12. poglavje

Zakaj nisem tak, kot bi rad bil

»SPLOH se ne počutim dobro,« se je potožil Louise. Ali tudi ti včasih podobno čutiš?

Res je, vsak potrebuje neko mero dobrega mnenja o sebi. Imenujejo ga ‚primes, ki daje človeku dostojanstvo‘. Razen tega piše v Bibliji: »Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe!« (Matej 19:19) Če o sebi nimaš dobrega mnenja, verjetno tudi o drugih ne misliš dobro.

Vse naredim narobe

Zakaj tako negativno misliš o sebi? Morda si razočaran zaradi omejitev. Odraščaš in večkrat si nespreten. Predmeti ti padajo iz rok ali se obnje zadevaš. Ne znaš se še prav ogibati razočaranjem. Ker še nimaš ‚preskušenega in izurjenega čuta za razlikovanje med dobrim in zlim‘, tvoje odločitve niso vedno najbolj pametne (Hebrejcem 5:14). Zato se ti včasih zdi, da delaš vse narobe.

Naslednji vzrok, da nimaš dobrega mnenja o sebi, so lahko neizpolnjena pričakovanja tvojih staršev. »Ko dobim v šoli slabo oceno,« pravi nek fant, »me starši vprašujejo, zakaj nisem dobil štirice, in tako se počutim kot poraženec.« Starši od otrok pač pričakujejo, da se bodo naprezali in dali vse od sebe. Če ne boš izpolnil  razumnih pričakovanj svojih staršev, si lahko prepričan, da ti bodo to povedali. Biblija svetuje: »Poslušaj moj sin [ali hčerka], očeta pouk in ne zametuj nauka svoje matere!« (Pregovori 1:8, 9) Sprejmi kritiko in daj se poučiti, namesto da postaneš malodušen.

Kaj pa, če starši delajo nepošteno primerjavo? (‚Zakaj nisi kot tvoj brat Pavel? On je bil vedno odličen!‘) Čeprav je takšna primerjava včasih boleča, je pogosto utemeljena. Starši ti želijo najboljše. In če se ti zdi, da so bili s tabo pretrdi, se o tem z njimi mirno pogovori.

Sam sebe moraš spoštovati

Kako si pridobiti dobro mnenje o sebi? Najprej pošteno razmisli o svojih prednostih in nagnjenjih. Ugotovil boš, da mnoge obveznosti sploh niso tako pomembne. Kako je z resnejšimi slabostmi, kot so jezljivost in sebičnost? Proti takšnim težavam se zavestno bôri in vse bolj se boš spoštoval.

Poleg tega ne smeš pozabiti, da imaš tudi pozitivne lastnosti. Ne smeš misliti, da je nepomembno, če znaš kuhati ali zamenjati prazno gumo na vozilu. Toda lačen človek ali pa nekdo, ki ima take težave na cesti, te bo zaradi takega znanja zelo cenil! Misli tudi na  svoje vrline. Si morda marljiv učenec? Potrpežljiv? Sočuten? Radodaren? Prijazen? Takšne lastnosti odtehtajo vse tvoje majhne pomanjkljivosti.

Pomaga ti lahko tudi takle kratek kontrolni seznam:

Postavi si uresničljive cilje: Če vedno segaš po zvezdah, boš grenko razočaran. Postavi si dosegljive cilje. Kaj če bi se naučil na primer pisati na pisalni stroj? Nauči se igrati kakšen inštrument ali tuj jezik. Več beri in izboljšaj svoje branje. Ko boš cilj dosegel, se boš tudi bolj spoštoval.

Delo dobro opravi: Če boš delo opravljal zanikrno, boš sam s seboj nezadovoljen. Bog se je veselil svojih stvaritvenih del in je stvarjenjska obdobja označil kot ‚dobra‘ (1. Mojzesova 1:3–31). Tudi ti lahko, doma ali v šoli, pri vsakem delu najdeš zadovoljstvo, če ga opraviš dobro in vestno. (Glej Pregovore 22:29.)

Stori kaj za druge: Samospoštovanja si ne bomo pridobili, če bomo sedeli križem rok in čakali na druge. Jezus je svetoval: »Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik.« (Marko 10:43-45)

Sedemnajstletna Kim je na primer vsako poletje porabila 60 ur mesečno, da bi pomagala drugim spoznati biblijske resnice. Takole pravi: »V tem času sem se zbližala z Jehovom, naučila pa sem se tudi res ljubiti ljudi.« Malo verjetno, da srečno dekle ne bi imelo o sebi dobrega mnenja.

Skrbno izbiraj svoje prijatelje: »Premalo zaupam vase,« pravi 17-letna Barbara. »Če sem z ljudmi, ki mi zaupajo, svoje delo dobro opravim. Kadar pa me obdajajo ljudje, za katere sem le peto kolo, povsem zatajim.«

 Domišljavi ali žaljivi ljudje zares lahko v nekom povzročijo občutek manjvrednosti. Zato izbiraj za prijatelje le tiste, ki se iskreno zanimajo za tvoje dobro in te bodrijo (Pregovori 13:20).

Bog naj bo tvoj najzaupnejši prijatelj: »[Jehova, NW] moja skala, moj grad,« je rekel psalmist David (Psalm 18:3, v NW 18:2). Ni se zanašal na svoje sposobnosti, temveč na svoje tesno prijateljstvo z Jehovom. Ko ga je pozneje zadela nesreča in je bil hudo pokaran, ga to ni iztirilo (2. Samuelova 16:7, 10). Tudi ti se lahko ‚približaš Bogu‘ in se potem ‚ponašaš‘, vendar ne v sebi, ampak v Jehovu! (Jakob 2:21-23; 4:8; 1. Korinčanom 1:30, v NW 1:31)

Slepe ulice

Nek pisec je napisal: »Včasih se skuša mlad človek s šibko osebnostjo ali premalo samospoštovanja skriti za lažno fasado, s katero se predstavlja svetu.« Kaže se kot robustnež, prostak ali odbijajoče oblečen punker. Toda za to »fasado« se ti mladi še vedno borijo z občutkom manjvrednosti (Pregovori 14:13).

Premislimo o tistih, ki so hoteli s svobodno spolnostjo pregnati občutek potrtosti in pridobiti  samospoštovanje (z občutkom, da so zaželjeni), doseči intimnost in z nosečnostjo pridobiti ljubezen in priznanje drugega bitja, otroka«. (Coping With Teenage Depression). Razočarana mladenka je pisala: »Iskala sem tolažbo v spolnosti, namesto, da bi poskušala razviti čvrst odnos s Stvarnikom. Dosegla nisem nič drugega kot osamljenost, praznino in še večjo potrtost.« Varuj se takšnih slepih ulic.

Opozorilo

Zanimivo je, da nas Biblija velikokrat opozarja, naj o sebi ne mislimo previsoko. Zakaj? Ker bi večinoma v prizadevanju, da bi pridobili samospoštovanje, pretiravali. Mnogi postanejo egoisti in se ponašajo s svojimi sposobnostmi. Nekateri se povišujejo tako, da ponižujejo druge.

V prvem stoletju so v eni od rimskih krščanskih skupščin tekmovali med seboj judovski in nejudovski kristjani. Zato je Pavel spomnil pogane na to, da so bili le zaradi Božje dobrote in milosti ‚vcepljeni‘ in od Boga priznani (Rimljanom 11:17-36). Tudi samopravični Judje so morali priznati, da so nepopolni. Pavel  je rekel: »Saj so vsi grešili in so brez božje slave«. (Rimljanom 3:23)

Pavel jim ni odvzel samospoštovanja, temveč jim je rekel: »V imenu milosti [nezaslužene dobrote, NW], ki mi je dana, [naročam, NW] vsakomur izmed vas: ne dajajte na svojo pamet več, kot je treba dati.« (Rimljanom 12:3) Določena mera samospoštovanja je ‚potrebna‘, ne smemo pa pretiravati.

Tako je, kot piše dr. Allan Fromme: »Kdor ima o sebi ustrezno dobro mnenje, ni otožen, ni pa nujno, da bi bil blazno srečen. . . . Ni pesimist, pa tudi ne brezmejen optimist. Ni predrzen, niti ni brez določenega strahu. Jasno mu je, da ni najuspešnejši človek vseh časov niti popoln poraženec.«

Zato bodi skromen. »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« (Jakob 4:6). Zavedaj se svojih prednosti, vendar ne podcenjuj svojih napak. Raje se trudi, da odpraviš slabosti. Še vedno boš občasno podvomil vase, čeprav nimaš razloga, da bi dvomil v svoje dobre lastnosti ali v to, da se Bog zanima zate. Kajti kdor »ljubi Boga, ga tudi Bog prizna« (1. Korinčanom 8:3).

Vprašanja za razgovor

◻ Zakaj nekateri mladi o sebi negativno mislijo? Ali lahko poveš kakšni so ti občutki?

◻ Kako lahko opraviš z zahtevami, ki so ti jih postavili starši?

◻ Kako si lahko pridobiš samospoštovanje?

◻ Kakšne so »slepe ulice« na poti k samospoštovanju?

◻ Zakaj moraš paziti, da ne bi o sebi mislil previsoko?

[Poudarjeno besedilo na strani 98]

Samospoštovanje so poimenovali ‚primes, ki daje človeku dostojanstvo‘.

[Slika na strani 99]

Ali si plašen in se počutiš manjvredno? Obstaja rešitev

[Slika na strani 101]

Domišljavost in bahanje nista sredstvo, s katerim bi si pridobil samospoštovanje

[Slika na strani 102]

Ali se ti včasih zdi, da ne moreš prav ničesar prav storiti?