Študije o navdihnjenem Svetem pismu v času in prostoru

Študija številka 7: Biblija v novem veku

Zgodovina bibličnih družb; o biblijskem tiskanju in založništvu Watch Tower Society; o pripravi New World Translation.

1. a) Za kaj vse je človek nekoč dobival božanska sporočila in zakaj torej nekaterih niso zapisali? b) Kaj je Jehova mnogim prerokom izrecno ukazal in kako nam to koristi v »poslednjih dneh«?

SVETO pismo, 66 navdihnjenih knjig, ki jim danes pravimo Biblija, vsebuje zapisano »besedo Gospodovo«. (Iza. 66:5) Dolga stoletja je ta »beseda« svobodno in zastonj pritekala od Jehova njegovim prerokom in služabnikom na zemlji. Po eni strani so ta božanska sporočila delovala tam, kamor so bila neposredno namenjena, hkrati pa so kakor v prebliskih predirno kazala na to, kar naj bi se v takrat še daljni prihodnosti šele zgodilo. Božjim prerokom tako ni bilo treba ,besede Gospodove‘, ki so jo prejeli, vedno tudi zapisati. Nekaj Elijevih in Elizejevih izrekov takratnemu rodu se tako na primer ni ohranilo v pisani besedi. Po drugi strani pa so Mojzes, Izaija, Jeremija, Habakuk in drugi preroki prejeli izrecno naredbo, naj razodeto jim »besedo Gospodovo« ,zapišejo‘, ,napišejo‘ ali ,zapišejo v knjigo‘. (2. Mojz. 17:14; Iza. 30:8; Jer. 30:2; Hab. 2:2; Raz. 1:11) »Besede, ki so jih že [poprej] povedali sveti preroki,« so se tako ohranile hkrati še z drugimi svetimi besedili, da bi Jehovovim služabnikom dramile jasno mišljenje in še zlasti da bi jim bile za vodilo v »poslednjih dneh«. (2. Pet. 3:1–3)

2. V katerih zgodovinskih dobah je bilo opaziti večji razmah biblijskega prepisovanja in prevajanja?

² Navdihnjene Hebrejske spise so potem od Ezdrove dobe naprej veliko prepisovali. Od prvega stoletja našega štetja so za biblijske prepise in prepise prepisov skrbeli prakristjani: ti so Biblijo uporabljali, ko so podolgem in počez po takrat znanem svetu pričevali o Jehovovih namenih z njegovim Kristusom. Ko se je (od 15. stoletja naprej) uveljavilo tiskanje s premičnimi črkami, je to dalo spet nov zagon razmnoževanju in distribuciji tiskanih biblij. V 16. in 17. stoletju so Biblijo veliko prevajale  in tiskale zasebniške skupinice. Tako je Biblija do leta 1800 izšla v celoti ali po delih že v 71 jezikih.

BIBLIČNE DRUŽBE

3. Kateri dejavnik je z začetkom 19. stoletja veliko prispeval k rasti biblijske distribucije?

³ Še večji pospešek je tovrstno delo dobilo v 19. in 20. stoletju, ko so pri orjaškem opravilu biblijske distribucije poprijele šele komaj ustanovljene biblične družbe. Med prvimi je bila Britanska in inozemska biblična družba, ki je bila organizirana leta 1804 v Londonu. Z organiziranjem te družbe so potem, kot bi sprožil, začeli ustanavljati še vrsto drugih podobnih družb. *

4. a) Katere številke dokazujejo, da se je beseda življenja razširila res že po vsej zemlji? b) Kaj zanimivega se da razbrati iz razpredelnice na 322. strani o tam navedenih biblijskih prevodih? Ponazorite to na zgledu kakega biblijskega prevoda.

⁴ Pri tolikih delujočih bibličnih družbah se je Biblijino širjenje razmahnilo kot še nikoli. Do leta 1900 je Biblija v celoti ali vsaj deloma izšla že v 567 jezikih, do leta 1928 pa že v 856 jezikih. Leta 1938 so presegli že rekordnih tisoč jezikov, trenutno pa je Biblija dosegljiva že v dobrih 1900 jezikih. Jehovova krepčilna beseda življenja se je razširila že po vsej zemlji! Tako se lahko zdaj že ljudje iz vseh narodov odzovejo pozivu: »Hvalite Gospoda, vsi narodi, in slavijo naj ga vsa ljudstva!« (Rim. 15:11) Sicer pa boste kaj več o sodobni biblijski distribuciji izvedeli iz razpredelnice »Nekaj pomembnejših biblijskih prevodov v sedmih večjih jezikih« na 322. strani.

5. Kaj je še pomembnejše od biblijske distribucije? Za kaj so Jehovove priče še kljub temu hvaležni?

⁵ Delati Biblijo dosegljivo vesoljnim množicam je pač hvalevredno opravilo, vendar je še pomembnejše to, da po teh biblijah kdo tudi seže in pomaga ljudem Biblijo razumeti. V judovskih in zgodnjekrščanskih časih, ko je bilo na voljo le malo biblij, je bilo vedno najvažnejše ravno razložiti »smisel« besede, in to je najvažnejše še dandanes. (Mat. 13:23; Neh. 8:8) Vseeno pa so to poučevanje Božje Besede ljudstvom vse zemlje pospešili ravno z obširno biblijsko distribucijo. Zato so Jehovove priče, ki se danes na vso moč trudijo z vsesvetovnim biblijskim vzgojno-izobraževalnim delom, od srca hvaležni, da zdaj v toliko deželah in jezikih razpolagajo že z milijoni biblij.

JEHOVOVE PRIČE KOT BIBLIJSKI IZDAJATELJI

6. Katera dejavnost je bila značilna za Jehovove priče že v starih časih in je značilna še danes?

⁶ Jehovove priče so biblijskoizdajateljsko ljudstvo. Tako je bilo že za Ezdrovih dni. Tako je bilo tudi v dobi prvih učencev Jezusa Kristusa, ki so stari svet tako zelo zasitili z rokopisnimi prepisi Biblije, da obilje rokopisne zapuščine, ki smo ga po njih podedovali, daleč prekaša zapuščino vsega drugega staroveškega slovstva. In enako živahno biblijsko izdajateljstvo je značilno za Jehovove priče tudi v našem novem veku.

7. Katero korporacijo so ustanovili Jehovove priče? Kdaj? In kako so že takrat začeli oblikovati svojo javno strežbo?

⁷ Leta 1884 so Jehovove priče z namenom biblijskoizdajateljske dejavnosti ustanovili korporacijo, ki se ji danes reče Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania (Pensilvanska Stražnostolpova biblična in traktatna družba). Za začetek so ti Priče, ki so že takrat izoblikovali svoj značilni stil javnega pohišnega delovanja, kupovali biblije za redistribucijo od drugih bibličnih družb. Pri biblijskem pouku jim je takrat za osnovni prevod rabil angleški King James Version iz 1611. leta.

8. a) Kako ostaja Watch Tower Bible and Tract Society zvesta imenu, ki si ga je nadela? b) Kako in čemú je Družba uporabljala celo vrsto biblijskih prevodov?

⁸ Vse odtlej Watch Tower Bible and Tract Society dostojno imenu, ki ga nosi, opravlja distribucijo biblij, hkrati pa izdaja knjige, traktate in drug krščanski tisk. Smoter vsega tega je pouk v pravih naukih Božje Besede. To biblijsko izobraževanje naj bi pravicoljubnim ljudem pomagalo, da bi se otresli lažnivega verskega izročila in svetnega modroslovja ter se povrnili k osvobajajoči biblijski resnici, kot se je ta razodela po Jezusu in drugih Jehovu vdanih besednikih. (Jan. 8:31, 32) Vse od prvega izida revije Stražni stolp (The Watchtower) 1879. leta so publikacije Watch Tower Society citirale in se sklicevale na desetine različnih biblijskih prevodov. Tako je Družba vsem tem prevodom priznavala njihovo vrednost in s pridom zajemala od vsega, kar je bilo v njih dobrega, namreč vsega, kar je bilo nekaj vredno za to, da se zbistri verska zmeda in se skoznjo prikaže Božje oznanilo.

9. Kako je Družba posegla na področje biblijskega založništva?

⁹ Rotherhamova in Holmanova Biblija. Že 1890. pa so Jehovove priče prek Watch Tower Society neposredno posegli na področje biblijskega založništva in distribucije. Tedaj so si namreč od britanskega biblijskega prevajalca Josepha B. Rotherhama že pridobili založniške pravice, da v Združenih državah Amerike izdajo drugo izdajo njegove Nove zaveze. Na naslovnici tega tiska se je tako  pojavilo ime Watch Tower Bible and Tract Society, Allegheny, Pennsylvania, ker je bil sedež Družbe takrat pač tam. Leta 1901 pa so se dogovorili za poseben natis Holman Linear Bible z obrobnimi razlagami iz Družbinega tiska iz let 1895–1901. Sámo biblijsko besedilo je povzemalo hebrejsko- in grškospisno besedilo King James Version in Revised Version. Do leta 1903 so razpečali že celotno naklado 5000 izvodov.

10. Založnik katerega prevoda Grških spisov je Družba postala 1902. leta?

¹⁰ The Emphatic Diaglott. Leta 1902 je Watch Tower Society postala lastnik avtorskih pravic, hkrati pa izključni izdajatelj in distributer za The Emphatic Diaglott. To prevodno verzijo Krščanskih grških spisov je pripravil Benjamin Wilson, biblijski prevajalec iz Geneve v ameriški zvezni državi Illinois, sicer pa po rodu Anglež. Prevod je nastal že 1864. Za predlogo mu je bilo grško besedilo J. J. Griesbacha, ki mu je bil pridan dobesedni medvrstični angleški prevod, na desni pa še Wilsonov lastni prevod z njegovimi posebnimi pomenskopoudarnimi znamenji.

11. Kdaj je Družba izdala »Biblijskoučno izdajo« in kaj je ta prinašala?

¹¹ Biblijskoučna izdaja. Leta 1907 je pri Watch Tower Society izšla Biblija v »Biblijskoučni izdaji«. Ta nova knjižna izdaja je prinašala svetopisemski Prevod kralja Jakoba v lahko berljivem tisku, zraven pa odlične obrobne opombe ter zlata vreden dodatek, delo Jehovovih prič. Dodatek, ki so ga pozneje razširili na prek 550 strani, je nosil ime »Berojski priročnik za biblijske učitelje« in je izšel tudi v posebni knjižni izdaji. Zajemal je kratke komentarje k celi vrsti biblijskih odlomkov s kazalkami na Stražni stolp in Družbine učne knjige, poleg tega pa še kratek vsebinski pregled doktrinalnih tem s ključnimi svetopisemskimi stavki za lažjo predstavitev drugim ljudem. Oblikovno je bilo to nekaj podobnega kot Družbina poznejša knjižna izdaja »Prepričaj se v vsem«. Priloženo ji je bilo tudi tematsko kazalo, razlaga zahtevnejših svetopisemskih stavkov, seznam neizvirnih odlomkov, svetopisemsko kazalo, primerjalna kronologija in 12 zemljevidov. Še desetletja potem je ta odlična biblijska izdaja koristila Jehovovim pričam pri njihovem javnem oznanjevalskem delu.

BIBLIJSKOTISKARSKA DRUŽBA

12. Kdaj je Družba posegla na področje biblijskega tiskarstva?

¹² Trideset let je Watch Tower Society za sámo tiskanje biblij najemala zunanja podjetja. Decembra 1926 pa je The Emphatic Diaglott postal prvi biblijski prevod, ki ga je Družba natisnila na lastnih tiskarskih strojih v newyorškem Brooklynu. Z natisom te izdaje Krščanskih grških spisov pa so se že porodili upi, da bodo lepega dne na Družbinih strojih natisnili tudi celotno Biblijo.

13. a) Katero kompletno izdajo Biblije je Družba prvo natisnila sama in kdaj je ta izšla? b) Katera pomagala je ta vsebovala?

¹³ King James Version. Z drugo svetovno vojno se je še zaostrila potreba po samostojnem publiciranju same Biblije. Tako je Družbi še sredi najhujšega vojnega besnenja nazadnje uspelo odkupiti klišeje kompletnega svetopisemskega Prevoda kralja Jakoba. Družbin predsednik je 18. septembra 1942 na teokratičnem zboru Jehovovih prič Novi svet s središčnim zborovališčem v ohajskem Clevelandu predaval na temo »Postavimo ,meč duha‘ na ogled«. Za vrhunec tega nagovora je naznanil izdajo te prve kompletne Biblije, natisnjene v brooklynski tovarni Watch Tower Society. Ta Biblija je v dodatku navajala seznam lastnih imen z razlago njihovega pomena, posebej pripravljeno »Konkordanco biblijskih besed in besednih zvez« in še druga pomagala. Navrh vsake strani je tekla primerna živa página. Tradicionalno »Jeftejevo prenagljeno zaobljubo« v 11. poglavju Knjige sodnikov je na primer zamenjala »Jeftejeva resna zaobljuba«, v 1. poglavju Janezovega evangelija pa je pisalo »Predčloveško bivanje in človeško rojstvo Božje Besede«.

14. Kateri izboljšani biblijski prevod je Družba natisnila 1944. in s čim se lahko ta izdaja Biblije pohvali?

¹⁴ American Standard Version. Nič manj pomemben biblijski prevod je American Standard Version iz 1901. leta. Njegova nadvse hvalevredna odlika je to, da v Hebrejskih spisih skoraj 7000-krat prevaja Božje ime z »Jehova«. Po dolgih pogajanjih je Watch Tower Society 1944. uspelo odkupiti pravico do uporabe tiskovnih plošč kompletnega Ameriškega standardnega prevoda Svetega pisma in za njegov natis na lastnih tiskarskih strojih. Tako je 10. avgusta 1944 Družbin predsednik v newyorškem Buffalu, ključnem mestu 17 sočasnih zborov Jehovovih prič, povezanih med sabo z zasebnimi telefonskimi linijami, razveselil mnogoštevilno poslušalstvo z izidom Watchtowerjeve izdaje American Standard Version. Ta v dodatku prinaša nadvse priročno, razširjeno »Konkordanco biblijskih besed, imen in besednih zvez«. Leta 1958 je potem izšla še žepna izdaja iste Biblije.

15. Kateri prevod je dala Družba na svetlo leta 1972?

¹⁵ The Bible in Living English. Leta 1972 je Watch Tower Society natisnila tudi The Bible in Living English pokojnega Stevena T. Byingtona. Ta božansko ime dosledno prevaja z »Jehova«.

16. Za katero dvojno delo se Jehovove priče tako zavzemajo?

¹⁶ Tako torej Jehovove priče ne le da oznanjujejo dobro novico o Božjem že ustanovljenem Kraljestvu v dobrih 200 državah in otokih sveta, ampak so postali tudi velikopotezni natiskovalci in založniki  neprecenljive Knjige, ki to oznanilo o Kraljestvu hrani, torej od Boga Jehova navdihnjenega Svetega pisma.

NEW WORLD TRANSLATION OF THE HOLY SCRIPTURES

17. a) Za kaj so bili vsi ti mnogi biblijski prevodi koristni? Pa vendar: katere hibe jih kazijo? b) Za čim se je že od 1946. ogledoval predsednik Watch Tower Society?

¹⁷ Jehovove priče se ne branijo priznati, koliko dolgujejo vsem premnogim biblijskim prevodom, kar so jih kdaj uporabljali pri preiskovanju resnice Božje Besede. A kaj, ko imajo vsi ti prevodi, prav do najnovejših, vsak svoje hibe. Ali jih kazí nedoslednost ali pa šibki prevedki, ki so se nalezli bodisi sektaških izročil ali pa svetnega modroslovja in zato niso resnično ubrani s svetimi resnicami, ki jih je v svoji Besedi zapisal Jehova. Še zlasti od 1946. leta naprej se je predsednik Watch Tower Bible and Tract Society ogledoval za kakim zanesljivim svetopisemskim prevodom iz izvirnih jezikov – prevodom, ki bi bil enako razumljiv sodobnemu bralcu, kot so bila prvotna besedila razumljiva inteligentnim, navadnim ljudem v dobi nastajanja Biblije.

18. Kako je Družba postala založnik in tiskarnar za New World Translation?

¹⁸ Potem pa je 3. septembra 1949 na brooklynskem sedežu Družbe predsednik ravnateljstvu naznanil, da obstaja Odbor za pripravo biblijskega prevoda Novi svet in da je ta že končal sodoben prevod Krščanskih grških spisov. Prebrali so uradno listino tega odbora, s katerim je ta njihovi Družbi v priznanje za njeno nesektaško širjenje biblijske izobrazbe po svetu odstopal vse lastniške, nadzorne in izdajateljske pravice do prevodnega rokopisa. Prav tako so prebrali tudi odlomke iz rokopisa, ki naj bi pričali o naravi in kvaliteti prevoda. Ravnateljstvo je podarjeni prevod enodušno sprejelo in brž so se začeli dogovarjati za njegov čimprejšnji natis. Besedilo so začeli staviti 29. septembra 1949, in ob začetku poletja 1950 je bilo nared že na desettisoče vezanih izvodov.

19. a) Kako je New World Translation izhajal po delih? b) Za kaj so se še zlasti trudili pri pripravi teh zvezkov?

¹⁹ New World Translation izhaja po delih. V sredo, 2. avgusta 1950, četrti dan mednarodnega zbora na newyorškem Jenkijskem stadionu, je zbrano občinstvo, 82.075 Jehovovih prič, popolnoma presenečeno, a zato od srca pozdravilo izid New World Translation of the Christian Greek Scriptures. Prevodnemu odboru je takó navdušen sprejem že na samem začetku, nič manj pa poznejše pohvale odlik novega prevoda, vlilo novega poguma, tako da so zastavili še veliko obsežnejši prevod Hebrejskih spisov. Ti so zatem izšli v petih nadaljnjih zvezkih, izhajali pa so zapovrstjo od 1953. do 1960. Komplet v šestih zvezkih je tako tvoril celotno biblijsko zbirko v sodobni angleščini. Vsak zvezek je vseboval tudi dragocena biblijska učila. Tako se je sodobnemu preučevalcu Biblije kar naenkrat ponujal neizmeren hram svetopisemskega znanja. Sicer pa so se pri pripravi New World Translation še zlasti marljivo trudili, da bi zajeli res vse razpoložljive besedilnoinformacijske vire, tako da bi prevod čim jasneje in točneje izpovedoval mogočno oznanilo izvirnih navdihnjenih Pisem.

20. Katere dragocene pripomočke je vsebovala ta prva izdaja New World Translation a) v podčrtnem aparatu, b) v obrobnih referencah in c) v predgovorih in dodatkih?

²⁰ Med biblijskoučnimi pripomočki v tej šestdelni prvi izdaji New World Translation velja omeniti neprecenljivi aparat tekstnokritičnih podčrtnih opomb z razlago ozadja za posamezne prevedke. V teh opombah so bili predloženi tehtni dokazi v bran Svetega pisma. Zvezki so bili opremljeni tudi z dragocenim sistemom verižnega kazalčenja. Ti verižni nizi važnejših doktrinalnih besed naj bi raziskovalca opozarjali na vrsto ključnih svetopisemskih stavkov na zadevno temo. Na robu strani pa so bili zvezki opremljeni z obsežnim navzkrižnim kazalčenjem. Te obrobne kazalke so bralca opozarjale na a) vzporedno besedje, b) vzporedne misli, pojme in dogodke, c) življenjepisna poučila, č) zemljepisne podatke, d) uresničevanje prerokovanj in e) na dobesedno citiranje v drugih delih Biblije oziroma iz njih. Zvezki so se odlikovali tudi s tehtnimi predgovori, ilustracijami nekaterih starejših rokopisov, priročnimi dodatki in kazali ter z zemljevidi biblijskih dežel in krajev. Ta prva izdaja New World Translation je tako postala Jehovovim pričam prava zlata jama za osebni biblijski pouk in za koristno poučevanje ljudi poštenega srca. Pozneje, 30. junija 1963, je ob odprtju zbora Jehovovih prič z naslovom »Večna dobra novica« v wisconsinskem Milwaukeeju v ZDA izšla tudi posebna učna izdaja v enem samem zvezku in v nakladi 150.000 izvodov.

21. a) V kakšnih okoliščinah je izšla pregledana izdaja New World Translation? b) S čim se je lahko pohvalila?

²¹ Pregledana izdaja v enem zvezku. Poleti 1961 je na vrsti zborov Jehovovih prič, organiziranih v Združenih državah Amerike in po Evropi, izšla pregledana izdaja kompletnega New World Translation of the Holy Scriptures v enem samem priročnem zvezku, nared za distribucijo. Stotisoči navzočih na teh zborih so jo sprejeli z velikim veseljem. Knjiga je bila vezana v zeleno platno, obsegala je 1472 strani, opremljena pa je bila tudi z odlično konkordanco, dodatkom o biblijskih temah ter z zemljevidi.

22., 23. Katere izdaje so prihajale potem in s čim so se odlikovale?

²² Nadaljnje izdaje. Leta 1969 je izšel The Kingdom Interlinear Translation of the Greek Scriptures,  ki mu je 1985. sledila druga izdaja. Ta knjiga prinaša dobeseden angleški prevod grškega besedila v Westcott-Hortovi redakciji, obenem pa sodobnoangleški prevod po New World Translation iz izdaje 1984. S tem pa resnemu biblijskemu raziskovalcu odstira pogled v to, kaj v bistvu oziroma dobesedno pravi izvirna grščina.

²³ Druga revizija New World Translation je izšla 1970., tej pa je 1971. sledila tretja, s podčrtnimi opombami. Na območnih zborovanjih Jehovovih prič »Rast kraljestva« 1984 pa je v angleščini izšla še pregledana referenčna izdaja. Ta vsebuje popolnoma posodobljeno in revidirano obrobno (navzkrižno) kazalčenje, ki je sicer prvotno izhajalo v angleščini od 1950. do 1960. Namenjena je zlasti resnemu biblijskemu preučevalcu: vsebuje namreč čez 125.000 obrobnih kazalk (referenc), čez 11.000 podčrtnih opomb, obsežno konkordanco, zemljevide in 43 dodatkovnih člankov. Ravno tako 1984. leta je izšla ista pregledana izdaja v normalni velikosti, in sicer prav tako z obrobnimi kazalkami, vendar brez podčrtnega aparata.

24. a) Katere so med drugim prednosti tako redne kot referenčne izdaje? b) Z zgledom orišite rabo žive págine.

²⁴ Nekaj prednosti. Da bi se bralec kar najhitreje prilistal do želenega gradiva, vsebujeta obe, redna in referenčna izdaja, navrh vsake strani skrbno zasnovano živo págino. Naslovi v živi pagini na kratko povzemajo vsebino spodaj ležečega besedila in so izrecno začrtani v pomoč kraljestvenemu oznanjevalcu, da ta lahko brž najde svetopisemske stavke v odgovor na morebitna zastavljena vprašanja. Recimo, da ravno skuša najti nasvet o vzgoji otrok. Ko v Knjigi pregovorov pride do 860. strani (v redni izdaji), zagleda tam zadnjo iztočnično zvezo »Dobro ime«. Ker je to zadnja besedna zveza v pagini, je s tem povedano, da se ta snov pojavlja nekje proti koncu te strani, in tam jo tudi najdemo, namreč v Pregovorih 22:1. Svetopisemski stavek, ki ga zaznamuje prvi člen v živi pagini na 861. strani, namreč »Vzgajaj dečka«, najdemo potem pri vrhu te strani, v 6. vrstici. Naslednji člen v naslovu se glasi: »Ne varčuj s šibo«. Tega pa najdemo na dnu prvega stolpca, v 15. vrstici. Takšne iztočnice v živi pagini vrh strani lahko torej zelo pripomorejo kraljestvenemu oznanjevalcu, ki samo približno ve za lego stavka, ki ga išče. Biblija je tako brž nared, kadar se je treba hitro znajti.

25. Kakšen konkordančni aparat ponuja ta izdaja in za kaj vse je ta zelo pripraven?

²⁵ Obe izdaji te Biblije, redna in referenčna, imata zadaj tudi prilogo z naslovom »Kazalo biblijskega besedja«. Tu človek najde tisoče važnejših biblijskih besed skupaj z enovrstičnim sobesedilom. To omogoča konkordančno rabo, hkrati pa ponuja širok izbor novega, opisnega besedišča, uporabljenega v besedilu. Za vse, ki so bolj vajeni prevedkov iz King James Version, je poskrbljeno, da si lahko pomagajo z vrsto kazalk od starejših angleških biblijskih besed k sodobnejšim biblijskim izrazom. Vzemimo na primer besedo »grace« (milost) iz King James Version. Ta je v kazalu navedena s kazalko, ki preiskovalca napotuje na »undeserved kindness« (nezaslužena dobrotljivost), se pravi na sodobnejši izraz, ki ga uporablja pač ta novi prevod. Po besediščnem kazalu se da zlahka najti svetopisemske odlomke o bistvenih doktrinalnih vrašanjih, na primer o »duši« ali »odkupnini«, če bi si kdo pač zaželel podrobnejšega pouka neposredno po biblijskih stavkih. In če pogovor nanese na katero teh večjih tematskih področij, se lahko kraljestveni oznanjevalec za začetek opre kar na drobce sobesedila, ki ga navaja ta konkordanca. Za povrh pa ta navaja še najizrazitejše svetopisemske stavke k pomembnejšim lastnim imenom, bodisi imenom zemljepisnih krajev bodisi imenom najvidnejših biblijskih oseb. Tako si lahko vsak biblijski preiskovalec s tem prevodom neizmerno pomaga.

26. Orišite, kako vam lahko dodatek k New World Translation med drugim pomaga.

²⁶ Še več točnega znanja, koristnega za poučevanje, je na voljo v znanstvenokritičnem dodatku. Dodatkovni članki so namreč prirejeni tako, da se jih da uporabljati kot pomoč pri razlagi temeljnih biblijskih naukov in vsega, kar sodi zraven. Na temo »duša« na primer navaja dodatek pod osmimi različnimi naslovi svetopisemske odlomke, ki nakazujejo različne pomene, v katerih je rabljena beseda »duša« (hebrejsko néfeš). Za povrh so dodatkovni članki opremljeni še s skicami in zemljevidi. Dodatek v Reference Bible je še obsežnejši, glavni del knjige pa vsebuje tudi priročne opombe, ki bralca karseda enostavno zalagajo z najtehtnejšimi tekstnokritičnimi podatki. Tako se New World Translation še prav posebej odlikuje po najširši priročnosti, s katero lahko bralcu na hitro postreže s točnim znanjem.

27., 28. Razložite in navedite zgled, kako New World Translation nakazuje izgovarjavo lastnih imen.

²⁷ V pomoč pri izreki biblijskih imen. Sámo angleško besedilo je v vseh izdajah New World Translation dodatno opremljeno za lažjo izgovarjavo lastnih imen. Sistem je isti, kot ga je za Revised Standard Version (1952) zasnoval neki izvedenec za to področje. V njem je namreč lastno ime razstavljeno na zloge, ki so med sabo ločeni ali s pičico ali z naglasnim znamenjem (ʹ). Naglasno znamenje stoji vedno za zlogom, ki naj bo pri izgovarjavi besede primarno naglašen. Če se naglašeni zlog končuje na  samoglasnik, potem tega izgovarjamo na dolgo. Če se zlog končuje na soglasnik, pa samoglasnik v tem zlogu izgovarjamo na kratko.

²⁸ Oglejmo si to na zgledu Jobove knjige 4:1. Tu je omenjen »Elʹi·phaz the Teʹman·ite« (Elifaz Temanejec). Angleški naglas sicer obakrat stoji na prvem zlogu, vendar je treba črko »e« vsakič izgovoriti drugače. Tako je samoglasnik »e« v »Elʹi·phaz« zaradi naglasnega znamenja, prislonjenega za soglasnik »l«, kratek, enak eju v angleški besedi »end« (torej: [e]). V »Teʹman·ite« pa naglasno znamenje stoji tik za samoglasnikom »e« in je ta zato dolg, tak kot prvi »e« v angleškem »Eden« (torej: [i]). In kadar se samoglasnika »a« in »i« v besedi stakneta, kot na primer v imenu »Morʹde·cai« (Mardohéj) v Esterini knjigi 2:5 in v »Siʹnai« (Sínaj) v Drugi Mojzesovi knjigi 19:1, se »ai« izgovarja kar kot dolgi »i« (torej: [aj]).

29. Ali je New World Translation zgolj revizija poprejšnjih prevodov; s čim lahko to podprete?

²⁹ Nov prevod. New World Translation je tudi popolnoma nov prevod iz izvirnobiblijskih jezikov, to je hebrejščine, aramejščine in grščine. Nikakor ni to revizija kakega drugega angleškega prevoda, niti ne posnema drugih prevodov ne po slogu, ne po besedišču in ne po ritmu. Predloga za hebrejsko-aramejski del prevoda je bilo kritično prečiščeno in občepriznano besedilo Biblia Hebraica Rudolfa Kittla oziroma njena 7., 8. in 9. izdaja (1951–55). Informacije, predstavljene v podčrtnem aparatu New World Translation—With References, so bile posodobljene po še novejši izdaji hebrejskega besedila, znani pod imenom Biblia Hebraica Stuttgartensia (1977). Grški del pa so prevajali po grški tekstnokritični izdaji, ki sta jo pripravila Westcott in Hort in je izšla 1881. Vendar pa je Odbor za pripravo biblijskega prevoda Novi svet konzultiral tudi druga grška besedila, zlasti Nestlovo grško besedilo (1948). Opise teh izvrstnih tekstnokritičnih izdaj podajata 5. in 6. študija pričujoče knjige. Pod rokami Prevodnega odbora je tako nastal res klen in točen prevod Biblije, ki prinaša razvidno in živo besedilo, hkrati pa utira pot do poglobljenega razumevanja Božje Besede, ki človeku res nekaj da.

30. Kako ta prevod ocenjuje neki kritik?

³⁰ Tako je o tem prevodu v neki kritični oceni pisalo: »Izvirni prevodi iz Hebrejskih spisov v angleščino so nekaj silno redkega. Zato še s toliko večjim veseljem pozdravljamo izid prvega dela prevoda Novi svet [Hebrejskih spisov], od Geneze do Rutine knjige. [. . .] Prevod je očitno nastal v izrecnem prizadevanju za čim večjo berljivostjo. Vsekakor mu ne manjka ne svežine ne izvirnosti. V izrazju se namreč niti najmanj ne naslanja na doslejšnje prevode.« *

31. Kako je New World Translation ocenil neki hebraist?

³¹ Izraelski hebraist, profesor dr. Benjamin Kedar pa je v intervjuju s predstavnikom Watch Tower Society New World Translation ocenil takole: »Pri jezikovnih raziskavah v zvezi s hebrejsko Biblijo in njenimi prevodi često segam po angleški izdaji tako imenovanega New World Translation. Pri tem se mi vedno znova potrjuje prepričanje, da je treba v tem delu videti iskren poizkus, kako dognati karseda točno razumevanje tega besedila. Delo izpričuje temeljito poznavanje izvirnikovega jezika: njegovo besedje namreč presaja v drug jezik razumljivo, a hkrati vedno tako, da se ne oddaljuje od specifične jezikovne gradnje hebrejščine, če tega ni res treba. [. . .] Vsaka jezikovna upoveditev dopušča tudi nekoliko razlagalne ali prevodne širine. Zato je sicer k vsaki jezikovni rešitvi vedno možno še kaj pripomniti. Vendar pa v New World Translation nisem še nikoli zasledil, da bi kakemu besedilu iz pristranskosti skušali pripisati pomen, ki ga ta v resnici nima.« *

32. Do kod je New World Translation dobeseden in za kaj je to dobro?

³² Dobeseden prevod. Prevodna zvestoba se kaže tudi v dobesednosti prevoda. Angleški prevod in hebrejsko-grško besedilo bi se torej morala ujemati skoraj od besede do besede. Ubeseditev prvotnega besedila v jeziku, v katerega prevajamo, bi namreč morala biti dobesedna, kolikor to le dopušča frazeologija izvirnikovega jezika. Dobesednost tudi zahteva, da mora biti besedni red prevedkov bolj ali manj enak kot v hebrejščini oziroma grščini, da bi se tako ohranil poudarek izvirnih besedil. Tako lahko z dobesednim prevodom točno prenesemo tudi značilnega duha, barvo in ritem izvirnih besedil.

33. S čim prevod opozarja na občasne oddaljitve od dobesednega besedila?

³³ Tu in tam se je bilo seveda treba tudi oddaljiti od dobesednega besedila, da bi mogli težko umljive hebrejske ali grške frazeologeme preliti v razumljivejšo govorico. Še vedno pa vsaj referenčna izdaja New World Translation opozarja bralca na takšna mesta v podčrtnih opombah in v njih pristavlja še dobesedni prevedek.

34. a) Kaj se izcimi iz tega, če zametamo dobesedno prevajanje? b) Navedite zgled.

³⁴ Mnogi biblijski prevajalci se odrekajo dobesednosti v prid jezikovne in oblikovne žlahtnosti, kot temu pravijo. Po njihovem je dobesedno prevajanje preleseno, pretrdo in utesnjujoče. Ker pa zametajo dobesedno prevajanje in zahajajo v parafraziranje in interpretacijo, se vedno znova oddaljujejo od izvirnikovih točnih besed resnice. S tem pa nič manj kot redčijo in vodenijo same Božje misli. Tako je na primer  častni dekan nekega velikega ameriškega vseučilišča nekoč napadel Jehovove priče, češ da maličijo lepoto in žlahtnost Biblije. Z Biblijo je pač mislil King James Version, ki že dolga stoletja velja za pojem lepe angleščine. Rekel je: ,Samo poglejte, kaj ste naredili s 23. psalmom! S svojim »Je/ho/va je/ moj/ pas/tir« ste mu odvzeli vso ritmičnost in lepoto. Sedem zlogov namesto šestih, saj to je grozljivo! Nikjer nobenega ravnotežja, nikjer nobenega ritma! Prav ima Prevod kralja Jakoba, ki to lepo uravnoteženo zapiše s šestimi zlogi: »Gos/pod/ je/ moj/ pas/tir«.‘ Pa so profesorju ugovarjali, češ da je važnejše stvari zapisovati tako, kot je to zapisal David, biblijski pisec. Ali je torej David tu uporabil občnejši izraz »Gospod«, ali pa vendarle božansko ime? Profesor je priznal, da je David uporabil božansko ime, vendar je še vedno trdil, da bi morali tu v prid lepote in žlahtnosti dopustiti besedo »Gospod«. Kaj klavrn izgovor za to, da bi izbrisali Jehovovo presijajno ime iz psalma, ki poje prav njemu na čast!

35. Za kaj se lahko Bogu zahvalimo in kaj upamo in si želimo?

³⁵ Tako so žrtvovali že tisoče dobrih prevedkov na oltarju človekovega pojmovanja lepe besede in s tem zasejali kopico netočnosti v mnoge biblijske prevode. Hvala Bogu, da je poskrbel za New World Translation z jasnim in točnim biblijskim besedilom! Naj se torej njegovo véliko ime Jehova posvečuje v srcu vseh, ki ta prevod berejo!

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

 [Tabela na strani 322]

NEKAJ POMEMBNEJŠIH BIBLIJSKIH PREVODOV V SEDMIH VEČJIH JEZIKIH

Ime Prvič Hebrejskospisna Božansko ime Grškospisna izšel predloga zapisuje z predloga prevoda

ANGLEŠČINA

Rheims-Douay* 1582–1610 Vulgata Lord Vulgata (dvakrat ADONAI)

King James Version* 1611 M LORD Sprejeto (nekajkrat Jehovah) besedilo

Young 1862–98 M Jehovah Sprejeto besedilo

English 1881–95 M LORD Westcott- Revised* (nekajkrat Hortovo b. Jehovah)

Emphasised Bible 1878–1902 M (Ginsburg) Yahweh Westcott- Hortovo, Tregellesovo b.

American 1901 M Jehovah Westcott- Standard Hortovo b.

An American 1923–39 M LORD (nekajkrat Westcott- Translation Yahweh) Hortovo b. (Smith-Goodspeed)*

Revised 1946–52 M LORD Westcott- Standard* Hortovo, Nestlovo b.

New English 1961–70 M (BHK) LORD (nekajkrat Novo Bible* Jehovah) eklektično besedilo

Today’s 1966–76 M (BHK) LORD UBS English Version

New King 1979–82 M (BHS) LORD (nekajkrat Večinsko James Bible/ YAH) besedilo Revised Authorised Version

New Jerusalem 1985 M Yahweh Grška Bible*

ŠPANŠČINA

Valera 1602 M Jehová Sprejeto besedilo

Moderna 1893 M Jehová Scrivener

Nácar-Colunga* 1944 M Yavé Grška

Evaristo Martín 1964 M Yavé Grška Nieto*

Serafín de 1965 M (BHK) Yahvéh, Señor Nestle- Ausejo* Alandovo b.

Biblia de 1967 M Yahveh Grška Jerusalén*

Cantera- 1975 M (BHK) Yahveh Grška Iglesias*

Nueva Biblia 1975 M Señor Grška Española*

PORTUGALŠČINA

Almeida 1681, 1750 M Jehovah Sprejeto besedilo

Figueiredo* 1778–90 Vulgata Senhor Vulgata

Matos Soares* 1927–30 Vulgata Senhor Vulgata

Pontifício 1967 M Javé Merkovo b. Instituto Bíblico*

Jerusalém* 1976, 1981 M Iahweh Grška

NEMŠČINA

Luter* 1522, 1534 M HErr Erazmovo b.

Zürcher 1531 M Herr, Jahwe Grška

Elberfelder 1855, 1871 M Jehova Sprejeto besedilo

Menge 1926 M HErr Grška

Luter 1964, 1984 M HERR Grška (pregledana izd.)*

Bibel in 1967 M (BHS) Herr Nestle- heutigem Alandovo, Deutsch (Gute UBS-ovo b. Nachricht)*

Einheitsübersetzung* 1972, 1974 M Herr, Jahwe Grška

Revidierte 1975, 1985 M HERR, Jahwe Grška Elberfelder

FRANCOŠČINA

Darby 1859, 1885 M Eternel Grška

Crampon* 1894–1904 M Jéhovah Merkovo b.

Jérusalem* 1948–54 Vulgata, Yahvé Vulgata, hebrejsko b. grško b.

TOB Ecumenical 1971–75 M (BHS) Seigneur Nestlovo, Bible* UBS-ovo b.

Osty* 1973 M Yahvé Grška

Segond Revised 1978 M (BHS) Eternel Nestle- Alandovo, Blackovo, Metzgerjevo, Wikgrenovo b.

Français courant 1982 M (BHS) Seigneur Nestlovo, UBS-ovo b.

HOLANDŠČINA (NIZOZEMŠČINA)

Statenvertaling 1637 M HEERE Sprejeto besedilo

Leidse 1899–1912 M Jahwe Nestlovo b. Vertaling

Petrus-Canisiusvertaling* 1929–39 M Jahweh Nestlovo b.

NBG-vertaling 1939–51 M HERE Nestlovo b.

Willibrordvertaling* 1961–75 M Jahwe Nestlovo b.

Groot Nieuws 1972–83 M Heer Nestlovo b. Bijbel*

ITALIJANŠČINA

Diodati 1607, 1641 M Signore Grška

Riveduta 1925 M Eterno Grška (Luzzi)

Nardoni* 1960 M Signore, Jahweh Grška

Pontificio 1923–58 M Signore, Jahve Merkovo b. Istituto Biblico*

Garofalo* 1960 M Jahve, Signore Grška

Concordata* 1968 M (BHK) Signore, Iavè Nestlovo, Merkovo b.

CEI* 1971 M Signore Grška

Parola del 1976–85 M (BHS) Signore UBS-ovo b. Signore*

* Zvezdica zaznamuje prevode, ki zajemajo tudi apokrife, vendar ne nujno v vseh izdajah.

»M« pomeni masoretsko besedilo. Kadar stoji sam zase, izdaja masoretskega besedila ni izrecno navedena.

»BHK« pomeni Kittlovo Biblio Hebraico.

»UBS« pomeni The Greek New Testament v izdaji Združenih bibličnih družb.

»BHS« pomeni Biblio Hebraico Stuttgartensio.

»Grška« predloga pomeni prevod, izveden iz grščine, vendar brez izrecno navedenega besedila.