Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali je važno, kaj berem

Ali je važno, kaj berem

35. poglavje

Ali je važno, kaj berem

KRALJ Salomon je svaril: »Mnogemu pisanju knjig ni konca in mnogo učenja utruja telo.« (Pridigar 12:12) Salomon s tem ni nameraval odvračati od branja, temveč je samo svetoval, da moramo biti izbirčni.

René Descartes, francoski filozof 17. stoletja, je rekel: »Če kdo bere kvalitetne knjige, je isto, kot če bi se pogovarjal z omikanimi ljudmi, ki so živeli pred nami. To lahko imenujemo celo izbran pogovor, saj izraža avtorjeve najplemenitejše misli.« Toda niso vsi pisatelji vredni, da bi se z njimi ,pogovarjali‘, niti niso vse njihove misli »plemenite«.

Tudi v tem primeru velja pogosto izgovorjeno biblijsko načelo: »Slaba družba pokvari dobre nravi.« (1. Korinčanom 15:33) Da, ljudje s katerimi se družiš, te lahko oblikujejo. Ali si že kdaj preživel s prijateljem toliko časa, da si začel ravnati, govoriti in celo misliti kot on? In ko beremo knjigo, se kar nekaj ur pogovarjamo s pisateljem.

Lahko se držimo Jezusovega načela, ki je zapisano v Matejevem evangeliju 24:15: »Kdor bere, naj razume.« Nauči se, da prebrano razčleniš in pretehtaš. Vsi ljudje so bolj ali manj pristranski, zato ni vedno vse popolnoma pošteno zapisano. Ne sprejmi torej brez zadržkov vsega, kar prebereš ali slišiš, kajti »preprosti [neizkušeni, NW] verjame vsako besedo, pametni pa pazi na svoje korake« (Pregovori 14:15).

Še posebej moraš biti previden, kadar bereš kaj, kar tolmači življenjski nazor. Časopisi, namenjeni najstnikom, na primer svetujejo o vsem mogočem, od zmenkov do predzakonskih spolnih odnosov, in ti nasveti niso vedno priporočljivi tudi za kristjana. In kako je s knjigami, ki obravnavajo težka filozofska vprašanja?

Biblija svari: »Glejte, da vas kdo ne ujame z modrovanjem in s puhlim spretnjačenjem, ravnaje se po človeškem izročilu . . . ne pa po Kristusu.« (Kološanom 2:8) Biblija in biblijska literatura, kot je ta knjiga, ti nudijo veliko boljše nasvete (2. Timoteju 3:10).

Ali so ljubezenski romani neškodljivo čtivo

Branje ljubezenskih romanov je v Združenih državah Amerike zasvojilo kakšnih 20 miljonov ljudi. Bog je moškega in žensko ustvaril z željo, da se zaljubita in poročita (1. Mojzesova 1:27, 28; 2:23, 24). Zato ne preseneča, da večina romanov opisuje ljubezen, in to tudi ni vedno sporno. Nekateri ljubezenski romani se celo uvrščajo med dobro literaturo. Toda ker ti starejši romani po sedanjih kriterijih sodijo med dolgočasne, zdajšnji pisatelji menijo, da se bolj splača pisati drugačne. Nekateri pisci takih romanov se poslužujejo še zgodovinskih ali srednjeveških okvirjev za posredovanje dramatičnosti in vzdušja. Drugi imajo sodobnejši stil in postavijo dogajanje v današnje dni. Tudi ti sodobni romani so, razen majhnih odstopanj, napisani po precej predvidljivi formuli: junaki in junakinje premagujejo neznanske ovire, ki pretijo njihovi ljubezni.

Ponavadi je junak močan, celo oblastnež, ki kar prekipeva od samozavesti. Junakinja pa je krhka in občutljiva, često 10 do 15 let mlajša od junaka. In čeravno z njo ravna prezirljivo, jo neustavljivo privlači.

Često nastopa še tekmec. Kljub temu, da je z junakinjo ljubezniv in obziren, je ne zanima. Tako deklica hladnokrvnega junaka s svojo zapeljivostjo ukroti, da postane blag in ji odkrije svojo večno ljubezen. Vsi prejšnji nesporazumi se razčistijo in pozabijo, blažena se poročita in živita srečno . . .

Ali je ljubezen res takšna, kot jo opisujejo romani?

Ali lahko take fantastične zgodbe zameglijo tvoj pogled na resničnost? Bonnie, ki je ljubezenske romane začela brati pri šestnajstih, se spominja: »Iskala sem vitkega, črnolasega in velikodušnega mladeniča; vznemirljivega in oblastnega.« Priznava: »Kadar sem šla s fantom ven, pa me ni poljubil ali objel, se mi je zdel dolgočasen, celo če je bil obziren in prijazen. Želela sem doživeti vznemirjenje, o kakršnem sem brala v romanih.«

Bonnie je ljubezenske romane brala tudi še po poroki. Takole pove: »Imela sem lep dom in prijetno družino, toda to mi ni zadoščalo . . . Želela sem pustolovščino, napetost in vznemirjenje, ki jih ti romani tako privlačno kažejo. Mislila se, da najin zakon ni čisto v redu.« Šele Biblija je Bonnie pomagala spoznati, da mora mož svoji ženi nuditi mnogo več kot le čar ali »vznemirljivost«. Biblija pravi: »Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje.« (Efežanom 5:28, 29)

In kako je z najpogostejšo temo ljubezenskih zgodb, s fantastičnim razpletom in z lahkim odpravljanjem razlik? No, rečemo lahko, da je to vse prej ko stvarnost. Bonnie se spominja: »Kadar se z možem v čem nisva strinjala, sem se, posnemajoč junakinje, posluževala prevar, namesto da bi se z njim pogovorila. Če se ni odzval tako kot junak v romanu, sem se kujala.« Ali ni biblijski nasvet za žene veliko bolj stvaren in uporaben? Takole svetuje: »Žene, podrejajte se svojim možem, kakor se spodobi v Gospodu.« (Kološanom 3:18)

Spolno zadovoljstvo

Zanimivo je, da so na spolnost naravnane ljubezenske zgodbe (ponekod se jih dobi celo v javnih knjižnicah) med najstniki zelo priljubljene. Ali jim lahko škodijo? Osemnajstletna Karin pojasnjuje: »Knjige so mi zares zbujale močne spolne želje in radovednost. Ekstaza in ugodje, ki ju vedno doživljata junakinja in junak, so tudi pri meni prebudile potrebo po takih občutkih. Ko sem s fantom imela zmenek, sem želela občutiti isto. To me je zapeljalo v nečistovanje.« Ali je bilo njeno doživetje podobno junakinjinim, o katerih je brala in si jih domišljala? Karin pravi: »Ti občutki so živeli v pisateljevi glavi, resničnost pa ni taka.«

Pravzaprav nekateri pisci namerno pišejo zgodbe, ki burkajo spolno domišljijo. Bodi pozoren, kaj je nek založnik svetoval avtorjem ljubezenskih romanov: »Spolna doživetja bi morala biti nabita s strastjo in erotiko, ki jo zbudijo junakovi poljubi in nežnosti.« Razen tega se pisateljem svetuje, naj pišejo tako, da bodo ljubezenske zgodbe »bralca vzburile in ga močno čustveno in spolno razvnele«. Očitno takšno čtivo ne bo pomagalo nekomu, ki se želi držati biblijskega nasveta: »Zatorej omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji, nečistost, nesramnost, strastnost, hudobno poželenje.« (Kološanom 3:5)

Biti izbirčen

Torej se je najboljše ogibati takih romanov, ki zbujajo nemoralne občutke ali nestvarna pričakovanja. Zakaj ne bi raje razširili svoje obzorje in skušali brati drugačne knjige, na primer zgodovinske ali poljudnoznanstvene? To ne pomeni, da se leposlovja sploh ne smeš dotakniti, saj so nekatera teh del ob svoji zabavnosti tudi poučna. Toda, ali je pametno zapravljati čas za branje romanov, ki poudarjajo spolnost, nasilje, okultizem ali opisujejo »junake«, ki so svobodni v spolnosti, brutalni in pohlepni?

Bodi previden. Preden začneš brati, preberi na platnicah ali ovitku knjige, če vsebina ni vprašljiva. In če se kljub previdnosti izkaže, da je knjiga nemoralna ali drugače škodljiva, zberi moč in jo odloži.

Nasprotno pa ti branje Biblije in z njo povezane litarature ne škoduje, temveč pomaga. Dekle z Japonske na primer pravi, da ji branje Biblije pomaga pregnati misli na spolnost, kar je pogosta mladostniška težava. Takole pravi: »Biblijo imam vedno pri postelji in navadila sem se, da jo berem, preden zaspim. Ko sem sama in nimam kaj početi (predem zaspim), začnem včasih razmišljati o spolnosti. Tako mi branje Biblije resnično pomaga!« Da, če se »družiš« z vernimi ljudmi, o katerih piše Biblija, boš dobil pravo moralno moč in boš tudi srečnejši (Rimljanom 15:4).

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj moraš biti previden pri izbiri čtiva?

◻ Zakaj ljubezenski romani mnoge mlade tako privlačijo? V čem je njihova nevarnost?

◻ Kako lahko izbereš primerno branje?

◻ Kakšne so koristi, če bereš Biblijo in z njo povezano literaturo?

[Poudarjeno besedilo na strani 287]

»Imela sem lep dom in družino, toda to mi ni zadoščalo . . . Želela sem pustolovščino, napetost in vznemirjenje, ki jih ti romani tako privlačno kažejo. Mislila sem, da najin zakon ni čisto v redu.«

[Slika na strani 283]

Pri tolikšni beri knjig moraš biti izbirčen

[Slika na strani 285]

Ljubezenski romani so morda privlačno branje, toda ali posredujejo zdrav pogled na ljubezen in zakon?