37. poglavje

Zakaj si ne bi včasih privoščil malo zabave

OB PETKIH zvečer je Pauline * hodila na krščanske shode. Bilo ji je všeč, všasih pa jo je vendarle motilo, da se, medtem ko je ona na shodu, prijateljice zabavajo.

Pot domov jo je vodila mimo lokala, kjer se srečujejo najstniki. Pauline pripoveduje: »Všeč mi je bila bučna glasba in utripajoče luči, zato sem prislonila obraz na okno in si hrepeneče predstavljala, kako se zabavajo.« Sčasoma je želja, da bi se zabavala, postala najvažnejša stvar v življenju.

Morda podobno kot Pauline tudi ti včasih razmišljaš, da si kot kristjan prikrajšan za nekatere stvari. Rad bi gledal televizijsko oddajo, o kateri vsi govorijo, starši pa pravijo, da je v njej preveč nasilja. Rad bi se družil s sošolci, toda starši pravijo, da je to slaba družba (1. Korinčanom 15:33). Rad bi šel na zabavo, kamor gredo vsi sošolci, pa mama in oče pravita, da ne smeš.

Tvoji sošolci lahko pridejo in gredo, kadar hočejo, lahko obiskujejo koncerte in do jutra ostajajo na domačih zabavah, ne da bi se starši vmešali. Morda prijateljem zavidaš svobodo? Saj ne želiš početi kaj slabega, le tu in tam bi se tudi ti rad zabaval.

Kako Bog gleda na sprostitev

Lahko si prepričan, da ni nič narobe, če se želiš  poveseliti. Končno je Jehova ,srečen Bog‘ (1. Timoteju 1:11). Po modrem Salomonu je sporočil: »Veseli se mladenič v svoji mladosti in tvoje srce naj bo vedro v tvojih mladih dneh. Hodi po potih svojega srca in po želji svojih oči!« Zatem pa Salomon še opozori: »Vedi pa, da te za vse to Bog privede pred sodbo!« (Pridigar 11:9, 10)

Če pomisliš, da si Bogu odgovoren za vse, kar počneš, boš na sprostitev gledal čisto drugače. Bog nikogar ne obsoja samo zato, ker se rad zabava, obsoja pa tiste, ki ,zabavo ljubijo‘ in živijo le zanjo (2. Timoteju 3:1, 4). Zakaj? Pomisli na kralja Salomona in na vse, kar je imel in kar si je lahko privoščil. Rekel je: »Karkoli so poželele moje oči, ničesar jim nisem odrekel; svojemu srcu nisem ubranil nobenega veselja.« In kaj je zaključil? »In glej, vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra (AC).« (Pridigar 2:10, 11) Da, Bog ve, da je, gledano dolgoročno, življenje nekoga, ki stremi samo za užitki, prazno in zgrešeno.

Bog tudi zahteva, da ostaneš neomadeževan, da se ne onečastiš z zlorabo mamil ali s predzakonskimi spolnimi odnosi (2. Korinčanom 7:1). Mnoge reči, ki veselijo najstnike, so lahko tudi past, v katero se nekateri ujamejo. Neko dekle je na primer šlo na nenadzorovano srečanje s sošolci. »Glasba je bila čudovita, veliko smo plesali, dobro jedli in se veliko smejali,« se spominja. Potem pa je »nekdo prinesel  travo in začelo se je pijančevanje. Tedaj se nam je vsem zmešalo.« Rezultat: nečistovanje. Dekle je priznalo: »Od takrat se počutim bedno in sem potrta.« Brez nadzora odraslih se takšno srečanje zlahka sprevrže v »divjo zabavo« oziroma orgije (Galačanom 5:21)!

Nič čudnega torej, če starše zanima, kako preživljaš prosti čas, in če se ne smeš družiti z vsakomer ali iti kamor bi hotel. Zakaj? Radi bi ti pomagali upoštevati Božje svarilo: »Odpravi nevoljo iz srca svojega in odstrani hudo od telesa svojega; kajti mladost in jutro življenja je ničemurnost.« (Pridigar 11:10, AC)

Ali zavidaš veseljakom?

Vse to lahko hitro pozabiš in nekaterim mladim zavidaš njihovo dozdevno svobodo. Pauline je prenehala obiskovati krščanske shode in se pridružila skupini veseljakov. »Počela sem vse tiste nepravilnosti, pred katerimi so me svarili,« se spominja. Pauline je zabava končno privedla tako daleč, da so jo aretirali in jo poslali v vzgojno poboljševalni zavod!

Že davno tega se je pisec 73. psalma počutil podobno kot Pauline. »Zakaj zavidal sem prevzetnim, ko sem gledal brezbožnih blagostanje,« je priznal. Pričel je celo dvomiti, da se splača živeti po pravičnih načelih. »Res zastonj sem čistil srce svoje in v nedolžnosti umival svoje roke,« je rekel psalmist. Toda potem je prišel do globokega spoznanja: Hudobni stojijo na ,spolzkih tleh‘, opotekajo se na robu katastrofe! (Psalm 73:3, 13, 18, AC)

To je spoznala tudi Pauline, toda za visoko ceno. Po obdobju svojih posvetnih radosti, se je povsem spremenila in se ponovno trudila za Božjo naklonjenost. Tebi pa sploh ni treba izkusiti zapora, se nalesti spolno  prenosljive bolezni ali trpeti ob odvajanju mamil, da bi spoznal, da je cena ,zabav‘ previsoka. Obstajajo mnoge smotrne in vzgojne dejavnosti, ki te lahko razveseljujejo brez tveganj. In kakšne so te dejavnosti?

Smotrne zabave

Raziskava med ameriško mladino je pokazala, da najstniki »občasno radi hodijo na izlete ali pa počno karkoli drugega v krogu družine«. Sodelovati kot družina ni le razveseljujoče, temveč tudi krepi družinske vezi.

To seveda pomeni več kot le skupno gledanje televizije. Dr. Anthony Pietropinto pravi: »Problem gledanja televizije je v tem, da jo sicer gledamo v družbi z nekom, v bistvu pa to počnemo sami zase . . . Dejavnosti v prostem času, kot so družabne igre, športne igre na domačem dvorišču, kuhanje, ročna dela in glasno branje, so mnogo boljše možnosti za komunikacijo, sodelovanje in intelektualno rast kot pa gledanje televizije, ki je v bistvu pasivna zaposlitev sodobnih družin.« John, oče sedmih otrok, pravi: »Celo pospravljanje dvorišča ali beljenje hiše je lahko zabavno, če to počnemo skupaj kot družina.«

Če pri vas doma še niste skupaj počeli česa takega, lahko to predlagaš staršem. Spomni se kaj zanimivega in spodbudnega, kar bi lahko počeli skupaj, kot družina.

 Ni potrebno, da si vedno v družbi, da bi lahko v čem užival. Mary, ki zelo skrbno pazi na svojo družbo, se je naučila, kako se lahko tudi sama česa veseli. »Igram klavir in violino in porabim čas za vaje,« pravi. Melissa, druga najstnica, je povedala: »Včasih si vzamem čas in pišem zgodbe ali pesmi, kar tako, za sebe.« Tudi ti lahko koristno rabiš svoj čas, če se učiš kakšne spretnosti, kot je branje, tesarstvo ali igranje kakšnega instrumenta.

Krščanska družba

Od časa do časa je tudi prijetno biti v družbi prijateljev. V mnogih okoljih obstaja celo vrsta koristnih dejavnosti, ki si jih lahko privoščiš za zabavo. Sem spada keglanje, drsanje, kolesarjenje, nogomet. Sam se lahko spomniš še česa, obiščeš lahko tudi muzej ali živalski vrt. Mladi kristjani pa se lahko tudi kje zberejo in poslušajo plošče ali skupaj pogledajo kakšno primerno TV oddajo.

Mogoče bi celo lahko prosil starše, da bi ti pomagali pripraviti tako srečanje. Poskrbi, da bo zanimivo,  organiziraj na primer skupinsko petje in družabne igre. Če je kdo od tvojih prijateljev glasbeno nadarjen, bo morda lahko kaj zaigral. Dobra jed bo tudi doprinesla svoj del k uspešnemu srečanju, toda ni potrebno, da je posebna ali draga. Včasih lahko tudi gostje prinesejo s seboj kaj za pod zob.

Ali je v bližini park ali prostor, kjer bi na primer lahko plavali ali kaj igrali? Zakaj ne bi pripravili zakuske v naravi? Vsaka družina lahko prinese nekaj hrane, da ne bo nihče finančno preobremenjen.

Ključ vsega pa je zmernost. Da bi bilo veselo, ni potrebno, da je glasba ravno oglušujoča, pa tudi ples naj ne bo nespodoben ali dražljiv. V igrah na prostem lahko uživate tudi brez tekmovalnega duha. Eden od očetov pravi: »Včasih si mladi kar precej skočijo v lase, da se že skoraj tudi stepejo.« Pri takih aktivnostih  pazite, da se držite biblijskega nasveta, naj ,ne izzivamo drug drugega‘, in boste dobre volje (Galačanom 5:26).

Koga boš povabil? Biblija pravi: »Brate ljubite« (1. Petrovo 2:17). Zakaj bi na srečanje povabili le svoje vrstnike? Razširi krog povabljencev. (Primerjaj 2. Korinčanom 6:13.) Eden od staršev je opazil: »Starejši sicer pri mnogih aktivnostih ne morejo sodelovati, vendar radi pridejo in uživajo, ko gledajo druge.« Prisotnost odraslih na srečanju često prepreči, da srečanje ne uide nadzoru. Seveda ni možno, da bi na vsako srečanje povabil ,vso bratovščino‘, pa tudi nadzor bo boljši, če je skupina manjša.

Krščanska srečanja tudi ustvarjajo priložnost za utrjevanje duhovnosti. Nekateri mladi sicer mislijo, da bi poudarek na duhovnosti odvzel srečanju zabavnost. Eden mladih kristjanov se pritožuje: »Ko smo na kakem srečanju, takoj slišiš: ,Pridi, vzemi Biblijo, igrali bomo biblijske igre.‘« Vendar pa je psalmist glede tega rekel: »Srečen je mož . . . čigar veselje je v Božjem zakonu.« (Psalm 1:1, 2) Pogovori — ali celo igre — ki se vrtijo okrog Biblije, so lahko čisto prijetni. Morda pa moraš poglobiti biblijsko znanje, da bi lahko v tem uspešneje sodeloval.

Zbrani lahko tudi pripovedujejo, kako je kdo postal kristjan. Ali pa poskrbi za sproščenost in smeh tako, da poprosiš koga od njih, naj pove kaj smešnega. Nemalokrat so takšne pripovedi zelo poučne. Kot osnovo za zanimiv pogovor, pa lahko uporabiš tudi kakšno poglavje iz te knjige.

 Glede zabav bodi uravnovešen

Jezus Kristus gotovo ni menil, da je neprimerno oditi na kakšno srečanje. Biblija pove, da je bil na poroki v Kani, kjer se je dobro jedlo, igralo in plesalo, pa tudi družba je brez dvoma bila primerna. Jezus je celo prispeval k uspešnosti svatbe, ko je s čudežem poskrbel za vino! (Janez 2:3-11)

Toda v Jezusovem življenju ni bila najvažnejša zabava. Večino časa je porabil v prid duhovnih interesov, ko je poučeval ljudi o Božji volji. Rekel je: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, in dovršim njegovo delo.« (Janez 4:34) Jezusu je spolnjevanje Božje volje veliko bolj prispevalo k trajnemu veselju, kot pa katerakoli zabava. Tudi danes je še ,veliko za postoriti v Gospodovem delu‘. (1. Korinčanom 15:58; Matej 24:14) Če pa od časa do časa čutiš, da potrebuješ sprostitev, potem bodi uravnovešen in si privošči kaj zdravju koristnega. Tako je, kot je zapisal nek pisatelj: »Življenje ne more biti zmeraj nabito z akcijo in razburljivimi doživetji, sicer bi verjetno zelo hitro onemogli.«

[Podčrtne opombe]

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj nekateri mladi kristjani zavidajo mladim v svetu? Se je to že kdaj zgodilo tudi tebi?

◻ Kako mlade glede obnašanja svari Bog in kako bi to moralo vplivati na njihovo izbiro rekreacije?

◻ Zakaj je nespametno zavidati mladim, ki kršijo Božje zakone in načela?

◻ Kakšno koristno rekreacijo si lahko privoščiš 1. z družinskimi člani, 2. sam in 3. s sokristjani?

◻ Kakšen zgled uravnovešenosti v sprostitvi nam je dal Jezus Kristus?

[Poudarjeno besedilo na strani 297]

»Všeč mi je bila bučna glasba in utripajoče luči, zato sem prislonila obraz na okno in si hrepeneče predstavljala, kako se zabavajo«

[Poudarjeno besedilo na strani 302]

»Nekdo je prinesel travo in začelo se je popivanje. Tedaj se nam je vsem zmešalo.«

[Slika na strani 299]

Ali so mladi, ki upoštevajo biblijska načela, res prikrajšani za zabavo?

[Slike na strani 300]

Če imaš kakšen hobby, boš prosti čas koristno porabil

[Slike na strani 301]

Krščansko srečanje bo prijetnejše, če boš poskrbel za različne dejavnosti in če bodo povabljenci različno stari