36. poglavje

Kako se ,odtrgati‘ od televizije

MNOGE, mlajše in starejše, je gledanje televizije že kar zasvojilo. Raziskave kažejo, da je povprečen ameriški mladostnik do 18. leta starosti presedel pred ekranom kakšnih 15.000 ur! Da gre v resnici za pravo zasvojenost, se pokaže tedaj, ko se zakrknjeni gledalci skušajo tega odvaditi.

»Televizija me skoraj neustavljivo privlači. Če je vključena, moram gledati. Ne morem je izklopiti. . . . Ko iztegnem roko, da bi aparat izključil, je roka brez moči. Tako ure in ure presedim pred njo!« Ali je to izjavil kak nezrel mladostnik? Ne, profesor angleščine! Vendar so tudi mladostniki zasvojeni z gledanjem televizije. Bodi pozoren na reakcijo nekaterih, ki so privolili v »teden brez televizije«.

»Postajam depresivna . . . Še malo, pa bom znorela.« (12-letna Suzana)

»Ne verjamem, da bi se lahko tega odvadila. Televizijo imam preveč rada.« (13-letna Linda)

»Strašansko me je vlekla in neprestano sem si jo želel gledati. Najhujše pa je bilo zvečer, med osmo in deseto uro.« (11-letni Louis)

Torej ni čudno, da je večina mladih konec »tedna brez televizije« proslavila prilepljena za sprejemnik. To pa še zdaleč ni smešno, kajti TV zasvojenost  prinaša množico skritih težav. Oglejmo si jih nekaj:

Slabe ocene: Ameriški institut za mentalno zdravje poroča, da imajo otroci, če preveč gledajo televizijo, zato »slabše ocene v šoli, posebej še iz branja«. Knjiga The Literacy Hoax poleg tega še obtožuje: »Vpliv televizije na otroke se kaže v njihovem pričakovanju, da je učenje lahko, pasivno in zabavno.« TV zasvojenci se težko učijo.

Slabe bralne navade: Kdaj si zadnjič prebral kakšno knjigo? Predstavnik združenja nemških knjigarn se pritožuje: »Postali smo narod, ki gre po službi domov in zaspi pred televizorjem. Vedno manj beremo.« Poročilo iz Avstralije je podobno: »Na vsako uro, ki jo avstralski otrok posveti branju, pride sedem ur gledanja televizije.

Okrnjeno družinsko življenje: Neka kristjanka je pisala: »Ker sem preveč gledala televizijo . . . sem se že kar ločila od ostalih, osamila sem se. Domači so mi postali kot tujci.« Ali tudi ti zaradi gledanja televizije manj časa preživiš z družino?

Lenoba: Nekateri menijo, da ravno nedejavnost pri gledanju televizije »lahko povzroči, da [mladostnik] pričakuje, da bodo [njegove] potrebe zadovoljene brez naprezanja, in da ima pasiven odnos do življenja.«

Izpostavljenost slabim vplivom: Nekateri kabelski programi prinesejo v domove pornografijo. In tudi v drugih programih često vidiš avtomobilske nesreče, eksplozije, morjenje z noži, streljanje in karate. Po eni od ocen mlad Američan do 14. leta vidi na televizijskem ekranu 18.000 umorov, da ne govorimo o pretepih in vandalizmu.

 Britanski raziskovalec William Belson je ugotovil, da mladi, ki na TV radi gledajo nasilje, »tudi sami zelo verjetno zabredejo v nasilje«. Trdi še, da nasilje na televizijskem ekranu lahko spodbuja »k preklinjanju in grdemu govorjenju, k nasilnosti v športu ali igrah, h grožnjam z nasiljem, k pisanju grafitov in k razbijanju oken«. Morda misliš, da to nate ne vpliva, toda Belsonova raziskava kaže, da nasilje na TV »podzavestno spreminja mladostnikovo stališče do nasilja«. Stalno gledanje nasilja očitno v podzavesti izriva odpor do njega.

Še večjo skrb pa povzroča vpliv, ki ga lahko ima zasvojenost s televizijskim nasiljem na odnos do Boga, ki »sovraži tistega, ki ljubi nasilje« (Psalm 11:5, J. Krašovec)

Kako se lahko ,odtrgam‘ od televizije?

To seveda ne pomeni, da je gledanje televizije samo po sebi slabo. Pisatelj Vance Packard to takole pojasni: »Mnogo tega, kar [v ZDA] posreduje televizija, je lahko koristno . . . V zgodnjih večernih urah pogosto gledamo oddaje o življenju živali, na primer netopirjev, bobrov, bizonov in rib napihovalk. Televizijski program prinaša tudi prvovrstni balet, operne  predstave in komorno glasbo. Pomembno vlogo ima pri posredovanju važnih dogodkov . . . Občasno TV predvaja tudi kakšno poučno dramsko delo.«

Toda, tudi preveč dobrega lahko škoduje (primerjaj Pregovori 25:27). Če si ugotovil, da se ne moreš odtrgati od televizije, je dobro, da se spomniš besed apostola Pavla: »Jaz se ne bom dal ničemur podvreči.«  (1. Korinčanom 6:12) Kako se torej lahko osvobodiš sužnjevanja televiziji in se obvladaš v gledanju?

Pisateljica Linda Nielsen piše: »Samoobvladanje se prične s postavljanjem ciljev.« Za začetek razmisli o svojih navadah. Teden dni si zapisuj, kaj gledaš in koliko časa vsak dan sediš pred televizijo. Ali jo vklopiš še tisti trenutek, ko prideš domov? Kdaj jo izklopiš?  Koliko oddaj v tednu »moraš videti«? Rezultat te bo morda prestrašil.

Preudarno razmisli, kaj gledaš? »Ali uho ne preskuša besed, kakor grlo okuša jed?« vprašuje Biblija (Job 12:11). Razsodi (tudi z upoštevanjem nasveta staršev), katere oddaje je vredno pogledati. Nekateri se že vnaprej odločijo, kaj bodo gledali, in vključijo aparat le takrat, ko je ta oddaja na sporedu! Drugi so še bolj nepopustljivi in med šolskim letom gledajo televizijo le eno uro na dan ali pa sploh nič.

Kaj pa, če že sam aparat predstavlja preveliko preizkušnjo? Ena od družin je problem rešila takole: »Naša televizija stoji v kleti in nam tako ni pri roki . . . Tako nas manj daje skušnjava. Ne moreš je namreč vključiti takoj, ko prideš domov, kajti za to je treba oditi v klet.« Morda pomaga že, če postaviš aparat v omaro, ali ga enostavno nimaš priklopljenega na omrežje.

Zanimivo je, da so mladi udeleženci »tedna brez televizije« našli tudi pozitivna nadomestila za TV. Ena od deklet se spominja: »Z mamo sva se pogovarjali. Ker mi televizija ni odvračala pozornosti, sem ugotovila,  da je zanimiv človek.« Drugo dekle se je v tem času poizkusilo v kuhanju. Mladi Jason pa je odkril, da je zelo prijetno »oditi v park, namesto sedeti pred televizijo«, ali ribariti, brati, se sprehajati po plaži.

Wyantova izkušnja kaže, da ti pri zmanjševanju gledanja TV programa pomaga, če ,si bogato zaposlen v Gospodovem delu‘ (1. Korinčanom 15:58). (Glej okvir: Bil sem zasvojen z gledanjem televizije.) Tako boš tudi ti ugotovil, da lahko premagaš televizijsko zasvojenost, če se zbližaš z Bogom, preučuješ Biblijo s pomočjo odličnih publikacij in sodeluješ v Božji službi (Jakob 4:8). Seveda se moraš, če želiš manj gledati TV, odpovedati nekaterim priljubljenim oddajam. Toda, zakaj bi moral televizijo povsem ,izkoristiti‘, oziroma sužnjevati njenemu programu? (Glej 1. Korinčanom 7:29, 31.) Bolje je, če si strog s seboj, kot apostol Pavel, ki je pisal: »Trdo ravnam s svojim telesom. V sužnosti ga držim.« (1. Korinčanom 9:27) Ali ni to bolje, kot pa sužnjevati televiziji?

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj lahko za nekatere mlade rečemo, da jih je gledanje televizije zasvojilo?

◻ Kakšno škodo povzroči preveč televizije?

◻ Kako vse lahko nadzorujemo gledanje televizije?

◻ Kaj lahko počneš, namesto da gledaš televizijo?

[Poudarjeno besedilo na strani 295]

»Postajam depresivna . . . Še malo, pa bom znorela« (12-letna Susan, udeleženka »tedna brez TV«)

[Okvir na straneh 292, 293]

»Bil sem zasvojen z gledanjem televizije« (intervju)

Vpraševalec: Koliko si bil star, ko te je prevzela televizija?

Wyant: Kakšnih deset let. Kakor hitro sem prišel iz šole, sem že bil pred televizijo. Od začetka sem gledal risanke in otroške oddaje. Potem še poročila, . . . in zatem sem šel v kuhinjo, da si vzamem kaj za pod zob. Nato pa sem ponovno sedel pred televizijo in gledal, dokler nisem šel spat.

Vpraševalec: Kdaj si našel čas za prijatelje?

Wyant: Moj prijatelj je bila televizija.

Vpraševalec: Ali si nisi nikoli vzel časa za igro ali šport?

Wyant: [smeje] Nisem športen tip. Ker sem ves čas presedel pred televizijo, to tudi nisem mogel postati. Strašno slabo igram košarko, v športu sem bil vedno zadnji. Seveda bi se rad več ukvarjal s športom, ne zato, da bi kaj dosegel, ampak tako, zaradi veselja.

Vpraševalec: Kako pa je s tvojimi ocenami?

Wyant: V nižjih razredih je še kar šlo. Dolgo sem bedel in domače naloge pisal v zadnji minuti. Toda v višjih razredih je bilo težje, ker nisem imel učnih navad.

Vpraševalec: Ali je televizija nate še kako drugače vplivala?

Wyant: Je. Ko sem bil med ljudmi, sem ugotavljal, da jih samo opazujem, tako kot če bi gledal neko pogovorno oddajo, namesto da bi se vključil v pogovor. Želel sem si, da bi z ostalimi bolje sodeloval.

Vpraševalec: Zdajle si se kar uspešno pogovarjal. Očitno si premagal zasvojenost.

Wyant: Ko sem prišel na višjo šolo, nisem več toliko gledal televizije. . . . Poiskal sem si prijatelje med Jehovovimi pričami in začel duhovno napredovati.

Vpraševalec: Kako je to vplivalo na tvoj odnos do televizije?

Wyant: Ko sem bolj cenil duhovne stvari, sem ugotovil, da večina oddaj, ki sem jih gledal, ni primernih za kristjana. Vedel sem, da moram več preučevati Biblijo in se pripravljati za krščanske shode. Zato sem se odpovedal večini televizijskih oddaj. Vsekakor to ni bilo lahko. Zelo rad sem gledal risanke, ki so bile na sporedu v soboto dopoldan. Toda eden od bratov iz skupščine me je povabil, naj grem v soboto dopoldan z njim na oznanjevanje od vrat do vrat. Tako sem končno začel manj gledati televizijo.

Vpraševalec: In kako je s tem danes?

Wyant: Oh, še vedno težko počnem kaj drugega, če je televizija vključena. Zato je večinoma izklopljena. Pravzaprav se je aparat pred nekaj meseci pokvaril in ne trudim se preveč, da bi zopet deloval.

[Slika na strani 291]

Nekatere je televizija čisto zasvojila

[Slika na strani 294]

Če televezija ni ravno pri roki, je tudi skušnjava, da bi jo vključili, manjša