Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Samozadovoljevanje in homoseksualnost

Samozadovoljevanje in homoseksualnost

Poglavje 5

Samozadovoljevanje in homoseksualnost

1–4. a) Kaj je masturbacija? b) Zakaj nekaj ni brezpogojno pravilno, čeprav je splošno v navadi? c) Zakaj naj bi se zanimali za Božje gledišče o tej zadevi?

ALI ni čudovito, kako se telesa deklet in fantov razvijajo v dobi odraščanja, tako da postanejo sposobna očetovstva ali materinstva? Vzporedno s temi spremembami se spreminja tudi odnos do nasprotnega spola. Privlačnost raste in fantje se prično zanimati za dekleta, dekleta pa za fante. Istočasno raste tudi zanimanje za spremembe lastnega telesa. Kako potešiš to radovednost? Ali bi bilo prav, če bi delal poskuse s svojimi spolnimi organi, jih božal, drgnil in podobno, dokler ne bi doseglo vzburjenje viška?

2 To se imenuje masturbacija ali samozadovoljevanje in je zelo razširjena navada. Neka razprava, ki obravnava to temo, pravi takole: »Vse resne statistične preiskave, ki jih imamo na razpolago, kažejo, da ... vsaj 95 % fantov in mladih mož med 13 in 25 letom preživi različno dolgo obdobje, v katerem se iz navade samozadovoljujejo.« Ista razprava pravi, da se samozadovoljuje tudi 40 do 50 % deklet. Nekaterim ljudem so ti podatki dokaz, da je samozadovoljevanje nekaj povsem prirodnega in so zaskrbljeni, če pri mladih ne nastopi obdobje masturbacije ali samozadovoljevanja.

3 Kaj misliš ti o tem? Ali se strinjaš, da je samozadovoljevanje normalno samo zato, ker je razširjeno po vsem svetu? Laž in kraja sta v svetu tudi nekaj običajnega. Toda sigurno se ne boš strinjal, da sta zaradi tega laž in kraja normalni in sprejemljivi za družbo, mar ne? »Navaden« prehlad je tudi splošno razširjen, pa si ga vseeno ne želiš. Kako je potem s trditvijo, da je samozadovoljevanje neškodljivo?

4 Večina zdravnikov pravi, da je občasno masturbiranje za telesno zdravje neškodljivo. Kot večina psihiatrov pravijo tudi oni, da postane škodljivo samo v primerih, ko se v človeku pojavi občutek krivde — ta namreč vodi do čustvene razrvanosti, ki je povzročitelj telesnih motenj. Toda zdravniki in psihiatri so zmotljivi in zato često spreminjajo svoja mišljenja. Vendar pa obstaja vir, kjer mladina lahko črpa dober nasvet brez bojazni, da je ta nasvet zmoten. To je Božja beseda. Če si torej želimo ne le dolgega, ampak večnega življenja, se obrnimo po nasvet k njej. Človek za svojo srečo nikoli ne more storiti toliko, kolikor lahko stori ona.

MNENJE NAJVIŠJEGA

5, 6. a) Kakšno zvezo ima nasvet v Kološanom 3:5 s samozadovoljevanjem? b) Zakaj povezuje Biblija to razvado z »lakomnostjo« in »pohlepom«?

5 Ne postavlja se vprašanje, kakšno telesno škodo, temveč kakšno duhovno škodo lahko povzroči samozadovoljevanje. Res je, da se danes tako razširjeni besedi »samozadovoljevanje« ali »masturbacija« v Bibliji nikjer ne pojavita, toda kako razumemo besede, ki jih je napisal apostol Pavel skupščini v Kolosah (3:5)? Tistim, ki ne žele izgubiti Božjega odobravanja, je dejal: »Morite torej ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje.« Za razliko od prešeštvovanja, je samozadovoljevanje nekaj, kar lahko stori vsak sam s seboj. Toda mar to pomeni, da se zato ni treba bati nečistosti? Ali ni tudi to vdajanje seksualnim strastem?

6 Apostol piše tudi o tistih, ki so se, ko so »postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo«. (Efež. 4:19) V listu Kološanom je omenil Pavel lakomnost; masturbacijo lahko izrazimo tudi na takšen način. Zakaj? Lakomnost je želja po nečem, kar ti ne pripada. Bog je za zadostitev seksualnih potreb ustvaril zakon. Človek, ki se samozadovoljuje, poskuša doseči to zadovoljstvo, ne da bi plačal ceno zanj. Cena je v prevzemu odgovornosti, ki jih zakon prinaša. Pri tem vedi, da apostol Pavel ni svetoval tistim, ki so »prevzeti od strasti«, da naj jo potešijo s samozadovoljevanjem, ampak z Božjo pripravo — zakonom. (1. Korinčanom 7:2, 9)

7, 8. a) Kako lahko navada samozadovoljevanja vpliva na srečen zakon? b) Zakaj bi bilo napačno, imeti samozadovoljevanje kot sredstvo, s katerim bi preprečili hudo kršitev Božjega zakona?

7 Prav zares — samozadovoljevanje lahko ogrozi tvojo bodočo zakonsko srečo! Posledica samozadovoljevanja je, da taka oseba misli vedno le na svoje zadovoljstvo in užitek. Toda v zakonu je treba — posebno mož mora paziti na to — zadovoljiti svojega partnerja! Če tega ni, postane zakon prazen, to pa povzroči žalost in razočaranje. Prav v tem, da mislijo mnogi možje samo na svoje zadovoljstvo, pri tem pa prezrejo ženine potrebe, je eden glavnih problemov današnjih zakonov. To pa izvira predvsem iz predzakonskega samozadovoljevanja.

8 »Kaj pa, če je nekdo še premlad, da bi se poročil?« bi mogel kdo vprašati. Ali ne bi bilo v tem primeru samozadovoljevanje zaščita pred kršitvijo Božjega zakona, namreč pred nečistovanjem ali homoseksualnostjo? Morda izgleda tako. Toda ali zveni to razumno? Ne. Samozadovoljevanje slabi zavest in ljubezen do tega, kar je prav, to pa je glavni pogoj, ki ščiti nekoga pred takšno zlorabo telesa. Kot mamila, postane tudi samozadovoljevanje nekaj, k čemur se fant ali dekle zatečeta, kadarkoli začutita željo za tem. Brez volje sta in brez moči, da bi premagala strast, ki povzroča tako zlorabo. Znajdete se v začaranem krogu in postaneta sužnja svojih navad. Bog pa pravi, naj krotimo svoja telesa, torej ne smemo dopustiti, da nam ona gospodujejo.

HOMOSEKSUALNOST

9–13. a) Zakaj je nekdo, ki se samozadovoljuje, manj odporen pred homoseksualnimi postopki? Ali se nekdo rodi kot homoseksualec? b) Kako misli Bog o takih postopkih? c) Se lahko tega odvadimo? (Rimljanom 1:24—27; 3. Mojzesova 18:22, 23; 1. Korinčanom 6:9—11)

9 Če boš notranje šibak in se boš hitro vdal samozadovoljevanju, prav gotovo tudi ne boš dovolj močan, da bi kljuboval skušnjavi prešeštva ali celo homoseksualnosti. To bo v tebi zbujalo slabe misli in želje. Pravzaprav lahko samozadovoljevanje vodi do homoseksualnosti. V takih primerih oseba, ki ji ni zadoščeno z lastnimi seksualnimi aktivnostmi, prične iskati zadoščenje v skupni igri.

10 To se dogaja pogosteje, kot si predstavljaš. Nasprotno mišljenju nekaterih homoseksualnost ni prirojena, homoseksualnost je navada. Prične se lahko že v mladosti, ko se začne otrok igrati s spolnimi organi drugih otrok. Neki mladenič pripoveduje takole:

11 »Ko sem bil majhen, sem imel zelo malo starševskega vodstva. Lahko sem hodil po svojih poteh in delal, kar sem hotel. Ko sem dopolnil osmo leto, so me starejši bratranci uvedli v homoseksualne odnose. To se mi je zdelo prijetno, zato sem nadaljeval s tem še z drugimi osebami. Kmalu je bila to vsakodnevna potreba. Sprva nisem vedel, da delam karkoli napak. Starši mi niso dali nobenega nasveta in tudi sam jih zanj nisem prosil.

12 Takrat smo živeli v Srednji Ameriki, pozneje pa smo se preselili v New York, kjer sem končal visoko šolo. Tudi tu sem nadaljeval s homoseksualnostjo. Šole v mestih so polne homoseksualcev, torej sem imel ogromno priložnosti. Ko sem odraščal, sem spoznal, da je moje početje nenaravno in nepravilno. A nadaljeval sem s homoseksualnostjo, ker sem tako želel. Ti spolni odnosi so postali zame zelo mamljivi.«

13 Tega mladeniča je »strast« zapeljala in moral se je zelo truditi, da jo je lahko premagal. Kaj ga je spodbudilo, da je to početje le opustil? Bila je želja, da ugaja Bogu. Ko je spoznal, da Bog homoseksualnost gleda kot »nenaravno« se je začel boriti proti njej, dokler je ni premagal. Božja beseda razločno pravi: »Ali pa ne veste, da krivičniki ne podedujejo kraljestva Božjega? Ne motite se: ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešeštniki, ne mehkuži, ne moželežniki, ne tatje, ne lakomniki, ne pijanci, ne obrekovalci, ne roparji ne podedujejo kraljestva Božjega.« (1. Korinčanom 6:9, 10)

SAMOOBVLADANJE VODI K ZMAGI

14–16. a) Kaj lahko narediš za obvladanje svojih spolnih zahtev? (Filipljanom 4:8; 1. Tesaloničanom 4:3—5) b) Kako lahko najdeš olajšanje, če čutiš, da se ti budi strastno poželenje? (Psalm 1:1, 2; 63:6, 7)

14 Na tvoje občutke in postopke ima velik vpliv to, o čemer razmišljaš. Kaj si resnično želiš? Morda to, da bi te obvladale spolne zahteve in bi se počasi vdajal masturbaciji in homoseksualnosti? Do tega lahko pride, če boš svoje misli obremenjeval s spolnostjo. Če pa želiš, da v tvojem življenju ne bi zavladala sla po spolnosti, ki bi podrla tvoje ideale o lepem, obvladaj samega sebe in misli na kaj drugega.

15 Če dobiš v roke literaturo, ki s slikami in besedami spodbuja k spolnosti, ne bodi šibak in ne misli, da jo moraš na vsak način pregledati. Če boš premišljeval o teh stvareh in če se boš udeleževal pogovorov, ki spodbujajo k spolnosti, se boš s posledicami — vznemirjenostjo in notranjim pritiskom — prej ali slej moral soočiti. Več ko boš o tem razmišljal in govoril, bolj se ti bo vtisnilo v srce — srce pa je najvažnejši faktor, ki vodi do dejanj.

16 Kaj pa če v normalnih okoliščinah čutiš notranje vznemirjenje? Kako se ga lahko osvobodiš? Prav gotovo ne s samozadovoljevanjem, ampak s tem, da svoje misli, telo in duha zaposliš z nečim drugim. Lahko se lotiš nekega dela, telovadiš, igraš z nekom razne igre ali greš na sprehod. Dobro je, če poiščeš nekoga, ki te razume — morda mu telefoniraš, če je potrebno — in se z njim pogovoriš. Mnogokrat je najboljša pomoč branje Biblije ali literature, ki jo pojasnjuje. Bereš lahko tudi glasno, predvsem pa skušaj rešiti svoj problem z molitvijo.

17–20. a) Kakšne koristi so spremembe v navadah pri spanju in hrani kakor tudi higieni? b) Zakaj naj nikoli ne mislimo, da je neka situacija brezupna, četudi bi bil potreben trd boj za to, da se dela, kar je prav? (Psalm 103:13, 14)

17 Obstaja še mnogo drugih preprostih stvari, ki pomagajo premagati željo po spolnosti. Varuje te lahko družba zanesljivih ljudi. Če se pa spolna zahteva pojavi zvečer, ko greš v svojo sobo k počitku, lahko problem rešiš tako, da deliš sobo še z nekim družinskim članom. V pomoč ti bo morda tudi če boš ležal na boku, namesto na hrbtu ali trebuhu.

18 Še nekaj ti bo pomagalo: ne nosi pretesne obleke. Pred spanjem pazi posebno na to, o čem se pogovarjaš in kakšne knjige bereš. Razgovor ali branje naj te pomirja. Tudi pri hrani bodi oprezen. Nekateri so namreč ugotovili, da bolje spijo in da so spolno manj vzburjeni, če pred spanjem manj jedo in pijejo. Posebej pomembna pa je osebna higiena. Pomanjkljiva čistoča lahko nadraži spolne organe in pritegne človekovo pozornost. Glede osebne higiene se lahko pogovoriš tudi s starši!

19 Osebna higiena terja tudi dotik s spolnimi organi, kar bi lahko bil povod za spolno vzburjenost. Toda ker je tvoj nagib pravilen — želiš se izogniti spolnemu vzburjenju — boš ugotovil, da ti to samo pomaga priti do razumnega stališča do spolnih organov. Zadovoljen boš, ko boš spoznal, da spolni organi niso bili ustvarjeni zato, da ti vladajo in vodijo tvoje življenje.

20 Če se prav sedaj boriš z navado samozadovoljevanja, si zapomni tole: niti prvi niti edini nisi, ki se je spopadel s tem problemom. Tudi če boš ugotovil, da je ta boj težak, vedi, da te Jehova in Jezus Kristus nista zapustila. Če se boš še naprej vztrajno boril in želel otresti tega pritiska, ti bosta rada pomagala in dala moči, da boš končal ta boj kot zmagovalec.

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 39]

Homoseksualnost — prirojena ali naučena?

[Slika na strani 41]

Ali ima kakšno vlogo to, kar bereš?