj mi pomaga, da prebolim očetovo smrt in se zbližam z očimom. Prosil sem, prosil in prosil. In Jehova je moje prošnje uslišal.

 Vprašanje: Kaj si storil, da bi se zbližal?

Valerie: Včasih sem prosila mačeho, da bi si ogledali kakšno predstavo — samo midve. In ko sem bila v mestu, sem ji prinesla rože ali vazo, nekaj, kar bi ji pokazalo, da mislim nanjo. To je zelo cenila.

Erik: Spomniti se je treba nečesa, kar je obema všeč. Edino, kar me je vezalo z očimom, je bilo dejstvo, da je poročen z mojo mamo in da stanujemo skupaj. Najbolj pa mi je pomagalo to, da sem se začel tako kot on zanimati za Biblijo. Med tem, ko sem se bližal Jehovu, sem se bolj zbližal tudi z očimom. Sedaj imava res nekaj skupnega!

Vprašanje: Kako ti je to koristilo?

Robin: Ko sva bila sama z mamo, sem bil uporen in razvajen. Vedno je obveljala moja. Sedaj sem se naučil spoštovati druge in biti nesebičen.

Lynch: Očim mi je pomagal, da razmišljam kot moški. Pomagal mi je razviti ročne spretnosti, pomagal mi je spoznati čemu služijo roke. Kadar preživljam težke čase in nekoga potrebujem, je vedno na voljo. Da, on je od vseh najboljši oče.

Vprašanja za razgovor

◻ Kako se počutijo mnogi mladi, ko se oče ali mati ponovno poroči? Zakaj?

◻ Kako ti lahko krščanska ljubezen pomaga to preboleti?

◻ Ali moraš sprejeti vzgojo očima ali mačehe?

◻ Zakaj je važno, da znaš ustreči ali deliti z drugimi?

◻ Smeš pričakovati, da bodo s teboj ravnali tako kot s tvojimi polbrati ali polsestrami? Kaj storiti, ko imaš občutek, da s teboj nepravično ravnajo?

◻ Kaj lahko storiš, da bi z očimom ali mačeho bolje shajal?

[Poudarjeno besedilo na strani 45]

»Mislila sem, da bo očetova zaročenka zavzela mamino mesto, zato sem bila do nje zelo nesramna.«

[Slika na strani 43]

Ponovna poroka enega od staršev često zbudi bes, negotovost in ljubosumje

[Slika na strani 46]

Očimovo ali mačehino karanje često zbudi zamero