6. poglavje

Zakaj je tako težko shajati z brati in sestrami

TEKMOVANJE med brati in sestrami traja vse od Kajna in Abela. Seveda svojih bratov in sester ne sovražiš. Eden od mladih je takole priznal: »Globoko v sebi, v srcu, vem, da imam brata rad. Na nek način že.«

Zakaj se bratje in sestre tako pogosto spričkajo? Pisateljica Harriet Webster citira družinsko svetovalko Claudio Schwettzer: »Vsaka družina ima kakšne prednosti, nekatere v gmotnem, druge v duhovnem pogledu.« H. Webster dodaja: »Kadar se bratje in sestre prepirajo, je to največkrat boj za ljubezen staršev, denar in oblačila.« Kamila s svojimi petimi brati in sestrami prebiva v treh sobah. »Včasih bi bila rada sama,« pravi Kamila, »in bi se pred brati in sestrami najraje zaklenila v sobo, vendar so vedno v njej.«

Tudi v zvezi s prednostmi in z razdelitvijo domačih opravil pride do trenj. Starejši otroci se morda jezijo, ker se od njih pričakuje, da bodo opravili večji del domačih opravil. Mlajši pa se upirajo temu, da bi jim ukazovali starejši otroci, hkrati pa so ljubosumni tudi na njihove prednosti. »Sestra sme na ure vožnje, jaz pa ne,« toži najstnica iz Velike Britanije. »To ji zamerim in zato ji skušam čimbolj zagreniti življenje.«

Včasih je vzrok za nesoglasje med brati in sestrami to, da so si različni. Sedemnajstletna Diane pravi o  bratih in sestrah: »Ko jih vsak dan vidiš . . . in ko opazuješ, kako vsak dan počno iste stvari, ki te jezijo, te spravijo ob živce.« Andrej dodaja: »Doma . . . pokažeš svoj pravi obraz.« Na žalost »pokazati pravi obraz«, velikokrat pomeni, da pozabimo na vljudnost, prijaznost in obzirnost.

Dajati prednost nekomu (»mamin ljubljenček«) je nadaljnje jabolko spora med brati in sestrami. Lee Salk, profesor psihologije, priznava: »Staršem je nemogoče vse otroke enako ljubiti, ker so ti različni, se [starši] nanje tudi različno odzivajo.« Tako je bilo tudi v biblijskih časih. Ostareli Jakob (Izrael) »je ljubil Jožefa bolj kot vse svoje druge sinove« (1. Mojzesova 37:3). Zato so bili Jožefovi bratje nanj zelo ljubosumni.

Pogasiti ogenj

»Ko poidejo drva, ogenj ugasne.« Tako piše v Knjigi pregovorov 26:20. Širjenje gozdnega požara često preprečijo s posekami. Požar prodre ponavadi le do te prepreke in potem pojenja. Tudi ti lahko preprečiš ali vsaj omejiš razlike med brati in sestrami. Ena od možnosti je, da se pogovorite in priznate svoje napake, preden se vname prepir.

Ali je problem morda v tem, ker imaš premalo zasebnosti? Če da, potem izberite primeren čas, sedite skupaj in napravite urnik. (‚Jaz imam sobo zase ta dan, ob tem času, ti pa takrat.‘) Ta dogovor morate  upoštevati. »Vaš da, naj bo da, vaš ne, ne.« (Matej 5:37) Drugi morajo biti vnaprej seznanjeni, kdaj lahko in kdaj ne morejo uporabljati sobe, ne moremo jih neobveščenih preprosto postaviti pred dejstvo.

Ali je vzrok prepirov lastnina? Najstnica se pritožuje: »Polsestra uporablja vse moje stvari, ne da bi me vprašala. Uporablja celo moja ličila in si potem drzne še reči, da nisem kupila ravno najboljša.« Končno lahko pokličete na pomoč starše, ki prevzamejo vlogo razsodnika. Seveda pa je najbolje, če z bratom ali sestro v miru sedeta in se pogovorita. Bodi »radodaren«, namesto da se sklicuješ na svoje »pravice« (1. Timoteju 6:18). Skušajte se dogovoriti za pravila sposojanja, na primer, da vedno vprašate, preden kaj vzamete. Popusti, če je potrebno! Tako boš lahko ogenj zatrl v kali.

Kaj pa, če te razburja osebnost brata ali sestre? Ne boš ga mogel spremeniti. Zato se nauči ‚druge prenašati z ljubeznijo‘ (Efežanom 4:2). Namesto da razglašaš slabosti bratov in sester, s krščansko ljubeznijo ,pokrij grehov obilost‘ (1. Petrov 4:8, AC). Ne bodi osoren ali neprijazen, opusti ,jezo, vzkipljivost, hudobijo, nesramno govorjenje‘ in bodi ,zmeraj ljubezniv‘ (Kološanom 3:8; 4:6).

‚Krivica!‘

»Sestra dobi vse, kar si zaželi,« se pritožuje neka mladenka. »Jaz pa ostanem vedno brez vsega.« Zveni to iskreno? Bodi pozoren na skrajnosti — »vse« in »vedno«. Je položaj res tako skrajnosten? Prav gotovo  ne. In tudi če bi bilo tako, ali lahko resnično pričakujemo, da se z dvema različnima osebama enako ravna? Gotovo ne! Starši ravnajo s teboj gotovo primerno tvojim potrebam in osebnosti.

Toda, ali ni nepravično, da dajejo starši določenemu otroku prednost? Ni nujno. Spominjaš se, da je Jakob svojemu sinu Jožefu dajal prednost. Zakaj? Jožefa je rodila Rahela, Jakobova ljubljena žena, ki je umrla. Ali ni povsem razumljivo, da je Jakob temu sinu bil posebno naklonjen? Jakobova ljubezen do Jožefa pa vendar ni izpodrinila ljubezni in naklonjenosti do drugih sinov, saj je izredno skrbel za njihovo dobro (1. Mojzesova 37:13, 14). Na Jožefa so bili zato neupravičeno ljubosumni!

Tudi tvoji starši so morda enemu od otrok bolj naklonjeni; mogoče zaradi skupnih interesov, podobne osebnosti ali zaradi kakšnega drugega vzroka. To pa ne pomeni, da te ne ljubijo. Če si nejevoljen in ljubosumen, potem moraš vedeti, da te je premagalo  nepopolno srce. Potrudi se, da takšne negativne občutke premagaš. Dokler skrbijo za tvoje potrebe, te naj ne vznemirja, če enemu od bratov ali sester posvečajo več pozornosti kot tebi.

Bratje in sestre — blagoslov

Tega morda ne moreš verjeti — posebno tedaj ne, kadar te jezijo. Toda mlada Diane se spominja: »Lepo je imeti brate in sestre.« Sama jih ima sedem. »Imaš nekoga, s komer se lahko pogovarjaš, in skupaj lahko počneta zanimive stvari.«

 Anne Marie in njen brat André pravita: »S prijatelji sicer lahko greš ven, toda brate in sestre imaš vedno ob sebi. Tukaj so, kadar se želiš igrati, se ukvarjati s športom ali iti v park.« Dona misli na drugačno korist: »Lahko deliš domača opravila.« Drugi opisujejo svoje brate in sestre kot »izjemne svetovalce in poslušalce« in kot takšne, ki »jih razumejo«.

Kasneje v življenju boš imel z drugimi ljudmi podobne probleme, kot jih imaš sedaj z brati in sestrami. Ljubosumnost, lastnina, nepravično ravnanje, premalo zasebnosti, trenja zaradi različnih osebnosti — takšni problemi so del življenja. Naučiti se dobro shajati z brati in sestrami je izvrstna vaja za medčloveške odnose.

Sedemnajstletni André se strinja z biblijskim stavkom iz Prvega Janezovega pisma 4:20: »Če kdo pravi: ,Ljubim Boga‘, pa sovraži svojega brata, je lažnivec.« Od časa do časa bo seveda prišlo do razhajanj v mnenju med teboj in tvojimi brati in sestrami. Toda lahko se naučiš deliti stvari z njimi, se pogovarjati in sporazumeti. Izid takšnega truda? Ugotovil boš, da sploh ni tako slabo imeti brate in sestre.

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj si bratje in sestre često skačejo v lase?

◻ Kako lahko preprečimo prepir zaradi zasebnosti in lastnine?

◻ Zakaj starši včasih dajejo prednost enemu otroku? Misliš, da je to vedno nepravično?

◻ Je edinec prikrajšan?

◻ Kakšne so prednosti, če imaš brate in sestre?

[Poudarjeno besedilo na strani 52]

»Staršem je nemogoče vse otroke enako ljubiti, ker so si ti različni.« (Lee Salk, profesor psihologije)

[Okvir na strani 54]

‚Sem edinec‘

Če si edinec, ni rečeno, da si oškodovan. Kajti ko drugi mladi često težko shajajo z brati in sestrami, si lahko ti sam izbiraš bližnje tovariše (z dovoljenjem svojih staršev seveda). Verjetno imaš več časa za preučevanje, razmišljanje in pridobivanje ročnih spretnosti. (Glej 14. poglavje o osamljenosti.)

Mladi Thomas omenja nadaljnjo prednost: »Kot edinec sem bil deležen vse pozornosti svojih staršev.« Če starši posvečajo preveč pozornosti edincu, lahko takšen otrok postane samoljuben. Kadar so starši v tem uravnovešeni, lahko to otroku pomaga, da hitreje dozori in se v družbi odraslih prijetno počuti.

Ker nimaš bratov in sester, s katerimi bi delil stvari, obstaja nevarnost, da postaneš sebičen. Jezus svetuje: »Dajajte.« (Luka 6:38) Skušaj stvari deliti s prijatelji in sorodniki. Nauči se spoznavati potrebe drugih in ponudi svojo pomoč, če le moreš. Drugi se bodo na tvojo velikodušnost odzvali. Ti pa boš ugotovil, da kot edinec nisi osamljen.

[Slika na strani 53]

Pogosto pogrešam sestro, toda edinec ima tudi določene prednosti