Poglavje 17

Kaj misliš o glasbi in plesu

1–3. a) Zakaj lahko rečemo, da je Stvarnik človeka obdal z glasbo? b) Navedi nekaj primerov, ki pokažejo, da Biblija ples odobrava.

STVARNIK je človeka obdal tudi z glasbo. Ne le zlivanje čudovitih tonov iz grl mnogih ptic, tudi žuborenje potočkov, šepet vetra v drevesnih krošnjah, oglašanje čričkov, regljanje žab in glasovi mnogih drugih stvarjenj predstavljajo glasbo, ki nas obdaja. Zato ni presenetljivo, da izvirajo glasbeni instrumenti prav iz začetkov človeške zgodovine.

² Tudi ples ima zelo dolgo zgodovino. V Izraelu je Mojzesova sestra Miriam vodila žene »s tamburini in v plesu«. Ko je Bog pomagal kralju Davidu premagati pokvarjene sovražnike, so »iz vseh izraelskih mest prišle žene s petjem in plesom«. Očitno je, da je tudi Jezus odobraval ples, saj ga je v svoji priliki o izgubljenem sinu omenil kot del slavja. Povedal je, da so vrnitev izgubljenega sina praznovali z »glasbo  in plesom«. Biblija razen tega omenja, da so plesale posamezne osebe ali skupine mož in žena. (2. Mojzesova 15:20; 1. Samuelova 18:6; Lukež 15:25).

³ Ali to pomeni, da je vsaka glasba in vsak ples dober? Ali pa bi morda moral izbirati glasbo, ki jo poslušaš in plese, ki jih plešeš? Kaj nam pri taki izbiri lahko pomaga? Je to sploh pomembno?

IZBIRA PLESA

4–6. a) Zakaj nekateri plesi za kristjane niso primerni? (Kološanom 3:5, 6) b) Zakaj primerjajo določene moderne plese s starimi plesi plodnosti?

⁴ Plesi so tako različni — od umirjenega valčka do živahne polke. Poznamo latinskoameriški kongo, rumbo in sambo, bossa novo — pri katerih čutimo afriški vpliv. Tudi rock ‘n‘ roll in številni sodobni plesi so zelo razširjeni. Ali obstajajo tehtni razlogi za to, da odkloniš nekatere vrste plesov?

⁵ Da, in sicer takrat, kadar te neki ples spolno vznemiri in te vodi v skušnjavo, postopati nemoralno. To bi te lahko pripeljalo v mnoge težave.

⁶ Stari plesi plodnosti so že nekdaj imeli za cilj zbuditi spolne zahteve — mnogi današnji plesi pa so jim zelo podobni. Pred leti je pisalo v časopisu Time:

»Twist je bil prvotno nedolžen ples ..., toda mladina (nekega newyorškega nočnega kluba) ga je spremenila v kopijo rituala, ki so ga nekatera plemena izvajala pri svojih pubertetnih praznovanjih.« (20. oktober 1961)

7–10. a) Na kakšen način lahko oseba, ki sodeluje pri takem plesu, vznemirja ostale prisotne? Ali želiš očarati koga od nasprotnega spola na tak način? b) Zakaj je celo pri družabnih plesih na mestu opreznost?

 ⁷ Mnogi plesi, ki so se pojavili zadnja leta, so samo variante twista. Plesalci se ne dotikajo vedno, vendar krožijo z boki in rameni na spolno zelo privlačen način. Strasti mladega človeka se ob gledanju takih gibov prav kmalu zbudijo. Dekle si pri tem morda ničesar ne misli, saj je preprosto ujeto v ritem plesa. Ne bi pa smelo pozabiti, da ljudi, ki jo opazujejo, prevzemajo razni občutki in misli ob tem; v nekem pismu bralcev piše v New York Times Magazinu: »Upajmo, da telesa naših mladih (in malo manj mladih) plesalcev twista lažejo in da se njihova notranjost ne obnaša tako kakor njihovi boki in celo telo.«

⁸ Tudi če pri plesu nimaš nobenih slabih namenov, upoštevaj, kakšen učinek izvajaš na druge mlade ljudi. Ali jih s svojimi gibi spolno vznemirjaš, kakor vznemirjajo tesno oprijete obleke, pozibavanje bokov in različni erotični izrazi? Ali želiš samo na takšen način koga privlačiti? Ali pa si želiš za partnerja človeka, ki te ima rad zaradi tvoje osebnosti in zaradi stvari, ki se zdijo tebi važne, in ker se lahko s teboj lepo pogovarja? Ali se zanimaš za človeka, ki bi z veseljem nekaj naredil zate, ali za takšnega, ki samo od tebe nekaj želi?

⁹ Tudi družabni plesi s predpisanimi koraki in gibi so lahko vzrok spolne vznemirjenosti, ki jo pogojuje tesno dotikanje teles. Če torej sodeluješ pri takem plesu, ne pozabi, da lahko spolno vznemiriš svojega partnerja tudi če se ne držita tako tesno, da bi to tebe spolno vznemirilo.

 ¹⁰ Dejstvo je, da večino plesov ne moremo razdeliti na pravilne in nepravilne, na dostojne in nedostojne. Mnogi od njih se namreč lahko plešejo popolnoma dostojno, ali pa tako, da se z načinom plesa prekrši Božji zakon, ki zahteva čist in spodoben način obnašanja.

IZBIRA GLASBE

11, 12. Kakšno moč ima glasba? Navedi primere.

¹¹ Kakor pri plesu, tako je tudi pri glasbi potrebna pazljiva in razumna izbira. Zakaj? Zato ker glasba izvaja moč, ki lahko, kakor vsaka druga moč, vpliva na človeka dobro ali slabo.

¹² Odkod prihaja moč glasbe? Iz njene sposobnosti, da pri poslušalcu zbudi določeno razpoloženje, vznemirjenje in čustva. Glasba lahko pomirja in sprošča, lahko osveži in poživi. Prav »čutiš« lahko razliko med živahno koračnico in nežno serenado. Glasba lahko v človeku zbudi prav vse občutke — ljubezni, miline, spoštovanja, sovraštva, žalosti, jeze, strasti. Ljudje so v zgodovini spoznali moč glasbe, ki je spodbujala ljudi k raznim dejanjem. Uspeh francoske revolucije se na primer pogosto pripisuje marseljezi, ki je služila kot »krvoločen klic k orožju«. Tudi šole imajo pogosto svoje »borbene« pesmi, ki jih pojejo pred raznimi športnimi tekmovanji.

13–16. a) Kakšno zvezo ima nasvet iz Pregovorov 4:23 z izbiro glasbe? b) Kako lahko služi glasba kot »katalizator« in včasih povzroči trajno škodo?

¹³ V Bibliji je srce tesno povezano s čustvi im nagibi, zato pravi Božja beseda: »Bolj nego vse,  kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23) Ker vpliva glasba na čustva in srce, je treba še posebej pazljivo izbirati, kaj bomo poslušali.

¹⁴ Res je, da je vpliv glasbe le prehoden, toda dovolj dolg, da človekovo pozornost preusmeri, ali da zmanjša sposobnost upiranja nekaterim nagnjenjem. Če si študiral kemijo, verjetno poznaš »katalizatorje«. Slišal si, da lahko često spojimo dva elementa, ki se sama ne spajata, le s pomočjo nekega tretjega, ki ga imenujemo katalizator. Vsi imamo določene slabosti in slaba nagnjenja. Vzemimo, da nastanejo okoliščine, v katerih bi zlahka naredil nepravilno dejanje. Glasba služi v tem primeru kot »katalizator«, ki bo združila okoliščine in tvoja nagnjenja ter te zapeljala v prestopek, ki ga boš pozneje morda grenko obžaloval. Sodelavka komisije, ki jo je vlada ZDA zadolžila za raziskovanje pornografije, je dejala:

¹⁵ »Ker vpliva glasba pri dekletih na čustva in zbuja ljubezenska nagnjenja, pri odraščajočem dekletu pogosto služi kot katalizator pri ljubezni in hkrati kot spolni dražljaj. ... Glasba zbudi takšen občutek.« (Denver Post, 23. julij 1971.)

¹⁶ Da, glasba lahko, čeprav trenutno, vpliva nate tako močno, da te navede na postopek ali način življenja, ki traja dalj časa ali pa se učinki takega postopka dalj časa čutijo. Mar se torej ne izplača biti kritičen pri izbiri glasbe?

 TEŽAVA PRI ODLOČITVI

17, 18. Kako lahko pri poslušanju neke glasbe ugotoviš, ali je zate dobra ali škodljiva?

¹⁷ Seveda ti nihče ne more dati seznama, iz katerega bi mogel razbrati, katera glasba je dobra in katera slaba; to pa zato, ker med vsemi različnimi zvrstmi glasbe ni niti ene, za katero bi lahko rekli, da je »vsa dobra« ali pa »vsa slaba«. Odločati moraš s svojim razumom in s srcem spoznati vrednost določene glasbe ter se pustiti voditi načelom, ki smo jih pravkar pregledovali. Tvoja izbira glasbe bo drugim povedala nekaj o tem, kakšen človek si.

¹⁸ »Ali naj ne presoja uho besed, kakor grlo okusa jedi,« je nekoč vprašal Job. (Job 12:11) Tako lahko uho preizkuša tudi glasbo. Celo pri instrumentalni glasbi lahko pogosto rečemo, kakšno  razpoloženje ali kakšnega duha izzove in h kakšnim dejanjem nas spodbuja. Tako je tudi z glasbo, ki jo je slišal Mojzes, ko se je z gore Sinaj vračal v izraelski tabor. Dejal je Jozuetu: »To ni glas takih, ki ukajo zaradi zmage, ne glas takih, ki vpijejo v poboju; glas pevajočih slišim jaz.« Res je pesem, ki jo je slišal, odsevala divje, malikovalsko obnašanje tedanjih Izraelcev. (2. Mojzesova 32:15—19, 25)

19–22. a) Česa se morajo varovati tisti, ki ljubijo klasično glasbo? b) Kaj je treba pomisliti, kadar poslušamo jazz ali rockglasbo?

¹⁹ Poglejmo še nekaj primerov iz naših dni. Klasična glasba zveni v glavnem čudovito, celo vzvišeno. Na poslušalca učinkuje večinoma ugodno, oplemeniti ga, toda včasih se tudi zgodi, da pospešuje ali celo poveličuje umazane in sebične strani življenja. Ne smemo pozabiti, da je veliko skladateljev klasične glasbe živelo nemoralno, razuzdano življenje. Čeprav so komponirali v glavnem za občinstvo, ki je cenilo in ljubilo »vse lepo v življenju«, so njihove pokvarjene misli in pogledi na svet sigurno vplivali na njihovo glasbo ali morda na besedila. Če torej želimo ohraniti zdrav duh in srce, tudi tako imenovane »resne« glasbe ne smemo vedno sprejeti brez zadržkov.

²⁰ Na drugi strani glasbenega spektra najdemo kot nasprotje klasični glasbi sinkopirani jazz in rock. Celo med temi lahko najdemo melodične, umirjene skladbe; toda nekatere so silno divje in bučne. Zato tudi sami glasbeniki razlikujejo »soft« (nežni) jazz in rock od »hot« (vročega), »hard« (trdega) in »acid« (drogiranega — ki spominja na učinke mamil) jazz in rock. Sam bi moral vedeti, kakšno vedenje zbuja posamezna vrsta te glasbe — uho, razum in srce ti morajo to povedati. Besedila in  včasih tudi sama glasba so včasih tako nedvoumna, da ga ljudje z lahkoto povežejo z določeno vrsto ljudi ali njihovim obnašanjem. Biblija na primer omenja »pesmi pijancev« in »pesmi prostitutk«. (Psalm 69:12; Izaija 23:15, 16) Kaj pa danes?

²¹ Če na primer bereš v časopisu poročila o koncertu ali glasbenem festivalu, kjer so ljudje kričali, dekleta omedlevala, kjer so uživali mamila in je morala posredovati policija, da niso povsem uničili dvorane — kaj misliš, kakšno glasbo so izvajali na takšni prireditvi? Za kakšno glasbo pa misliš, da se je specializiral pevec ali glasbenik, ki je umrl zaradi prekomernega uživanja mamil?

²² Verjetno veš, da se mnogi mladi navdušujejo za rock glasbo zato, ker mislijo, da njena besedila opisujejo resničnost in probleme sveta okrog njih. Morda bolj kot ostale zvrsti glasbe želi rock glasba poročati o problemih odraščanja, o razkolu med generacijami, o mamilih, seksu, o človekovih pravicah, obupu, nasilju, vojnah in podobno. Želi izraziti nezadovoljstvo mladine zaradi obstoječih socialnih sistemov in njihovih krivičnosti in prinaša njihove ideje o boljšem svetu. Toda kakšen je učinek teh sporočil? Kako koristijo mladini? Kakšno svobodo jim je prinesla ta filozofija? Če postavlja ta glasba v ospredje resničnost, zakaj je tedaj tako tesno povezana z mamili, zakaj mnoga besedila razumejo le tisti, ki so pod vplivom mamil? O teh vprašanjih bi bilo treba razmisliti.

23–25. a) Kakšen je smisel nasveta iz Pregovorov 7:5 glede izbire glasbe? b) Koga moraš upoštevati, ko poslušaš glasbo ali plešeš? Zakaj? (1. Korinčanom 10:31—33; Filipljanom 1:9, 10) c) Zakaj ni nepomembno, kakšno glasbo poslušamo in kakšne plese plešemo?

²³ Tvoja izbira glasbe torej ni nepomembna. Lahko jo prepustiš drugim, s tem da enostavno slediš  množicam in poslušaš to, kar je trenutno moderno. Lahko pa razmisliš in sam pazljivo izbiraš ob pomoči modrih nasvetov Božje besede. V Propovedniku 7:5 piše: »Bolje je poslušati karanje modrih, nego petje bedakov.« Tukaj Biblija ne misli na duševno zaostale ljudi, ampak na bedake v moralnem pogledu, na take, ki hodijo po poti, ki prinaša same težave.

²⁴ Morda si misliš, da lahko mirno poslušaš glasbo, ne da bi slabo vplivala nate, četudi vsebuje nekaj besed, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli, ali ki čutno ali vihravo zveni. Morda enako misliš tudi o plesih, ki jih plešeš. Toda kako vplivaš s tem na druge? Ali čutiš kakor apostol Pavel, ki je dejal, da se je pripravljen odreči tudi tako običajni stvari, kot je uživanje mesa, če bi s tem lahko preprečil spotikanje ljudi? S kakšnimi ljudmi te enači glasba, ki jo poslušaš?

²⁵ S tem, kakšno glasbo poslušaš in kakšne plese plešeš, pokažeš, ali si zainteresiran samo za to, da se zabavaš, ali tudi za to, da želiš večno živeti v Božji milosti.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 124]

Ples ima dolgo zgodovino