Študije o navdihnjenem Svetem pismu v času in prostoru

Študija številka 1: Sprehod skozi Obljubljeno deželo

Deželne pokrajinske enote, tamkajšnje reliefne značilnosti, gorski in dolinski svet, reke, jezera in podnebje, vrsta tal in glavni tipi rastja.

1. a) Zakaj se tej deželi še najbolj prilega oznaka »Obljubljena dežela«? b) Kateri veličastni obeti nam lahko prihajajo na misel, ko si ogledujemo zemljepis te dežele?

MEJE staroveške Obljubljene dežele je začrtal Bog Jehova. (2. Mojz. 23:31; 4. Mojz. 34:1–12; Joz. 1:4) Ime Palestina, kakor so dolga stoletja nekateri pravili tem krajem, poteka iz latinskega Palaestina in grškega Palaistíne. Slednje je podomačenka iz hebrejskega Peléšet. V Hebrejskih spisih pa Peléšet sicer prevajamo s »Filisteja«, ki tam pomeni zgolj ozemlje Filistejcev, se pravi sovražnikov Božjega ljudstva. (2. Mojz. 15:14) Jehova pa je to deželo obljubil zvestemu Abrahamu in njegovemu potomstvu; zato se ji še najbolj prilega oznaka »Obljubljena dežela« ali »Obljubna dežela«. (1. Mojz. 15:18; 5. Mojz. 9:27, 28; Heb. 11:9, NW) Ta dežela je zemljepisno neverjetno razčlenjena, tako da ta borni kos zemlje ustvarja pravcato vozlišče karseda različnih zemljepisnih značilnosti in skrajnosti, razsejanih sicer po vseh mogočih krajih po zemlji. Če je torej Jehova svojim starodobnim pričevalcem mogel dati v dediščino takšno obljubno deželo, tako lépo v njeni mnogoličnosti, je tudi čisto gotovo, da lahko svojim predanim častilcem nekoč podeli tudi veličasten novosvetni raj čez vso zemljo, z gorami, dolinami, rekami in jezeri, da bi jim vse to bilo v veselje. Podajmo se torej na namišljen sprehod skozi Obljubno deželo in si pozorno oglejmo njene zemljepisne značilnosti. *

SKUPNI OBSEG

2. Koliko so Judje Obljubljeno deželo tudi zares poselili in kje vse so se še naseljevali?

² Glede na meje, ki jih je postavil Bog in so navedene v Četrti Mojzesovi knjigi 34:1–12, je morala Izraelu obljubljena dežela potekati v nekakšnem ozkem ozemeljskem pasu. Od severa proti jugu naj bi namreč povprečno merila kakih 480 kilometrov, v širino pa kakih 56 kilometrov. Celotno območje, kar jim ga je Bog obljubil, so vojaško zasedli in si pridobili nadzor nad mnogimi zavojevanimi ljudstvi šele med vladanjem kralja Davida in Salomona. Predel, ki so ga dejansko naseljevali Judje, pa v opisih navadno nastopa le kot ozemlje med Danom in Bersabo, to pa pomeni razdaljo kakih 240 kilometrov od severa proti jugu. (1. kra. 5:5, v NW 4:25) Počez meri dežela v zračni črti od Karmelske gore do Galilejskega jezera dobrih 51 kilometrov, na jugu, kjer se sredozemsko obrežje postopoma ukrivlja proti jugozahodu, pa dobrih 80 kilometrov od Gaze do Mrtvega morja. Površina tega poseljenega območja zahodno od Jordana je tako znašala komaj dobrih 15.000 kvadratnih kilometrov. Pač pa so se Izraelci naseljevali še v pokrajine vzhodno od Jordana (torej pokrajine, ki jih prvotno obljubljene meje ne zajemajo), tako da so skupno naseljevali nekaj manj kot 26.000 kvadratnih kilometrov ozemlja.

NARAVNOPOKRAJINSKE ENOTE

3. Ob karti »Naravnopokrajinske enote Obljubljene dežele« in ob samem odstavku na kratko imenujte področja, ki sodijo v naslednje naravnoprostorske deželne enote: a) planjave zahodno od Jordana, b) gorati svet zahodno od Jordana, c) pogorja in planote vzhodno od Jordana.

³ Na sprehodu po Obljubljeni deželi nas bo pot vodila skozi spodaj naštete naravne prostorske enote v deželi. Pregledni očrt, ki ga navajamo v nadaljevanju, naj rabi za legendo k spremni karti, ki prikazuje približne meje med obravnavanimi področji.

Zemljepisne regije

A. Velikomorsko obrežje. (Joz. 15:12)

B. Planjave zahodno od Jordana

1. Aserska ravnina. (Sodn. 5:17)

2. Dorski obalni pas. (Joz. 12:24 v NW 23)

3. Saronska pasišča. (1. kron. 5:16)

 4. Filistejska ravnina. (1. Mojz. 21:32; 2. Mojz. 13:17)

5. Osrednja vzhodno–zahodna dolina

a) Megidska (Ezdrelonska) ravnica. (2. kron. 35:22)

b) Jezraelska nižina. (Sodn. 6:33)

C. Gorati svet zahodno od Jordana.

1. Galilejsko hribovje. (Joz. 20:7; Iza. 8:23, v NW 9:1)

2. Karmelsko hribovje. (1. kra. 18:19, 20, 42)

3. Samarijsko hribovje. (Jer. 31:5; Amos 3:9)

4. Šefela. (Joz. 11:2; Sodn. 1:9; oboje v NW)

5. Judovska hribska krajina. (Joz. 11:21)

6. Judovska pustinja (Ješimon). (Sodn. 1:16; 1. Sam. 23:19, NW)

7. Negeb. (1. Mojz. 12:9; 4. Mojz. 21:1)

8. Faranska pustinja. (1. Mojz. 21:21; 4. Mojz. 13:1–3)

Č. Velika Araba (Palestinsko-sirski jarek). (2. Sam. 2:29; Jer. 52:7; oboje v NW)

1. Hulska kotlina.

2. Objezerje okrog Galilejskega jezera. (Mat. 14:34; Jan. 6:1)

3. Jordansko podolje (Ghor). (1. kra. 7:46; 2. kron. 4:17; Luka 3:3)

4. Slano (Mrtvo) morje (Arabsko morje). (4. Mojz. 34:3; 5. Mojz. 4:49; Joz. 3:16)

5. Araba (južno od Slanega morja). (5. Mojz. 2:8)

D. Pogorja in planote vzhodno od Jordana. (Joz. 13:9, 16, 17, 21; 20:8)

1. Basanska dežela. (1. kron. 5:11; Ps. 68:16, v NW 15)

2. Galaadska dežela. (Joz. 22:9)

3. Amonska in moabska dežela. (Joz. 13:25; 1. kron. 19:2; 5. Mojz. 1:5)

4. Edomska gorska planota. (4. Mojz. 21:4; Sodn. 11:18)

E. Libanonske gore. (Joz. 13:5)

A. VELIKOMORSKO OBREŽJE

4. Kakšne so značilnosti in podnebje morskega obrežja?

⁴ Če začnemo naš obhod z zahoda, bomo najprej zagledali morsko obrežje, ki se vleče vzdolž lepega, modrega Sredozemskega morja. Južno od Karmelske gore je zaradi prostranih peščenih sipin edino naravno pristanišče, ki je kaj prida, v Jopi; zato pa je severno od Karmela kar nekaj dobrih naravnih pristanišč. Feničani, ki so živeli v tem delu primorja, so sloveli kot veliki pomorščaki. Povprečna letna temperatura je ob sončni obali sicer kar ugodna, okoli 19°C, so pa zato poletja hudo vroča, tako da povprečna dnevna temperatura v Gazi znaša skoraj 34°C.

B-1 ASERSKA RAVNINA

5., 6. Na kratko opišite a) Asersko ravnino in b) dorski obalni pas.

⁵ Ta priobrežna ravnina se razprostira kakih 40 kilometrov od Karmelske gore proti severu. Na najširšem koncu meri kakih 13 kilometrov, sodi pa k svetu, ki je pripadel Aserjevemu rodu. (Joz. 19:24–30) Nekoč je bila to rodovitna ravnica in je rodila obiloma, z živežem je zalagala celó Salomonovo kraljevsko mizo. (1. Mojz. 49:20; 1. kra. 4:7, 16)

B-2 DORSKI OBALNI PAS

⁶ Ta deželni pas kakih 32 kilometrov meji na Karmelsko sredogorje. Širok je komaj kake štiri kilometre, torej res ni nič drugega kot le obalna ožina, stisnjena med Karmel in Sredozemsko morje. Na njenem južnem koncu kraljuje pristaniško mesto Dor, še niže proti jugu pa se že začenjajo peščene sipine. Iz hribovitega dorskega zaledja so prihajali najodličnejši priboljški za Salomonove gala pojedine. Z upravnikom s tega področja se je omožila celo ena Salomonovih hčera. (1. kra. 4:7, 11)

B-3 SARONSKA PASIŠČA

7. a) Kako in zakaj Saron nastopa v prerokovanjih? b) Čemú je to področje rabilo v hebrejskih časih?

⁷ Spričo pregovorne krasote saronskega cvetja ni nič čudnega, da te kraje omenja Izaija v preroškem videnju o obnovljeni Izraelovi deželi. (Iza. 35:2) Saron je rodoviten, dobro namočen svet, pravzaprav ravan, ki sega v širino od 16 do 19 kilometrov in se razprostira kakih 64 kilometrov južno od dorskega obalnega pasu. V hebrejskih časih so se v severnem predelu Sarona košatili hrastovi gozdovi. Po končani žetvi žita so tam našle pašo številne črede. Zaradi tega so mu tudi rekli saronska pasišča. V dobi kralja Davida so v Saronu pasli kraljeve črede. (1. kron. 27:29) Dandanašnji se v teh krajih širijo obsežni citrusovi nasadi.

B-4 FILISTEJSKA RAVNINA

8. Kje leži Filistejska ravnina in kaj je zanjo značilno?

⁸ Ta predel leži južno od saronskih pasišč in se širi kakih 80 kilometrov vzdolž obale ter kakih 24 kilometrov v notranjost dežele. (1. kra. 5:1, v NW 4:21) Obmorske peščene sipine se na nekaterih krajih zajedajo tudi po šest kilometrov daleč v celinski svet. Sicer pa je to vzvalovljena planjava, ki se stepasto vzpenja s 30 metrov nadmorske višine na celih 200 metrov v zaledju Gaze na jugu. Tla so rodovitna; vendar padavin ni nič kaj veliko, tako da tu kar naprej trka na vrata suša.

B-5 OSREDNJA VZHODNO–ZAHODNA DOLINA

9. a) Iz katerih dveh delov sestoji osrednja vzhodno–zahodna dolina in v čem je bila njena praktična vrednost? b) Ob diagramih »Obljubljena dežela v značilnih prerezih« opišite topografijo tega predela.

⁹ Osrednja vzhodno–zahodna dolina sestoji pravzaprav iz dveh delov, iz Megidske oziroma Ezdrelonske dolinske ravnice na zahodu in iz Jezraelske nižine na vzhodu. (2. kron. 35:22; Sodn. 6:33)  Vzdolž te osrednje doline se je zlahka dalo prečiti deželo na poti od jordanskega tektonskega jarka vse tja do sredozemske obale, zato se je tod tudi uveljavila pomembna trgovska pot. Megidska ravnica se odvodnjuje po hudourniški strugi Kisona, ki si utira pot skozi ozko tesen med Karmelsko goro in galilejskim hribovjem na Asersko ravnino, od tod pa v Sredozemsko morje. Njegove pičle vode ob poletnih mesecih toliko da ne presahnejo, spet drugikrat pa narastejo v pravi pravcati hudournik. (Sodn. 5:21)

10. a) Opišite Jezraelsko nižino. b) S katerimi biblijskimi dogodki povezujemo to področje?

¹⁰ Jezraelska nižina se odvodnjuje na jugovzhod proti Jordanu. Sam dolinski koridor, se pravi Jezraelska ravnica, je širok 3,2 kilometra, razteza pa se kar 19 kilometrov daleč. Začenja se z nadmorsko višino dobrih 90 metrov, potem pa se vztrajno spušča in se pri Betseanu nazadnje končuje pri skoraj 120 metrih pod morsko gladino. Vsa osrednja dolina je zelo rodovitna, jezraelski predel je celo eden najbogatejših področij v deželi. Sama beseda Jezrael pomeni »Bog bo (po)sejal seme«. (Ozej 2:24, v NW 22) V Svetem pismu beremo o očarljivosti in lepoti tega območja. (1. Mojz. 49:15) Tako Megido kot Jezrael sta bila v bojih Izraela z okolnimi narodi strateškega pomena, in Barak, Gedeon, kralj Savel in Jehu so se bojevali prav tod. (Sodn. 5:19–21; 7:12; 1. Sam. 29:1; 31:1, 7; 2. kra. 9:27)

C-1 GALILEJSKO HRIBOVJE

11., 12. a) Kolikšno vlogo je imela Galileja v Jezusovem strežnem delovanju in kdo je prišel s tega območja? b) Naštejte razločke med Spodnjo in Gornjo Galilejo.

¹¹ Večji del svojega pričevanjskega dela za Jehovovo ime in Kraljestvo je Jezus opravil ravno v južnem predelu galilejskega hribovja ali višavja (in okrog Galilejskega jezera). (Mat. 4:15–17; Mar. 3:7) Tudi večina Jezusovih privržencev, med njimi vseh 11 zvestih apostolov, je prihajala iz Galileje. (Ap. dela 2:7) V tej pokrajini, ki ji včasih pravijo tudi Spodnje Galilejsko, je krajina res prava paša za oči. Sicer se sami hribi ne dvignejo čez 600 metrov. Od jeseni pa do pomladi v tej priljudni deželi ne manjka padavin, zato to tudi ni puščavsko področje. Na pomlad je sleherna reber ožarjena s cvetjem in se vsa dolinska korita kopljejo v žitu. Vrh skromnih planotic se ponuja bogata prst za kmetovanje, hribski svet pa je kaj pripraven za gojenje oljk in vinske trte. Iz Svetega pisma znani kraji s tega področja so Nazaret, Kana in Nain. (Mat. 2:22, 23; Jan. 2:1; Luka 7:11) V tej krajini je Jezus našel tudi bogate naravne predloge, iz katerih je potem zajemal snov za svoje prilike. (Mat. 6:25–32; 9:37, 38)

¹² V severnem predelu, na Gornjem Galilejskem, pa se hribovje dvigne tudi čez 1100 metrov visoko, tako da pravzaprav tvori že predgorje Libanonskemu gorstvu. Gornja Galileja je tako višinski svet, spihan od vetrov in močno deževnat. V biblijskih časih so bila zahodna pobočja še na gosto poraščena z gozdom. Sicer pa je to področje pripadlo Neftalijevemu rodu. (Joz. 20:7)

C-2 KARMELSKO HRIBOVJE

13. a) Kaj v resnici je Karmel? b) Kje vse ga Biblija omenja?

¹³ Kot nekakšna mogočna ostroga se Karmelska gora vklinja v Sredozemsko morje. Karmel je v resnici kakih 48 kilometrov dolg hribovski greben, ki se dviga do 545 metrov nad morsko gladino. Razprostira se od samarijskega hribovja pa do Sredozemskega morja, in posebej nepozabna je milina in lepota njegovega rtastega klina, ki na skrajnem severozahodu tvori njegov glavni greben. (Vis. pesem 7:6, v NW 5) Ime Karmel pomeni »Sadovnjak«, kar je res prikladno ime za ta rodovitni rt, obdan s slovitimi vinogradi, sadnim drevjem in oljkami. Izaijeva knjiga 35:2 si ga jemlje za simbol plodovite sijajnosti obnovljene izraelske dežele; pravi namreč: ,Dana ji bo krasota Karmela.‘ Tu je Elija pozval Baalove svečenike na merjenje moči in tu je tudi »padel ogenj Gospodov« v dokaz Božje vsevišnjosti, in prav z vrha Karmela je Elija opozoril na oblaček, ki se je potem sprevrgel v silovito ploho in tako čudežno končal sušo nad Izraelom. (1. kra. 18:17–46)

C-3 SAMARIJSKO HRIBOVJE

14. Katera rodova sta se ustalila na samarijskem hribovju in kateri posevki uspevajo na tem področju?

¹⁴ Južni del tega področja je hribovitejši in se na vzhodu dvigne tudi nad 900 metrov. (1. Sam. 1:1) V teh krajih pade več dežja, ki je tudi zanesljivejši kakor pa na Judovem na jugu. Na tem področju so se ustalili potomci Efraima, Jožefovega mlajšega sina. Severni del področja, ki je pripadel polovici rodu Manaseja, starejšega Jožefovega sina, pa obsega s hribi obdana podolja in manjše planjave. Hribovita pokrajina ni tako rodovitna, čeprav pozna tudi vinograde in oljčne nasade, vendar le zaradi ekstenzivnega terasnega obdelovanja nižjih pobočij. (Jer. 31:5) Zato pa so večja podolja kot nalašč za gojenje žita in poljedelstvo nasploh. V biblijskih časih se je na tem področju zasejalo tudi mnogo mest. Tako so v dobi severnega kraljestva v Manaseju zrasle tri prestolnice zapovrstjo – Sihem, Tersa in Samarija – in sčasoma so po prestolnici vsej pokrajini začeli praviti Samarija. (1. kra. 12:25; 15:33; 16:24)

15. a) Kako se je na samarijskem področju dopolnil Mojzesov blagoslov nad Jožefom? b) Kako je bila ta krajina znova blagoslovljena v Jezusovem času?

¹⁵ Na tej deželi se je resnično dopolnil Mojzesov blagoslov nad Jožefom: »O Jožefu je rekel: ,Blagoslovljena bodi od Gospoda njegova dežela z dragotinami  neba od zgoraj [. . .] in z dragotinami sončnih sadov in z dragotinami luninih dozorkov, z najboljšimi rečmi vekovitih [vzhodnih, NW] gora in z dragotinami vekovečnih hribov.‘« (5. Mojz. 33:13–15) Res, ta dežela je bila nekaj prekrasnega. Njene gore so bile gosto obraščene z gozdom, njene doline rodovitne, in napolnila se je s cvetočimi in gosto obljudenimi mesti. (1. kra. 12:25; 2. kron. 15:8) Toliko in toliko pozneje je po samarijski deželi pridigal Jezus, prav tako pa njegovi učenci, in tu je krščanska vera našla mnogo privržencev. (Jan. 4:4–10; Ap. dela 1:8; 8:1, 14)

C-4 ŠEFELA

16. a) Po čem je značilna Šefela? b) Kakšen pomen je imelo to območje v biblijskih časih?

¹⁶ Čeravno ime Šefela pomeni »Nižina«, je to v resnici gričevnato, skorajda hribovito področje, ki v južnem predelu dosega tudi 450 metrov nadmorske višine in ga od vzhoda proti zahodu prepregajo na gosto posejane doline. (2. kron. 26:10, NW) Vse od obmorske filistejske ravnine se zlagoma vzpenja proti vzhodu, in za nižino jo lahko štejemo zgolj v primeri s toliko višjo Judovsko hribsko krajino še naprej proti vzhodu. (Joz. 12:8, NW) Njeno gričevje, nekoč pokrito s sikomorovci, zdaj prekrivajo vinogradi in oljčni nasadi. (1. kra. 10:27, NW) Tu v Šefeli je zraslo dokaj mest. V biblijski zgodovini je odigrala vlogo nekakšne tamponske vojne krajine med Izraelom in Filistejci ali katerimi si že bodi vpadajočimi vojskami, ki so pritiskale na Judovo iz smeri priobalne ravnine. (2. kra. 12:18, v NW 17; Abd. 19, NW)

C-5 JUDOVSKA HRIBSKA KRAJINA

17. a) Kaj vse je judovska hribska krajina rodila v biblijskih časih, kaj pa danes? b) Za kaj se je Judovo takrat zdelo pripraven kraj?

¹⁷ To je visok skalnat svet, kakih 80 kilometrov dolg in 32 kilometrov širok, v višino pa sega od 600 pa tja čez 1000 metrov nad morsko gladino. V biblijskih časih je bil ta svet prekrit z gozdnim rastjem, zlasti na zahodni strani pa je bil hrib in dol prepoln žitnih polj, oljk in vinogradov. Na tem območju so pridelali lep del najodličnejšega žita, olja in vina za Izrael. Od biblijskih časov sèm pa so gozd, zlasti v jeruzalemskem okolišu, močno krčili, tako da je pokrajina videti kaj gola v primerjavi z nekdanjo košatostjo. V višjih krajih osrednjega višavja, na primer v Betlehemu, pozimi včasih zapade tudi sneg. V starih časih so v Judovem videli pripraven kraj za gradnjo mest in utrdb, in v nemirnih časih se je ljudstvo lahko v te gore zateklo na varno. (2. kron. 27:4)

18. a) Kdaj je postal Jeruzalem Izraelova in Judova prestolnica? b) Kaj zanimivega veste povedati o tem mestu?

¹⁸ Posebej vidno mesto v Judovi in Izraelovi zgodovini ima Jeruzalem, ali tudi Sion, kot so mu namreč po imenu njegove citadele še pravili. (Ps. 48:2, 3, v NW 1, 2) Prvotno je bilo to kanaansko mesto Jebus, ki je ležalo na vzpetem svetu nad razdoljem Enomove (Hinomove, NW) in Cedronske doline. Ko ga je zavzel David in si ga naredil za prestolnico, se je mesto širilo proti severozahodu in naposled zajelo še Tiropejsko dolino. Hinomove doline se je sčasoma prijelo ime Gehena. Ker so tam Judje opravljali mališka žrtvovanja, so jo razglasili za nečisto in iz nje naredili odlagališče za smeti in sežigališče trupel najhujših hudodelcev. (2. kra. 23:10; Jer. 7:31–33) Tako je njen ogenj postal simbol za popolno izničenje. (Mat. 10:28; Mar. 9:47, 48; oboje NW) Jeruzalem si je mogel načrpati le omejene vodne zaloge iz Silojskega vodnjaka, zahodno od Cedronske doline, in zato je tega Ezekija zavaroval tako, da je dal sezidati zunanje obzidje in s tem ribnik zazidal znotraj mesta. (Iza. 22:11; 2. kron. 32:2–5)

C-6 JUDOVSKA PUSTINJA (JEŠIMON)

19. a) Zakaj Ješimon res ustreza pomenu svojega imena? b) Kateri biblijski dogodki so se odvijali v teh krajih?

¹⁹ Ješimon je biblijsko ime za Judovsko pustinjo, pomeni pa »Puščava«. (1. Sam. 23:19, podčrtna opomba v NW) Kako povedno in pravšnje ime zanjo! Pustinjo namreč stvarjajo razdrapana vzhodna pobočja golih krednatih gmot judovskega hribovja, ki se na razdalji 24 kilometrov, ko se že prevešajo k Mrtvemu morju, spustijo kar za 900 metrov nadmorske višine in se nazadnje končajo z ostró priostreno skalnato steno. V Ješimonu ni mest, še zaselkov je le za peščico. Sèm, v Judovsko pustinjo, je bežal David pred kraljem Savlom, nekje med to pustinjo in Jordanom je oznanjal Janez Krščevalec in sem se je umaknil tudi Jezus med 40-dnevnim postom. * (1. Sam. 23:14; Mat. 3:1; Luka 4:1)

C-7 NEGEB

20. Opišite Negeb.

²⁰ Južno od judovskega hribovja leži Negeb, koder sta dolga leta bivala očaka Abraham in Izak. (1. Mojz. 13:1–3; 24:62) Južnemu predelu te pokrajine pravi Biblija tudi ,Sinska puščava‘. (Joz. 15:1) Polsušni Negeb se razprostira od bersabskega območja na severu pa do Kadesbarn na jugu. (1. Mojz. 21:31; 4. Mojz. 13:1–3, 26; 32:8) Z judovskega hribovja se svet spušča prek slemenja, ki poteka proti vzhodu in zahodu, tako da stvarja naravno zaporo tako prometu kot vdorom z juga. Hribe v vzhodnem predelu Negeba pa proti zahodu počasi zamenjuje puščavska ravan vzdolž morske obale. Poleti je dežela razen ob nekaterih hudourniških strugah pusta, prava pravcata puščava. Vendar se da tudi takrat  priti do vode, če si izkoplješ studenec. (1. Mojz. 21:30, 31) Novodobna izraelska država dele Negeba namaka in usposablja za obdelavo. Jugozahodno ločnico Negeba je zaznamovala ,egiptovska reka‘, ki je bila hkrati tudi del južne meje Obljubljene dežele. (1. Mojz. 15:18)

C-8 FARANSKA PUSTINJA

21. Kje leži Faran in kakšno vlogo je imel v biblijski zgodovini?

²¹ Južno od Negeba, delno spajajoč se s Sinsko pustinjo, leži Faranska pustinja. Ob odhodu s Sinaja so to pustinjo prečili Izraelci na poti v Obljubljeno deželo, in iz Farana je Mojzes tudi odposlal znanih 12 oglednikov. (4. Mojz. 12:16–13:3)

Č. VELIKA ARABA (PALESTINSKO-SIRSKI JAREK)

22. Ob karti na 272., diagramih na 273. strani in samem odstavku na kratko opišite glavne poteze Arabe (Palestinsko-sirskega jarka) v razmerju do okolišnjega ozemlja.

²² Ena najnenavadnejših tvorb zemeljskega površja na svetu je veliki Palestinsko-sirski jarek. Delu te tektonske udorine, ki seka Obljubljeno deželo od severa proti jugu, Biblija pravi ,Araba‘. (Joz. 18:18) Druga Samuelova knjiga 2:29, NW, to prelomnico v zemeljski skorji opiše kot sotesko (»Bethoron«, EI). Na njenem severu stoji gora Hermon. (Joz. 12:1) Od vznožja Hermona se potem Palestinsko-sirski jarek strmo spušča proti jugu in na dnu Mrtvega morja pristane že na 800 metrih pod morsko gladino. Z južnega obrobja Mrtvega morja se Araba nadaljuje in se nekako na pol poti od Mrtvega morja do Akabskega zaliva znova vzpne na skoraj 200 metrov nad morsko gladino. Odtod se naglo spusti v mlačne vode vzhodnega kraka Rdečega morja. Na spremnih prereznih kartah si lahko ogledate Palestinsko-sirski jarek v razmerju do okolišnje pokrajine.

Č-1 HULSKA KOTLINA

23. Kaj vse je bilo v biblijskih časih povezano s hulsko krajino?

²³ Že ob vznožju gore Hermon se Palestinsko-sirski jarek strmo spusti kar 490 metrov niže do hulske krajine, ki leži nekako v višini morske gladine. To področje je dobro namočeno in lepo zeleni celo v vročih poletnih mesecih. Prav tu so se ustalili Danovci s svojim mestom Dan, ki je od sodniške dobe pa vse tja v čas desetrodovnega izraelskega kraljestva slovel kot malikovalsko kultno središče. (Sodn. 18:29–31; 2. kra. 10:29) V Cezareji Filipovi, mestecu blizu kraja starodavnega Dana, je Jezus svojim učencem potrdil, da je res Kristus, in kot mnogi menijo, se je tudi spremenjenje šest dni pozneje zgodilo na bližnji gori Hermon. Iz Hule pa se Palestinsko-sirski tektonski jarek spusti h Galilejskemu jezeru, ki leži 210 metrov pod morsko gladino. (Mat. 16:13–20; 17:1–9)

Č-2 OBJEZERJE OKROG GALILEJSKEGA JEZERA

24. a) Katera imena Biblija še pritika Galilejskemu jezeru? b) Kakšna je bila jezerska okolica v Jezusovih časih?

²⁴ Galilejsko jezero z okolico je pravi biser lepote. * Še zanimivejše je to področje tudi zato, ker se je ravno tod namerilo toliko prigod iz Jezusove strežbe. (Mat. 4:23) Temu jezeru pravijo tudi Genezareško jezero ali Kineret, včasih tudi Tiberijsko jezero. (Luka 5:1; Joz. 13:27; Jan. 21:1) V resnici je to jezero srčaste oblike, na najbolj oddaljenem koncu je skoraj 21 kilometrov dolgo in čez 11 kilometrov široko, in pomeni pomemben vodni zbiralnik za vso deželo. Skoraj kroginkrog ga tesno oklepajo hribi. Gladina jezera leži več kot 210 metrov pod morsko, zato imajo tu prijetne, mile zime in zelo dolga, vroča poletja. V Jezusovih časih je bilo tu središče zelo razvitega ribištva, in na jezerskem obrežju oziroma v njegovi bližini so nekoč cvetela mesta Horazin, Betsajda, Kafarnaum in Tiberija. Siceršnje zatišje na jezeru lahko kaj hitro skalijo viharji. (Luka 8:23) Severozahodno od jezera leži genezareška, po obliki trikotna ravnica. Zemlja je bogata in rodi malone vse vrste posevkov, kar jih Obljubljena dežela premore. Na pomlad pa se židano obarvane sončne lege kopajo v blišču, ki mu ni para nikjer v izraelski deželi. *

Č-3 JORDANSKO PODOLJE (GHOR)

25. Katere so glavne značilnosti Jordanske doline?

²⁵ Tudi vsej tej soteskasto spuščajoči se dolini se prav tako reče ,Araba‘. (5. Mojz. 3:17) Arabci ji dandanašnji pravijo Ghor, kar pomeni »Depresija«. Dolina se začenja pri Galilejskem jezeru in je nasploh dokaj široka – na nekaterih krajih meri v širino kar 19 kilometrov. Sama reka Jordan leži kakih 46 metrov pod dolinsko ravnino; po poti naredi toliko vijug in zavojev, da porabi celih 320 kilometrov, da prekobali komaj 105 kilometrov razdalje do Mrtvega morja. * Medtem ko skokoma preide prek 27 kaskadnih brzic, ki jo ločijo od izliva v Mrtvo morje, se spusti za skoraj 180 metrov. Spodnji Jordan obroblja bujna gošča drevja in grmičevja, predvsem tamariše, oleandri in vrbovje, sredi katerih so v biblijskih časih prežali levi z mladiči. Danes temu koncu pravijo Zor, je pa spomladi delno poplavljen. (Jer. 49:19) Obakraj tega ozkega pragozdastega pasu se dviguje Katara, negostoljubna meja neobljudenega sveta planotic in prirezanih bregov, ki vodijo navzgor do planjav samega Ghora. Planjave v severnem predelu Ghora oziroma Arabe s pridom obdelujejo. Še celo na njegovem južnem koncu, proti Mrtvemu morju, je na danes zelo  sušni Arabski planoti njega dni baje uspevala cela vrsta datljevcev in še mnogo drugega tropskega sadja. Najslovitejše mesto v Jordanski dolini pa je bilo in je še Jeriha. (Joz. 6:2, 20; Mar. 10:46)

Č-4 SLANO (MRTVO) MORJE

26. a) Kaj nenavadnega vemo o Mrtvem morju? b) Katero srhljivo pričevanje o Jehovovih sodbah daje to področje?

²⁶ To je ena najnenavadnejših vodnih gmot na zemeljskem površju. Čisto po pravici se mu reče mrtvo, ker v tem morju ribe ne živijo, na obrežju pa uspeva kaj pičlo rastje. Biblija mu pravi Slano ali Arabsko morje, ker pač leži v Arabinem tektonskem jarku. (1. Mojz. 14:3; Joz. 12:3) Morje meri od severa do juga približno 75, počez pa kakih 15 kilometrov. Njegova gladina leži 400 metrov pod gladino Sredozemskega morja, in je s tem najniže ležeča točka na zemlji. Na severnem koncu morje sega kar 400 metrov v globino. Sicer pa ga z vseh strani zagrajujejo goli hribi in strme pečine. Čeprav reka Jordan dovaja vanj sladko vodo, odtoka ni, voda le izhlapeva, in to enako hitro kot doteka. Tako zajeta voda vsebuje nekako 25 odstotkov raztopljenih trdnih snovi, največ soli, in je strup za ribe in pekoča za človeške oči. Obiskovalca se na večjem delu mrtvomorskega okoliša nemalokrat poloti občutje opustošenosti in pokončanja. Kraj mrtvih pač. Naj je vso pokrajino nekoč še tako »docela namakala voda [. . .] kakor Gospodov vrt«, je mrtvomorsko primorje zdaj že skoraj 4000 let »puščava«, v srhljivo pričevanje o nepreklicnosti Jehovovih sodb, ki jih je tu izvršil nad Sodomo in Gomoro. (1. Mojz. 13:10; 19:27–29; Sof. 2:9)

Č-5 ARABA (JUŽNO OD SLANEGA MORJA)

27. Iz kakšnega ozemlja sestoji južna Araba in kdo jo je v starih časih nadzoroval?

²⁷ Ta končni odsek Palestinsko-sirske udorine se vleče še kakih 160 kilometrov proti jugu. Tukajšnja pokrajina je v bistvu ena sama puščava. Dež pada poredkoma, sonce pa neusmiljeno pripeka. Biblija tudi temu predelu pravi »Araba«. (5. Mojz. 2:8) Nekje na polovici, pri skoraj 200 metrih nadmorske višine, doseže svojo najvišjo točko, potem pa se proti jugu spet spušča do Akabskega zaliva, vzhodnega kraka Rdečega morja. Tu, v ecjongeberskem pristanišču, je stesal svoje ladjevje Salomon. (1. kra. 9:26) Sicer pa je bil ta predel Arabe večji del vladanja Judovih kraljev pod nadzorom edomskega kraljestva.

D. POGORJA IN PLANOTE VZHODNO OD JORDANA

28. Kakšen pomen sta imela Basan in Galaad za kmetijstvo in s čim sta ti področji zašli v biblijsko zgodovino?

²⁸ »Onkraj Jordana, na vzhodu,« se dežela od Palestinsko-sirskega jarka strmo dvigne in odpre v planotast svet. (Joz. 18:7; 13:9–12; 20:8) Na njegovem severu leži basanska dežela (D-1), ki je skupaj s polovico Galaada pripadla Manasejevemu rodu. (Joz. 13:29–31) To je bila živinorejska dežela, dežela kmetovalcev, rodovitna planota s povprečno nadmorsko višino nad 600 metrov. (Ps. 22:12; Ezek. 39:18; Iza. 2:13; Zah. 11:2) V Jezusovem času so iz teh krajev izvažali veliko žita, in še danes dosega tukajšnje poljedelstvo lepe donose. Niže proti jugu leži galaadska dežela (D-2), katere spodnja polovica je pripadla Gadovemu rodu. (Joz. 13:24, 25) To je gorat, tudi do 1000 metrov visok svet, ki ga pozimi dodobra namoči dež, poleti pa obilna rosa; tudi ti kraji so bili kot nalašč za živinorejo, zlasti pa so sloveli po svojem balzamu. Dandanašnji so znani po vrhunskih sortah grozdja. (4. Mojz. 32:1; 1. Mojz. 37:25; Jer. 46:11) V galaadsko deželo je pred Absalomom bežal David, in v njenem zahodnem predelu, v ,deželi Deseteromestja‘, je oznanjal Jezus. (2. Sam. 17:26–29; Mar. 7:31)

29. Katere dežele so ležale na jugu Prekjordanije, vzhodno od Jordana, in po čem so slovele?

²⁹ ,Dežela Amonovih sinov‘ (D-3) leži takoj južno od Galaada, in polovico jo je pripadlo Gadovemu rodu. (Joz. 13:24, 25; Sodn. 11:12–28) Sicer pa je to vzvalovljena planota, še najpripravnejša za ovčjo pašo. (Ezek. 25:5) Še južneje leži ,moabska dežela‘. (5. Mojz. 1:5) Moabci sami so bili veliki ovčerejci, in v teh krajih je ovčereja še dandanes poglavitna dejavnost. (2. kra. 3:4) Jugovzhodno od Mrtvega morja potem prispemo do edomske gorske planote (D-4). Tam še danes samevajo razvaline njenih velikih trgovskih utrdb, na primer Petre. (1. Mojz. 36:19–21; Abd. 1–4)

30. Kaj planote zamejuje na vzhodu?

³⁰ Vzhodno od teh hribov in planot leži obsežna skalnata pustinja, ki je učinkovito zapirala premočrtno pot med Obljubljeno deželo in Mezopotamijo, tako da so morale karavanske poti delati mnogokilometrski ovinek po severni strani. Na jugu pa se ta pustinja stika s peščenimi sipinami velike arabske puščave.

E. LIBANONSKE GORE

31. a) Iz česa sestojijo libanonske gore? b) Kaj ostaja na Libanonu takšno, kot je bilo še v biblijskih časih?

³¹ Nad svetom Obljubljene dežele vsekakor kraljujejo libanonske gore. V resnici sta to dve vzporedno potekajoči gorski verigi. Predgorje Libanonskega gorovja v pravem pomenu besede se nadaljuje še na Gornje Galilejsko. Marsikod sega to višavje prav do morskega obrežja. Najvišji vrh tega gorstva sega čez 3000 metrov nadmorske višine. Najvišji vrh sosednjega Antilibanonskega gorovja pa je prelestni Hermon, ki se vzpenja kar 2814 metrov nad morsko gladino. Kopneči sneg na njem je eden glavnih virov vode za reko Jordan in tudi vir rose v  poznopomladanskem sušnem obdobju. (Ps. 133:3) Libanonsko gorstvo je še zlasti slovelo po orjaških cedrah, katerih les je odigral pomembno vlogo pri gradnji Salomonovega templja. (1. kra. 5:20–24, v NW 6–10) Danes sicer preostaja le še nekaj cedrovih rastišč, zato pa so nižje brežine, tako kot v biblijskih časih, še vedno ugodna lega za vinograde, oljčne nasade in sadovnjake. (Ozej 14:6–8, v NW 5–7)

32. Kako je Mojzes čisto po pravici opisal Obljubno deželo?

³² Ko tako končujemo naše popotovanje po Jehovovi Obljubni deželi, vsej zagozdeni med nepriljudno pustinjo na vzhodu in Velikim morjem, si lahko v duhu naslikamo, kakšen sijaj jo je odeval nekoč, v dneh Izraela. Prav res je bila to »zelo lepa dežela [. . .], v kateri teče mleko in med«. (4. Mojz. 14:7, 8; 13:23) O njej je Mojzes rekel: »Gospod, tvoj Bog, te pelje v lepo deželo, v deželo potokov, studencev in jezer, ki izvirajo po dolinah in gorah; v deželo pšenice in ječmena, vinske trte, smokev in granatnih jablan, v deželo oljk in medu; v deželo, v kateri se ne boš ubožno hranil, kjer ne boš v ničemer trpel pomanjkanja, v deželo, katere kamni so železo, in ki iz njenih gora lahko koplješ rudo. Ko se boš najedel do sitega, zahvali Gospoda, svojega Boga, za lepo deželo, ki ti jo je dal!« (5. Mojz. 8:7–10) Naj se danes Jehovu prav tako zahvaljujejo vsi, ki ga ljubijo, ker namreč misli vso zemljo preobraziti v veličasten raj, kakršen je nekoč bila starodavna Obljubna dežela! (Ps. 104:10–24)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

 [Zemljevid na strani 272]

(Lega besedila - glej publikacijo)

NARAVNOPOKRAJINSKE ENOTE OBLJUBLJENE DEŽELE

(s sosednjim ozemljem)

km 0 20 40 60 80

(Sheme prerezov V–V, W–W, X–X, Y–Y in Z–Z si oglejte na sosednji strani)

LEGENDA K ŠTEVILKAM

SREDOZEMSKO MORJE

A Velikomorsko obrežje

Jopa

B-1 Aserska ravnina

B-2 Dorski obalni pas

Dor

B-3 Saronska pasišča

B-4 Filistejska ravnina

Azot

Askalon

Akaron

Get

Gaza

B-5 Osrednja vzhodno–zahodna dolina (Megidska ravnica,

Jezraelska nižina)

Betsean

C-1 Galilejsko hribovje

Kana

Nain

Nazaret

Tir

C-2 Karmelsko hribovje

C-3 Samarijsko hribovje

Betel

Jeriha

Samarija

Tersa

Sihem

C-4 Šefela

Lakis

C-5 Judovska hribska krajina

Betlehem

Gabaa

Hebron

Jeruzalem

C-6 Judovska pustinja (Ješimon)

C-7 Negeb

Bersaba

Kadesbarn

Egiptovska reka

C-8 Faranska pustinja

Č-1 Hulska kotlina

Dan

Cezareja Filipova

Č-2 Objezerje okrog Galilejskega jezera

Betsajda

Kafarnaum

Horazin

Galilejsko jezero

Tiberija

Č-3 Jordansko podolje (Ghor)

reka Jordan

Č-4 Slano (Mrtvo) morje (Arabsko morje)

Slano morje

Č-5 Araba (južno od Slanega morja)

Ezjon-Geber

Rdeče morje

D-1 Basanska dežela

Damask

Edraj

D-2 Galaadska dežela

Raba

Ramot v Galaadu

h. s. Jabok

D-3 Amonska in moabska dežela

Hesebon

Kir-Hareset

Medaba

h. s. Arnon

h. s. Zared

D-4 Edomska gorska planota

Petra

E Libanonske gore

Sidon

Libanonske gore

gora Hermon

 [Zemljevid na strani 273]

(Lega besedila - glej publikacijo)

OBLJUBLJENA DEŽELA V ZNAČILNIH PREREZIH

(Lego krajev si oglejte na karti na sosednji strani)

Nadmorska višina ima približno 10-kratne vrednosti dolžinskih mer

Zahodno–vzhodni prečni prerez čez Efraimsko (V–V)

Sredozemsko morje

B-3 Saronska pasišča

C-3 Samarijsko hribovje

Č-3 Araba ali Jordanska dolina (Ghor)

Katara

Zor

D-2 Galaadska dežela

km 0 8 16

METROV METROV

+900 +900

+600 +600

+300 +300

0 (Morska gladina) 0

−300 −300

−600 −600

Zahodno–vzhodni prečni prerez čez Judovo (W–W)

Sredozemsko morje

B-4 Peščene sipine

Filistejska ravnina

C-4 Šefela

C-5 Judovska hribska krajina

Jeruzalem

C-6 Judovska pustinja

Č-4 Palestinsko-sirski jarak

D-3 Amonska in moabska dežela

km 0 8 16

METROV METROV

+900 +900

+600 +600

+300 +300

0 (Morska gladina) 0

−300 −300

−600 −600

Zahodno–vzhodni prečni prerez čez Judovo (X–X)

Sredozemsko morje

B-4 Peščene sipine

Filistejska ravnina

C-4 Šefela

C-5 Judovska hribska krajina

C-6 Judovska pustinja

Č-4 Palestinsko-sirski jarek

Slano morje

D-3 Amonska in moabska dežela

km 0 8 16

METROV METROV

+600 +600

+300 +300

0 (Morska gladina) 0

−300 −300

−600 −600

−900 −900

Južno–severni prerez vzdolž višavij zahodno od Jordana (Y–Y)

C-7 Negeb

C-5 Judovska hribska krajina

C-3 Samarijsko hribovje

B-5 Jezraelska nižina

C-1 Galilejsko hribovje

E

km 0 8 16 32

METROV METROV

+900 +900

+600 +600

+300 +300

0 (Morska gladina) 0

Južno–severni podolžni prerez vzdolž Arabe ali Palestinsko-sirskega jarka (Z–Z)

Č-5

Č-4 Slano morje

Č-3 Araba ali Jordanska dolina (Ghor)

Č-2 Galilejsko jezero

Č-1 Hulska kotlina

E

km 0 8 16 32

METROV METROV

+900 +900

+600 +600

+300 +300

0 (Morska gladina) 0

−300 −300

−600 −600

−900 −900