Poglavje 2

Zakaj lahko z zaupanjem gledaš v prihodnost

1–4. Kaj ima skupnega zaupanje z uspehom ali neuspehom nekega človeka? Zakaj mnogi ljudje ne zaupajo v prihodnost?

SI že kdaj poizkušal preskočiti visoko pregrado, plot ali zid? Če višina ni bila prehuda in če si bil trdno prepričan, da boš preskočil — torej če si zaupal vase — se ti je skok gotovo posrečil. Toda če si se bal, da višine ne boš preskočil, se ti skok verjetno ni posrečil in imel je morda celo boleče posledice.

² Tako je z mnogimi stvarmi. Če se na primer bojiš vode, se ne boš nikoli naučil plavati.

³ Prav tako je tudi z željo, da bi iz svoje mladosti naredil kar največ. Zaupanje igra pri tem važno vlogo. Gotovo ne moreš napredovati ali biti zadovoljen na svoji življenjski poti, če nimaš zaupanja v to, kar leži pred teboj. Toda kaj zasluži danes naše zaupanje?

⁴ Mnogo bi lahko govorili o vzrokih, ki zmanjšujejo naše zaupanje v prihodnost. Planet Zemlja postaja bolj in bolj onesnažen, živali na njem izumirajo, pojavlja se resen problem — lakota in še mnoge druge težave. Vse to lahko povzroči, da se začneš spraševati, ali je sploh še kaj, česar bi se lahko veselil. Mnogim mladim ljudem se zdi, da zanje na tej propadajoči Zemlji ni več prave prihodnosti. Morda tako tudi izgleda. Toda mnogo je stvari, o katerih ljudje danes ne govorijo veliko,  a nam vendar lahko vrnejo zaupanje v prihodnost. Preglejmo nekatere od njih.

PLANET ZEMLJA — TVOJ DOM

5–8. Naštej nekaj dejavnikov, ki omogočajo življenje na Zemlji. Kako je nastal ta presenetljivi sestav stvari?

⁵ Ljudje vse prehitro menijo, da je Zemlja nekaj samo po sebi umevnega. Priznati moramo, da je planet, na katerem smo se rodili in kjer živimo, zares presenetljiva mojstrovina. Kot vrteča se žoga v vesolju potuje Zemlja milijone kilometrov in kroži okoli Sonca v stalni oddaljenosti približno 150 milijonov kilometrov. Kaj bi se zgodilo, če bi imela Zemlja drugačno lego? Če bi bila na primer od Sonca oddaljena toliko kot planeta Pluton in Neptun, bi bila kakor velik zmrzovalnik brez pogojev za življenje. Če pa bi bila le za tretjino bližje Soncu, kot je na primer planet Venera, bi postalo vroče kot v ogromni peči in voda v jezerih in rekah bi zavrela.

⁶ Kaj bi bilo, če bi se Zemlja celo pri pravi oddaljenosti od Sonca ne zavrtela okrog svoje osi vsakih štiriindvajset ur? Vzemimo, da bi se, kakor planet Merkur, samo enkrat v letu obrnila okrog svoje osi. V tem primeru bi bila polovica Zemlje ledena puščava z zelo nizkimi temperaturami, druga polovica pa bi bila vroča puščava z nemogočimi pogoji za življenje.

⁷ To pa še ni vse. Kaj misliš, da povzroča na večjem delu Zemlje pomladno svežino z raznobarvnimi cvetlicami, toploto poletnih dni, krhkost živahno obarvanih jesenskih listov in lepoto zimske pokrajine?  Letni časi so rezultat nagnjenosti zemeljske osi glede na smer poti okoli Sonca. Prav ti letni časi naredijo življenje na Zemlji zanimivo in polno radosti. Omogočajo tudi proizvodnjo hrane za ljudi in živali na velikih plodnih površinah.

⁸ Še na stotine drugih faktorjev je, ki v kombinaciji drug z drugim omogočajo življenje na Zemlji. Toda kaj nam vse to pove? Poizkusi odgovoriti na vprašanje: kako je vse to sploh nastalo? Vsekakor moramo priznati, da je Zemlja imela svojega Oblikovalca. Vsi ti sistemi, ki omogočajo življenje na njej, so mnogo bolj zapleteni kot katerakoli vesoljska ladja, ki jo je skonstruiral znanstvenik — človek. Vsa razmišljanja in delo, o katerem pričajo zapleteni sistemi Zemlje, nam povedo še nekaj drugega: ta Oblikovalec Zemlje želi, da se vsi ljudje — tudi ti — kar najbolje počutijo na njej.

9–12. Kateri primer dokazuje, da si Zemlja lahko opomore kljub škodi, ki jo je utrpela?

⁹ Res je, mnogo ljudi danes uničuje Zemljo z onesnaževanjem in z nepravilno uporabo tega, kar nam ona nudi. Toda to se lahko spremeni in škoda se lahko popravi.

¹⁰ Vzemimo za primer vulkanski otok Krakatau v Pacifiku. Otok je dobesedno razneslo ob strašni vulkanski eksploziji. Če bi šel tja takoj zatem, bi lahko videl, da ni ostalo od otoka nič drugega kot pepel. Nihče ni preživel — ne ljudje, ne živali, ne rastline. Toda kaj se je potem zgodilo?

¹¹ Brez človeške pomoči si je otok opomogel. Že po treh letih je tam raslo spet okoli šestindvajset različnih rastlinskih vrst. Kmalu so pričele rasti kokosove palme, divji sladkorni trs in orhideje. Petindvajset let po eksploziji so na otoku našteli 263  različnih živalskih vrst. Škoda, ki jo je povzročil vulkan, je počasi izginjala. Otok je postal spet kakor vrt.

¹² Tako kot si je opomogel otok Krakatau, si lahko opomore vsa Zemlja. In kot bomo pozneje videli v tej knjigi, imamo dober razlog, da v to verjamemo.

PRESENETLJIVA TOVARNA HRANE

13–17. Kako proizvaja zemlja hrano? (Psalm 104:14) Zakaj prispeva raznolikost hrane, ki jo daje zemlja, k srečnejšemu življenju? Kakšno bodočnost nam želi Stvarnik teh stvari? (Izaija 25:6; Psalm 67:6)

¹³ Ko boš naslednjič sedel h kosilu, pomisli na tole: ne glede na to, ali ješ bel riž ali bel krompir, rjavo pšenico ali rjav fižol, rumeno koruzo ali rumeno bučo, črne ali rdeče maline, vsi ti sadeži so zrastli na rastlinah z zelenimi listi. Zakaj? Zaradi čudovitega procesa, ki se imenuje fotosinteza. *

¹⁴ Vse te rastline imajo v svojih listih zeleno snov, imenovano klorofil. Ko sončni žarki obsijejo list, začne klorofil ustvarjati komplicirane kemijske spremembe. V rastlinskih delih se združita voda in ogljikov dioksid (ki ga rastlina sprejema iz zraka) ter tvorita preprost sladkor, ki je osnova za vse vrste hrane. S pomočjo tega sladkorja proizvaja rastlina tudi bolj zapletene organske spojine, kot so ogljikovi hidrati, maščobe, proteini in vitamini. Botanik Frits W. Went je glede fotosinteze dejal:

»Če govorimo v tonah, se zdi industrijska proizvodnja proti rastlinski neznatna. Jeklarska  industrija proizvede letno 350 milijonov ton jekla, cementarne pošljejo na trg 325 milijonov ton cementa. Zelene rastline na vsej Zemlji pa proizvedejo vsako leto 150 milijard ton sladkorja.« (Rastline, 1965, str. 59.)

¹⁵ Znanstveniki vedo, kaj se dogaja, še vedno pa ne morejo razumeti, kako fotosinteza poteka. Kot je dejal nek znanstvenik, predstavlja proces fotosinteze za raziskovalce še vedno »črno skrinjico«. Zakaj? Zato, ker vedo, »kaj v njo vstopa in kaj izstopa iz nje, še vedno pa ne vedo, kaj se v notranjosti dogaja«. Kljub sodobnim pripomočkom v najmodernejših laboratorijih človek ni sposoben ponoviti procesa fotosinteze.

¹⁶ Prav tako je vredna pozornosti ogromna raznovrstnost hrane, ki jo proizvaja Zemlja. Morda imaš posebno rad neko določeno hrano — denimo jagode. Toda kako bi bilo, če bi vse — krompir, riž, jabolka, kruh, pomaranče — imelo isti okus kot jagode? Kmalu bi se naveličal, ali ne? Namesto tega imajo žita, orehi, jagode in zelenjava, ki jih proizvaja zemeljska tovarna hrane, tisoče različnih okusov, tako da lahko pri jedi resnično uživaš.

¹⁷ Kaj nam torej vse to pove? Očitno to, da tisti, ki je pripravil to čudovito tovarno hrane, želi, da bi bilo življenje na Zemlji res prijetno. Zanima se za našo srečno prihodnost. Isti Oblikovalec, ki je ustvaril Zemljo kot najprimernejši dom za prebivanje, je pripravil tudi vse potrebno za odlično pojedino vseh tistih, ki na njej živijo. V naslednjih poglavjih te knjige bomo tudi videli, na kakšen način je omogočil udeležbo na tej pojedini vsem, ki to želijo.

 POGLEJ SAMEGA SEBE

18–23. Katere značilnosti našega telesa kažejo, da smo daleč nad živalmi?

¹⁸ Končno pomisli še malo nase! Da bi razmišljal, moraš uporabljati svoje možgane — začnimo torej pri njih. Seveda svojih možganov ne moreš videti, toda kaj misliš, kako izgledajo? Normalno razviti človeški možgani so videti kot ogromen rožnato siv oreh in tehtajo približno 1,3 kg. Toda kakšne neverjetne sposobnosti so skrite v tem malem človeškem organu! Znanstveni članek v časopisu New York Times pravi o možganih takole:

»Zgradba možganov je tako zamotana, da izgledajo veliki računalniki kot otroške igrače v primerjavi z njimi.«

¹⁹ Da, možgani, ki jih imaš, so označeni kot »najbolj komplicirana sestava v vesolju«. Če ti nekdo podari dobro zapestno uro, drago fotokamero ali dragocen elektronski računalnik, boš prav gotovo skrbno pazil nanje, ali ne? Koliko bolj moraš torej skrbeti za svoje možgane!

²⁰ Pomisli tudi na svoje telo. Res je sicer, da je lev močnejši od tebe, slon prav gotovo večji, delfin hitreje plava, opica bolje pleza, orel pa se s krili lahko dvigne v silne višine, česar ti ne moreš. Toda nobeno teh stvarjenj nima vseh teh sposobnosti, ki jih ima človek. Levi in sloni ne morejo letati, delfini ne morejo plezati, niti ne zna orel plavati. Toda ljudje lahko vse to delajo bodisi sami ali s pomočjo svojih iznajdb. Da, s svojimi sposobnostmi je človek edinstveno ustvarjen, daleč nad vsemi najrazličnejšimi živalmi.

²¹ Eden od razlogov za to so roke. Nobeno orodje, ki je bilo kdajkoli narejeno, ne more delati vsega tega, kar lahko storiš ti s svojimi rokami. Opravljaš lahko težka dela v strojništvu in industriji  ter se ukvarjaš s popolnoma drugačnimi aktivnostmi, ki zahtevajo občutljivo spretnost prstov. Lahko igraš na instrumente, rišeš, slikaš ali delaš načrte za stavbe.

²² Res, tvoje roke so le eden od razlogov, da je tvoje telo tako čudovito. Ni čudno, da je dr. W. W. Akers, izvedenec v kirurgiji, dejal o človeškem telesu:

»Telo je višek tehnične popolnosti. Človek lahko iznajde kakršenkoli stroj — namenjen silnim zahtevam — toda ko pogledaš telo — je v njem še boljši.«

²³ Očitna želja velikega Stvarnika je, da bi bili ljudje daleč nad živalmi in da bi lahko kar najbolj uživali življenje. Zato smo lahko prepričani, da On skrbi za našo bodočnost.

Z ZAUPANJEM LAHKO NAPREDUJEŠ

24–28. Zakaj je razumno verovati, da je imela Zemlja konstruktorja in graditelja? (Rimljanom 1:20) Kako nam je poskrbel za odgovore na naša vprašanja o življenju? (2. Timoteju 3:16) Kako lahko ugotovimo, če smemo zares z zaupanjem gledati v bodočnost, če delamo to, kar govori Biblija? (2. Petrov 3:13; Razodetje 21:1—4)

²⁴ Ves naš planet in vse, kar je na njem, priča o inteligenci in oblikovanju, ki prekaša vse, kar je človek kdajkoli zgradil na Zemlji. Gotovo se strinjaš s preprosto ugotovitvijo, ki jo najdemo v Bibliji: »Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse napravil, je Bog« (Hebrejcem 3:4). Zamisli si, da bi prišel v puščavo, tam našel hišo in nikogar v njeni bližini. Vendar ne boš niti pomislil, da se je morda postavila hiša sama. Prav tako ima tudi Zemlja svojega Oblikovalca oziroma Stvarnika, čeprav ga ne vidimo. Nobelov nagrajenec Max Planck je rekel:

 »Vesolja se ne da razložiti drugače kot s priznavanjem največje ustvarjalne inteligence.«

²⁵ Biblija nam pove, kdo je ta »ustvarjalna inteligenca«, ki je napravila naš dom — Zemljo. Pove nam, da je to stvarnik neba in Zemlje — Bog Jehova.

²⁶ Ta Stvarnik je očitno izredno moder in mogočen; iz vsega srca se zanima za nas — tudi zate! Če se lahko mnogo naučiš od drugih ljudi, koliko več se moreš naučiti od Stvarnika neba in Zemlje.

²⁷ Pri tem ti bo pomagala Biblija. Ta knjiga govori o Stvarnikovih namenih z Zemljo in ljudmi. Daje tudi odgovor na mnoga človeška vprašanja. Pokaže, odkod prihajajo problemi in kako se lahko rešijo. Biblija ne priporoča, naj zaupamo današnjim svetovnim sestavom, ki so na Zemlji povzročili toliko nemirov in nevarnosti. Predstavlja nam nov sestav stvari, ki je veliko boljši od vseh dosedanjih.

²⁸ Ne glede na to, če si bral Biblijo ali ne, se lahko vprašaš, če je res sposobna reševati tvoje probleme in odgovarjati na tvoja vprašanja. To boš izvedel, če jo boš skrbno bral. V knjigi, ki jo pravkar bereš, je pojasnjeno, kaj pravi Biblija, kakšni so njeni odgovori in smernice. Prepričaj se sam, kako razumni in stvarni so ti nasveti za ljudi. Da, prepričaj se, kaj pravi Božja beseda Biblija o vseh spremembah, ki se dogajajo v tebi in videl boš, da te je sposobna pripeljati do srečne in bogate prihodnosti.

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika na strani 11]

Znanje o Stvarniku Zemlje je osnova za zaupanje v prihodnost