29. poglavje

Ali že lahko hodim na zmenke

V MNOGIH deželah imajo zmenke fantov in deklet za prijetno, romantično zabavo. Ljudje pa sicer na to različno gledajo. Za nekatere je sestajanje formalnost, h kateri spada šopek cvetja, prijetna večerja in poljub za slovo. Nekaterim pa zmenek pomeni samo druženje s pripadnikom drugega spola, ki jim je všeč. So celo pari, ki nenehno tičijo skupaj, pa zatrjujejo, da ,so le prijatelji‘. Vedno — pa naj govorimo o sestajanju ali da kdo s kom hodi ali se srečuje — pa imamo v mislih eno stvar: to, da sta fant in dekle veliko skupaj, večinoma brez nadzorstva.

V biblijskih časih takšno sestajanje ni bilo v navadi. Vendar pa se sestajanju ne sme ugovarjati, kadar se sestajata dva, ki se želita uvidevno in častno spoznati. In za oba je lahko to lepo preživet čas. Toda, ali to pomeni, da moraš tudi ti z nekom hoditi?

Vpliv okolja

Morda okolje pritiska nate v tem pogledu. Večina vrstnikov verjetno hodi na zmenke, zato tudi sam nočeš biti drugačen. Morda te k temu nagovarjajo celo dobronamerni prijatelji in sorodniki. Ko je 15-letna Mary Ann imela zmenek, ji je teta rekla: »Ni važno, ali se želiš s tem mladeničem poročiti ali ne. Sestajanje je samo etapa tvojega razvoja. . . . Če boš fante vedno zavračala, boš nepriljubljena in te ne bo nihče več povabil.« Mary Ann se spominja: »Tetine besede so mi dale misliti. Ali  naj zapravim dobro priložnost? Fant ima svoj avto in veliko denarja in vedela sem, da mi lahko veliko nudi. Naj torej hodim z njim ali ne?«

Drugim mladim pa zopet njihove lastne želje po prijateljstvu in naklonjenosti ustvarjajo pritisk. »Želela sem biti ljubljena in cenjena,« pripoveduje 18-letna Ann. »S starši si nismo bili blizu, zato pa sem se zbližala s fantom. Želela sem imeti nekoga, ki bi mi bil blizu, s katerim bi se lahko pogovarjala in bi me resnično razumel.«

Vendar bi najstnik ne smel hoditi na zmenke le zaradi pritiska! Sestajanje je resna stvar in je del procesa iskanja zakonskega partnerja. Zakonskega partnerja? To pa je najbrž zadnje, o čemer razmišljajo mladi, ki hodijo na zmenke. Toda, kateri drugi opravičljiv razlog bi lahko imela mladenič in dekle, ki sta veliko časa skupaj, kot da razmišljata o bodoči poroki? Daljnosežno gledano pa je vsako sestajanje iz kateregakoli drugega razloga verjetno vse prej kot »zabava«. Zakaj?

Temna plat zmenkov

Mladi se kar naenkrat znajdejo v občutljivem obdobju svojega življenja, ki ga Biblija opisuje kot ,cvet mladosti‘ (1. Korinčanom 7:36). V tem času morda občutiš močno spolno željo. To ni nič napačnega; to spada k tvojemu odraščanju.

Vendar je z najstniškim sestajanjem povezan velik problem. Najstniki se komaj začenjajo učiti, kako nadzorovati spolno vzburjenost. Verjetno ti je dobro znan Božji zakon glede spolnosti in iskreno želiš, da bi ostal čist. (Glej 23. poglavje.) Pri tem pa se pojavi nekaj povsem naravnega: pogosteje ko si z nekom drugega spola, močnejše so lahko tvoje potrebe po spolnosti, če  to želiš ali ne. (Glej 232. in 233. str.) Tako smo ustvarjeni! Ker si torej še mlad in ne znaš prav obvladovati svojih občutkov, verjetno tudi ne veš, kako bi se na zmenku obnašal. Na žalost mnogi mladi to spoznajo iz grenkih izkušenj.

»Ko sva pričela hoditi, . . . se nisva držala niti za roke, niti se poljubljala. Želel sem le biti ob njej in se pogovarjati,« pravi mladenič. »Toda bila je zelo nežna in rada je sedla čisto k meni. Sčasoma sva se že držala za roko in se poljubljala. To mi je zbudilo močno spolno željo. Tako zelo je vplivalo name, da sem želel biti ob njej, vendar ne za to, da bi se pogovarjal, temveč, da bi jo objemal, božal in poljubljal. Nikoli mi ni bilo dovolj! Od poželjenja me je dobesedno razganjalo. Včasih sem se sam sebi zdel umazan in me je bilo sram.«

Nič čudnega ni, da se sestajanje rado sprevrže v  nedovoljene spolne odnose. Anketa med stotinami najstnikov je pokazala, da 87 odstotkov deklet in 95 odstotkov fantov meni, da ima spolnost pri sestajanju »pomembno ali celo zelo pomembno« vlogo. Vendar pa je 65 odstotkov deklet in 43 odstotkov fantov priznalo, da so ob srečanjih včasih imeli spolni kontakt, celo če tega niso želeli!

Dvajsetletna Loretta se spominja: »Več ko sva bila skupaj, bolj sva bila zavzeta. Poljubljanje kmalu ni bilo več zanimivo, zato sva se začela božati po intimnih delih telesa. Postajala sem živčna, ker sem se počutila umazano. Fant pa je pričakoval, da bova šla ,do konca‘ . . . Bila sem zmedena. Mislila sem samo na eno: ,ne želim ga izgubiti‘. Počutila sem se bedno!«

 Seveda vsi pari nimajo spolnih odnosov; nekateri prekinejo z nežnostmi tik pred zdajci. Kaj pa se zgodi, če je kdo čustveno razvnet, nima pa izgledov, da tem občutkom častno zadosti? Prav gotovo bo razočaran. In ta razočaranja niso omejena le na spolnost.

Ranjena čustva

Nek mladenič se je znašel v takšni zadregi: ,V začetku sem imel Kathy zelo rad. Seveda priznam, da sem jo nagovoril k marsičemu, kar se njej ni zdelo prav. Sedaj se zdim sam sebi umazan, ker me ne zanima več. Kako naj ji to povem, da ne bom ranil njenih čustev?‘ Zamotano, ni kaj! In kako bi se počutil ti, če bi bil Kathy?

Med najstniki je strto srce splošna bolezen. Res je lepo videti mlad par, ki se drži za roko, toda kolika je možnost, da bosta skupaj še po letu dni ali da se bosta  poročila? Zelo majhna. Najstniška zaljubljenost je skoraj vedno obsojena na propad; redko vodi v zakon in se pogosto konča s strtim srcem.

Najstnikova osebnost se še vedno spreminja. Šele odkrivati si začel, kdo si, kaj imaš rad in kaj pričakuješ od življenja. Nekdo, ki se ti zdi danes zanimiv, te bo morda že jutri dolgočasil. Toda, če daš romantičnim občutkom prosto pot, bo gotovo kdo prizadet. Zato ne presenečajo rezultati študij, ki so pokazale, da je »spor s prijateljico«, ali »razočaranje v ljubezni« eden glavnih vzrokov, ki mlade ženejo v samomor.

Sem dovolj zrel

Bog mladim pravi: »Veseli se mladenič [mladenka] v svoji mladosti, in tvoje srce naj bo vedro v tvojih mladih dneh. Hodi po potih svojega srca in po želji svojih oči.« Mladi res nagibajo k hoji ,po poteh svojega srca‘. Vendar se te »poti,« ki so v začetku v veselje, pogosto končajo z nevšečnostmi in nesrečo. Zato biblija takole spodbuja: »Zato odpravi nevoljo iz srca svojega in odstrani hudo od telesa svojega; kajti mladost in jutro življenja je nečimurnost.« (Pridigar 11:9, 10, AC) Nevolja pomeni biti močno prizadet ali potrt. Nesreča pomeni oseben neuspeh. Oboje pa življenje naredi še bolj bedno.

Ali to pomeni, da sestajanje vedno prinese nejevoljo in nesrečo? Ne vedno. Lahko pa se to zgodi, kadar se sestajamo z nekom iz napačnih nagibov (zaradi zabave),  ali če nismo dovolj zreli za zmenke. Naslednja vprašanja ti lahko pomagajo oceniti svoj položaj.

Ali bodo zmenki pospešili ali pa zvrli moj proces čustvenega dozorevanja? Če hodiš s kom, potem si vezan na odnos fant — dekle. Ali ne bi bilo bolj koristno zate, če bi razširil svoj krog poznanstva? (Primerjaj 2. Korinčanom 6:12, 13.) Mlada Susan pravi: »Naučila sem se sklepati tesna prijateljstva s starejšimi sestrami v veri v naši skupščini. One potrebujejo družbo, jaz pa njihov vzpodbuden vpliv. K njim grem na kavo, pogovarjamo se in smejemo. Med nami so se razvila iskrene in trajne vezi prijateljstva.«

S tem, ko imaš raznovrstne prijatelje — stare in mlade, neporočene in poročena, moške in ženske — se navajaš na različne sredine, tudi na osebe drugega spola, ne da bi se, kot na zmenku, počutil nelagodno, neprijetno. Medtem ko se družiš z zakonskimi pari, si pridobivaš bolj uravnoteženo mnenje o zakonu. To ti bo pomagalo pozneje najti ustreznega zakonskega partnerja in izpolniti tudi svojo zakonsko vlogo. (Pregovori 31:10) Mlada Gail je prišla do zaključka: »Nisem še tako daleč, da bi se lahko poročila in osnovala družino. Najprej moram spoznati sama sebe in doseči še prenekatere duhovne cilje. Zato pravzaprav nimam nobene potrebe, da bi bila bolj zaupna s kakšnim mladeničem.«

Ali hočem zadati čustvene rane? Tako tvoji kot tudi občutki drugega so lahko zelo prizadeti, če se splete med vama čustvena vez, ki pa bo enkrat pretrgana. Ali je pošteno izkazovati čustva nekomu samo zato, da bi zbiral izkušnje z nasprotnim spolom? (Glej Matej 7:12.)

 Kaj pravijo moji starši? Starši večkrat vidijo nevarnosti, za katere si sam slep. Končno so bili nekdaj tudi sami mladi. Vedo, do česa lahko pride, če dva mlada veliko časa preživita skupaj. Zato se ne kujaj, če se starši ne strinjajo s tvojimi zmenki (Efežanom 6:1-3). Verjetno menijo, da moraš še počakati, dokler ne boš starejši.

Ali se bom zmogel držati biblijskih moralnih načel? Ko preživimo »cvet mladosti«, znamo bolje obvladati svoje spolne želje — čeprav to še vedno ni lahko. Ali si v svojem občutljivem življenskem obdobju res dovolj zrel za tesno zvezo z drugim spolom in to vez tudi obdržati moralno čisto?

Mnogi si postavljajo takšna vprašanja in pridejo do enakega zaključka kot Mary Ann, ki smo jo že omenili. Ona pravi: »Odločila sem se, da bom o tej stvari odločala sama, brez pomoči drugih. Prijateljstvo bom sklenila šele takrat, ko bom dovolj stara za poroko in ko bom spoznala nekoga, ki ima lastnosti, kakršne se od moža pričakujejo.«

Mary Ann je poudarila ravno tisto, o čemer moraš razmisliti, preden se dogovoriš za zmenek.

Vprašanja za razgovor

◻ Kaj ti pomeni izraz ,zmenek‘?

◻ Zakaj nekateri mladi mislijo, da morajo hoditi z nekom?

◻ Zakaj sestajanja niso primerna v »cvetu mladosti«?

◻ Kako se izogniti »nesreči«, če že pride do zmenka?«

◻ Kakšni problemi lahko nastanejo, če sta fant in dekle »le prijatelja«?

◻ Kako veš, da si dovolj zrel za zmenek?

[Poudarjeno besedilo na strani 231]

»Poljubljanje kmalu ni bilo več zanimivo, zato sva se začela božati po intimnih delih telesa. Postajala sem živčna, ker sem se počutila umazano. Fant pa je pričakoval, da bova ,šla do konca‘.«

[Poudarjeno besedilo na strani 234]

,Kako naj ji to povem, da ne bi ranil njenih čustev?‘

 [Okvir/slika na straneh 232, 233]

Ali sta lahko fant in dekle ,le prijatelja‘

Tako imenovana platonska ljubezen (ko se oba odpovesta spolnosti) pri mladih ni nič nenavadnega. Sedemnajstletni Gregor ugotavlja: »Lažje se pogovarjam z dekleti, ker so bolj čuteče in razumevajoče.« Drugi so prepričani, da jim takšna prijateljstva pomagajo, da se razvijejo v bolj uravnoteženo osebnost.

Biblija opozarja mladeniče, naj ravnajo z mlajšimi ženskami kot s sestrami v vsej spoštljivosti‘ (1. Timoteju 5:2). Če se držimo tega osnovnega načela, lahko resnično gojimo čiste, pozitivne in prijateljske odnose z nasprotnim spolom. Apostol Pavel, ki je bil samski, je imel vrsto prijateljstev s kristjankami. (Glej Rimljanom 16:1, 3, 6, 12.) Pisal je o dveh ženskah, ki sta se ,z njim trudili za evangelij‘ (Filipljani 4:3). Tudi Jezus Kristus je imel uravnotežen, zdrav odnos do žensk. Rad se je pogovarjal z Marto in Marijo ter se veselil njune gostoljubnosti. (Luka 10:38, 39; Janez 11:5).

Vsekakor se za ,platonskim‘ prijateljstvom velikokrat skriva pritajena zaljubljenost ali želja obdržati pozornost drugega, ne da bi se vezali. In ker se občutki lahko hitro spremenijo, je zelo priporočljiva previdnost. Dr. Marion Hilliard svari: »Površno znanstvo, ki takorekoč vozi s hitrostjo 10 kilometrov na uro, se lahko mimogrede sprevrže v slepo strast s 100 kilometri na uro.«

Mike, 16-letni mladenič, je to doživel, ko se je ,spoprijateljil‘ s 14-letno deklico. Pravi: »Kmalu sem ugotovil, da fant in dekle ne moreta ostati le pri prijateljstvu, če sta venomer sama. Najino prijateljstvo je postajalo vedno močnejše. Kmalu sva drug do drugega občutila nekaj več in tako je še danes.« Ker sta oba še premlada za poroko, sta zaradi tega potrta.

Pretesna zveza ima lahko še bolj žalostne posledice. Fant je skušal tolažiti prijateljico, ki mu je zaupala svoje težave.  Kmalu je prišlo do nežnosti. K čemu je to vodilo? Oba sta imela slabo vest, njun odnos pa je bil obremenjen. Pri nekaterih je prišlo do spolnih odnosov. Anketa, ki jo je naredil Psychology Today, je dala naslednje rezultate: »Skoraj polovico vprašanih (49 odstotkov) so prijateljski odnosi vodili do spolnih odnosov.« Nadalje: »Skoraj tretjina (31 odstotkov) pa prizna, da so v preteklem mesecu imeli spolne odnose s prijateljem ali prijateljico.«

Morda misliš, da za prijatelja ali prijateljico sploh nisi privlačen(na) in da se ne boš nikoli zaljubil(a) vanj(o). Mogoče. Toda, kaj bo prinesla prihodnost? Upoštevati je treba tudi tole: »Kdor se zanaša na srce svoje, je bedak.« (Pregovori 28:26, AC) Srce je lahko izdajalsko in varljivo, lahko nas zaslepi, da ne vidimo pravih nagibov. In, ali res veš, kaj prijatelj ali prijateljica čuti do tebe?

V svoji knjigi The Friendship Factor Alan Loy McGinnis svetuje: »Ne bodi preveč prepričan vase.« Bodi previden in bodi raje vedno v skupini. Izogibaj se neprimernih dejanj naklonjenosti, ne iščita »skritih kotičkov«. Težave raje zaupaj staršem ali starejšim znancem, ne pa vrstniku drugega spola.

In kaj storiti, če se kljub vsej previdnosti nekdo zaljubi vate, ti pa mu ne vračaš občutkov? ,Govori resnico‘ in pojasni svoje stališče (Efežanom 4:25). Če to nič ne pomaga, bo mogoče najbolje, da postaneš malo manj dostopen. »Razumni najbolje opazi zlo in se skrije.« (Pregovori 22:3) Ali pa kot piše v knjigi The Friendship Factor: »Če je potrebno, zvezo prekini.« Včasih takšno prijateljstvo kljub najboljši volji uide nadzoru, vemo pa, kam to vodi.« Moramo se torej pravočasno »umakniti«.

 [Slika na strani 227]

Mladi pogosto občutijo potrebo po druženju

[Slika na strani 228]

Zmenki so pogosto obremenjeni zaradi nehotenega izkazovanja naklonjenosti

[Slika na strani 229]

Druženja z osebami drugega spola se lahko veselimo tudi v večji skupini

[Slika na strani 230]

Tako imenovana platonska ljubezen se pogosto konča s srčnimi ranami