Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj me starši ne razumejo

Zakaj me starši ne razumejo

2. poglavje

Zakaj me starši ne razumejo

POVSEM normalno je, da si želimo, da bi nas drugi razumeli. In če staršem ni všeč to, kar ljubiš ali kar se ti zdi pomembno — ali pa jih to ne zanima — te lahko to precej prizadene.

Šestnajstletni Robert je imel občutek, da se oče ne strinja z njegovim izborom glasbe. »Neprestano je vpil: ,Ugasni to!‘« pravi Robert. »Izklopil« sem glasbo, pa tudi njega. Mnogi mladi se tako zatečejo v svoj svet — kadar menijo, da jih starši ne razumejo, se zapro vase. Po podatkih neke obširne raziskave je 26 odstotkov mladih izjavilo: »Najraje sem čim manj doma.«

V mnogih družinah zeva med otroci in starši velik prepad. Zakaj?

,Moč‘ proti ,sivi glavi‘

V Knjigi pregovorov 20:29 piše: »Ponos mladeničev [ali mladenk] je njihova moč.« Ta »moč« je lahko osnovni vzrok mnogih nesporazumov med teboj in starši. Pregovor nadaljuje: »Okras starčkov je siva glava.« Ni potrebno, da imajo tvoji starši ,sivo glavo‘, so pa starejši in gledajo na življenje drugače kot ti. Vedo, da se v življenju ne konča vedno vse dobro. Grenke izkušnje so jim morda zadušile mladostni idealizem, zaradi življenjskih izkušenj — takorekoč zaradi svoje »sive glave« — se enostavno ne morejo skupaj s teboj navduševati nad nekaterimi stvarmi.

Mladi Jim pravi: »Starši (odraščali so v času gospodarske krize) menijo, da je treba z denarjem varčevati in ga rabiti le za kaj koristnega. Toda jaz živim sedaj . . . rad bi veliko potoval.« Da, med mladeniško ,močjo‘ in ,sivo glavo‘ staršev lahko zeva globoka čustvena vrzel. V mnogih družinah se zato mnenja glede oblačenja, pričeske, obnašanja do nasprotnega spola, mamil, alkohola, časa izhoda, družbe in deleža pri domačih opravilih močno razhajajo. Prepad se da premostiti. Ne pričakuj pa, da bodo starši razumeli tebe, če se ti ne boš potrudil razumeti njih.

Tudi starši so ljudje

»Ko sem bil še mlajši, sem seveda mislil, da je moja mama ,popolna‘, da nima slabosti in da ne čuti tako kot jaz,« pravi John. Njegovi starši so se pozneje ločili in mati je ostala sama s sedmimi otroki. Johnova sestra April pripoveduje: »Spominjam se, da je nekoč jokala, ker ni zmogla vsega. Takrat sem se zavedla, da otroci nismo imeli pravega odnosa do nje. Ni mogla vsega postoriti pravočasno in brez napake. Spoznali smo, da ima tudi ona občutke in da je tudi ona le človek.«

Ko boš tudi ti spoznal, da so tvoji starši le ljudje z občutki, boš storil velik korak k temu, da bi jih bolje razumel. Morda niso povsem prepričani, da te bodo pravilno vzgojili. Ker se zavedajo mnogih nevarnosti in skušnjav, ki ti pretijo v moralnem pogledu, mogoče občasno pretirano reagirajo. Morda se borijo z zdravstvenimi, finančnimi ali čustvenimi problemi. Oče na primer lahko sovraži svoje delo, vendar se ne pritožuje. Ko pa mu otrok reče: »Šola mi smrdi!« ne bo nič čudnega, če oče ne bo razumevajoče prikimal, temveč bo rekel: »Le kaj je s tabo? Vam otrokom vendar nič ne manjka!«

,Ne glej le nase‘

Kako ugotoviti, kaj čutijo starši? ,Tako, da ne gledaš samo nase, temveč tudi na druge‘ (Filipljanom 2:4). Povprašaš lahko mamo o njenih dekliških letih, kako se je počutila in kakšne cilje je imela. »Možno je,« piše v reviji Teen, »da se bo, ko bo videla, da se zanimaš zanjo in jo razumeš, tudi sama potrudila razumeti tvoje stališče.« Enako velja tudi za očeta.

Kadar se pojavi problem, ne očitaj prehitro staršem, da so brezčutni. Pomisli: »Morda se niso dobro počutili? Ali jih kaj vznemirja? Sem jih ranil z nepremišljenim ravnanjem ali neprimerno besedo? So me napak razumeli?« (Pregovori 12:18) Takšno vživljanje v čustva drugih je dober začetek v premoščanju generacijskega prepada. Nato pa si postavi cilj — delati na tem, da bodo starši razumeli mene. Mnogim mladim je to izredno težko. Zakaj?

Dvojno življenje

Sedemnajstletna Vickie je živela dvojno življenje; proti volji staršev se je sestajala z mladeničem. Bila je prepričana, da starši ne bodo razumeli njenih občutkov do prijatelja. Seveda se je prepad med njo in starši le še poglabljal. »Drug drugemu smo grenili življenje,« pravi Vickie. »Sovražila sem dom.« Odločila se je za poroko — samo, da gre od doma!

Mnogi mladi živijo dvojno življenje — za hrbtom svojih staršev počno stvari, ki so jim jih prepovedali, obenem pa obžalujejo dejstvo, da jih starši ne razumejo. Na srečo je Vickie priskočila na pomoč starejša sestra v veri, ki ji je rekla: »Vickie, razmisli vendar o svojih starših . . . Pomagali so ti, da si odrasla. Če ne moreš shajati z njimi, kako boš shajala z nekom svojih let, ki ti ni 17 let podarjal ljubezni?«

Vickie se je pošteno zazrla vase. Kmalu je spoznala, da imajo starši prav in da so jo občutki varali. Razšla se je s prijateljem in se potrudila, da čimprej premosti prepad med seboj in starši. Če tudi ti staršem prikrivaš pomemben del svojega življenja, ali ni že čas, da si iskren do njih? (Glej vložek: Kako naj povem staršem?)

Vzemi si čas za pogovor

»To je bil najlepši čas, ki sem ga kdajkoli preživel z očetom,« je rekel John po njunem izletu. »Še nikoli nisem bil z njim šest ur sam. Šest ur tja, šest ur nazaj. Brez avtoradia. Pogovarjala sva se. Bilo je, kot da sva odkrila drug drugega. Veliko več je v njem, kot sem si mislil. Od takrat sva prijatelja.« Zakaj ne bi tudi sam poskusil in se takole — redno — pogovarjal z mamo ali z očetom?

To vodi tudi do prijateljstva z drugimi odraslimi. Vickie pripoveduje: »S starejšimi sploh nisem našla skupnega jezika. Toda postavila sem si cilj, da bom hodila s starši v družbo odraslih. Sčasoma sem sklenila prijateljstvo z ljudmi, ki so bili stari toliko kot moji starši, in tako sem si povečala krog znancev. Potem sem se tudi lažje pogovarjala s starši in vzdušje v našem domu se je občutno izboljšalo.«

Druženje z ljudmi, ki so si z leti pridobili modrost, te bo obvarovalo tudi pred tem, da bi si ustvaril enostransko in ozko gledišče o življenju, kar se vsekakor lahko zgodi, če se družiš le z vrstniki (Pregovori 13:20).

Izrazi svoje občutke

»Moje besede prihajajo iz iskrenega srca, moje ustnice govorijo čisto resnico,« je rekel mladi Elihu (Job 33:3). Ali tudi ti tako govoriš s starši, kadar ne soglašate glede oblačenja, časa izhoda in glasbe?

Gregor je imel mamo za popolnoma nespametno. Da se je izognil prerekanju, je izostajal od doma, kolikor je bilo mogoče. Končno pa je naredil tako, kot so mu svetovali krščanski starešine. Pripoveduje: »Odločil sem se mami odkriti svoje občutke. Povedal sem ji, zakaj želim delati nekatere stvari, nisem si enostavno rekel, da ona to tako ali tako že ve. Često sem ji povedal, kaj mi leži na srcu, in ji razložil, da ne želim delati nič napačnega, in kako neprijetno sem se počutil, ker je z menoj ravnala kot z majhnim otrokom. Potem me je tudi sama razumela in počasi se je vse izboljšalo.«

Tudi ti lahko ugotoviš, ,da besede, ki pridejo iz srca‘ pripomorejo k temu, da se odstrani vrsta nesporazumov.

Zgladiti nesporazume

To seveda ne pomeni, da bodo starši takoj na stvari začeli gledati tako kot ti. Zato se moraš obvladovati. »Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga končno umiri« (Pregovori 29:11). Umirjeno razlôži prednosti svojega stališča. Upoštevaj posledice in se ne izgovarjaj: »Tudi drugi to počnejo.«

Včasih ti bodo starši rekli ne. To ne pomeni, da te ne razumejo. Želijo le preprečiti nesrečo. »Moja mama je stroga z menoj,« priznava šestnajstletnica, »seveda mi ni vseeno, če mi reče, da tega ali onega ne smem, ali da moram biti ob določenem času doma. Toda globoko v sebi vem, da se resnično zanima zame.«

Ne da se z besedami popisati varnosti in topline, ki jo v dom prinese obojestransko razumevanje. Tako postane dom zatočišče v času, ko nam je težko. Toda, iskreno se morata truditi obe strani.

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj se otroci in starši često sporečejo?

◻ Kako bo na tvoj odnos do staršev vplivalo to, če jih boš bolje razumel?

◻ Kako se lahko naučiš starše bolje razumeti?

◻ Zakaj bo, če živiš dvojno življenje, prepad med teboj in starši še večji?

◻ Zakaj je najbolje staršem zaupati resne težave? Kako bi jim to povedal?

◻ Kaj lahko narediš, da bi te starši bolje razumeli?

[Okvir na strani 22]

»Ko bo [mama] videla, da se zanimaš zanjo in jo razumeš, [se bo] tudi sama potrudila razumeti tvoje stališče.« (Revija Teen)

[Okvir/slika na straneh 20, 21]

Kako naj povem staršem?

Naloga priznavanja napake staršem ni prav nič lahka. Mladi Vince pravi: »Imam občutek, da mi starši zelo zaupajo, zato se težko obračam nanje, ne želim jih namreč prizadeti.«

Mlade, ki skušajo zatajiti svoje napake, hudo preganja vest (Rimljanom 2:15). Njihovi prestopi postanejo »težko breme«, pretežko, da bi ga nosili (Psalm 38:5, v NW 38:4). Takrat so skoraj primorani lagati staršem, to pa je nadaljnja napaka. Njihov odnos z Bogom je tako zrahljan.

Biblija pravi: »Kdor prikriva svoje grehe, nima sreče, kdor pa se jih obtoži in jih opusti, doseže usmiljenje« (Pregovori 28:13). Tudi devetnajstletna Betty pravi tako: »Jehova tako ali tako vse vidi.«

Če resno grešiš, prosi Jehova za odpuščanje in mu svoj prestopek priznaj v molitvi (Psalm 62:8). Nato z zadevo seznani starše (Pregovori 23:26). Starši so si nabrali življenjske izkušnje in ti lahko pomagajo, da ne boš več ponovil napake. »Resnično ti odleže, če se o tem pogovoriš,« pove osemnajstletni Chris. »Kako srečen si, ko si končno olajšaš vest.« Problem pa je, kako povedati staršem?

Biblija omenja ,o pravem času izgovorjeno besedo‘ (Pregovori 25:11; primerjaj Pridigar 3:1, 7). Kdaj pa je pravi čas? Chris še pove: »Čakam do večerje in potem rečem očetu, da moram z njim govoriti.« Sin matere samohranilke poskuša ob drugem času: »Po navadi govorim z mamo malo preden gremo spat. Takrat je bolj sproščena. Ko pride iz službe, je ranljiva.«

Morda bi lahko rekel: »Mami, očka, nekaj me muči.« Kaj pa če izgleda, da starša nimata časa za pogovor? Lahko na primer rečeš: »Vem, da imata veliko dela, ampak res me nekaj skrbi. Se lahko o tem pogovorimo?« Potem lahko vprašaš: »Sta že kdaj storila kaj takega, da vaju je bilo o tem sram govoriti?«

Sedaj pride najtežje: staršem je treba povedati, kje si ga polomil. Bodi ponižen in ,povej resnico‘. Ne zmanjšuj teže prestopka in ne skušaj zamolčati neprijetnih posameznosti (Efežanom 4:25; primerjaj Luka 15:21). Govori tako, da te bodo starši razumeli in ne rabi izrazov, ki jih poznate le mladi.

Seveda bodo starši sprva prizadeti in razočarani. Ne smeš biti presenečen ali jezen, če se bo nate vsul plaz čustveno obarvanih besed! Če bi upošteval njihova svarila, se to verjetno ne bi zgodilo. Zato ostani miren. (Pregovori 17:27) Starše poslušaj in jim odgovori na vsako vprašanje, pa naj te vprašajo karkoli.

Prav gotovo bo tvoje resno prizadevanje, da poravnaš stvar, nanju naredilo globok vtis (primerjaj 2. Korinčanom 7:11). Sprejmi zaslužen vzgojni ukrep. »Nobeno vzgajanje pa v tistem hipu ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki so šli skozi njegovo šolo, sad miru.« (Hebrejcem 12:11) Ne pozabi, da boš še potreboval starševsko pomoč in njihov modri nasvet. Naj ti preide v navado, da zaupaš staršem tudi male težave, tako te ne bo strah govoriti o velikih, če se bodo pojavile.

[Slika]

Izberi čas, ko so starši dobre volje in dostopni