Študije o navdihnjenem Svetem pismu v času in prostoru

Študija številka 8: Prednosti »New World Translation«

Obravnava njegov sodobni jezik, njegovo prevedkovno poenotenost, natančno glagolsko prevajanje in dinamično upovédenje navdihnjene Božje Besede.

1. a) Od katerega splošnega pojava New World Translation namerno odstopa in kako to naredi? b) Zakaj je v angleščini v rabi oblika Jehova, ne pa Jahve ali kaka druga oblika imena?

ZADNJA leta je zagledalo luč dneva kar nekaj sodobnih biblijskih prevodov, ki človeku, ki mu je Božja Beseda pri srcu, pomagajo kar najhitreje doumeti smisel izvirnih besedil. Vendar se veliko prevodov odreka rabi božanskega imena v svetem zapisu. Zato pa New World Translation skazuje imenu Najvišjega Boga vso čast in spoštovanje, ki mu gre, s tem da ga v besedilu zopet vrača tja, kamor sodi. Tako se to ime v hebrejskospisnem razdelku pojavlja na 6973, v grškospisnem delu pa na 237 mestih, skupaj torej 7210-krat. Hebraisti resda dajejo prednost obliki Jahve, toda dejstvo je, da ta čas zagotove izgovarjave pač ni mogoče dognati. Zato še naprej ostaja v rabi polatinjena različica Jehova, ker je v takšni rabi že stoletja in je tudi sicer najobčeje priznana angleška ustreznica za Tetragram, se pravi za štiričrkno hebrejsko ime יהוה. Hebraist R. H. Pfeiffer tako k temu pripominja: »Kljub vsem možnim pripombam o dvomljivem rodovniku imena ,Jehova‘ to je in naj tudi ostane prava angleška ustreznica za Jahve.« *

2. a) Ali je izpričano, da je predtem tudi že kdo drug vstavil božansko ime zopet nazaj v Krščanske grške spise? b) Kakšna dvoumnost je s tem izključena?

² Božanskega imena ni v Krščanske grške spise zopet vstavil šele New World Translation. Že vsaj od 14. stoletja naprej so mnogi prevajalci čutili, da pač morajo besedilu zopet vrniti Božje ime zlasti tam, kjer pisci Krščanskih grških spisov navajajo hebrejskospisne odlomke, ki vsebujejo tudi božansko ime. Ime Jehova brez predsodkov uporabljajo mnogi sodobnojezikovni misijonarski prevodi, od afriških, azijskih in ameriških do tihomorskootoških prevodov Grških spisov, ravno tako pa tudi nekateri prevodi v evropske jezike. Povsod, kjer kot prevedek nastopa božansko ime, tako ni več nikakršne dvoumnosti o tem, za katerega »gospoda« gre: gre namreč za Gospoda nebes in zemlje, za Jehova, čigar ime prevod New World Translation of the Holy Scriptures posvečuje s tem, da ga zapisuje kot enkratno, od vseh drugih imen ločeno poimenovanje. *

3. S čim vse New World Translation ubeseduje prvotni kleni izraz, lepoto in pomen izvirnih spisov?

³ New World Translation posvečuje Jehovovo ime tudi s tem, da prinaša Božja navdihnjena Pisma v jasnem, razumljivem jeziku, ob katerem lahko bralec  iz napisanega nedvoumno razbira tisti pomen, ki naj bi ga besede v resnici izražale. Prevod je pisan v preprostem, sodobnem jeziku, prevedkovno je karseda poenoten, natančno ubeseduje dejanjskost oziroma stanjskost hebrejskih in grških glagolov ter razlikuje med množinsko in edninsko rabo zaimka »you« (angleškega »ti« in/ali »vi«) ter velelniških glagolskih oblik povsod tam, kjer njihov pomen ni razviden že iz sobesedila. Tako in še na mnoge druge načine New World Translation s sodobno govorico zrcali, kolikor je to le mogoče, klenost, lepoto in pomen izvirnih besedil.

PREVEDENO V SODOBNEM JEZIKU

4. a) Kateri plemeniti cilj je izpovedal neki zgodnji biblijski prevajalec? b) Kaj je z minevanjem časa postalo nujno?

⁴ Starejši prevodi vsebujejo kopico zastarelega besedja, ki sodi še v 16. in 17. stoletje. Danes teh besed nihče več ne razume, čeprav so bile takrat nekaj vsakdanjega. Tako gre na primer o človeku, ki ima dobršen delež pri tem, da so se te besede znašle v angleški Bibliji, namreč o Williamu Tyndalu, glas, da je enemu svojih verskih nasprotovalcev zabrusil: ,Da me le Bog ohrani pri življenju, bom v nekaj kratkih letih naredil, da bo preprost fantič za plugom vedel o Svetem pismu več, kot veste vi!‘ In Tyndalov prevod Grških spisov je bil v svojem času v resnici zlahka razumljiv tudi navadnemu oraču. Do danes pa je veliko besed, ki jih je Tyndale uporabil v svojem prevodu, že zdavnaj prešlo iz rabe, postale so starinske, tako da ,fantič za plugom‘ zdaj le še stežka dojame, kaj pomeni ta ali ona beseda v angleškem Prevodu kralja Jakoba in drugih starih prevodih Biblije. Zato je pač bilo treba z Biblije odstreti zagrinjalo jezikovne starinskosti in jo spet prestaviti v vsakdanjo govorico preprostega človeka.

5. V kakšnem jeziku bi morala Biblija priti med ljudi in zakaj je prav tako?

⁵ V govorici preprostega človeka so navdihnjena Pisma namreč tudi napisali. Apostoli in drugi zgodnji kristjani niso govorili klasične grščine filozofov, kakršen je bil Platon. Govorili so vsakdanjo grščino, koine, se pravi splošno, ljudsko grščino. Grške spise, nič manj pa Hebrejske spise pred njimi, so torej pisali v jeziku, ki ga je govorilo ljudstvo. Bistveno je torej, da so prevodi izvirnih Pisem prav tako pisani v ljudskem jeziku, zato da jih vsi zlahka razumejo. Zato pač New World Translation ne govori v starinskem jeziku spred treh ali štirih stoletij, ampak v jasni, polnopovedni sodobni besedi, tako da lahko bralci res dojamejo, kaj Biblija pripoveduje današnjemu človeku.

6. Ob zgledih nakažite, kako dobro je zastarele besede nadomestiti s sodobnejšimi izrazi.

⁶ Naj za približno predstavo o tem, kako zelo se je angleški jezik od 17. pa do 20. stoletja spremenil, navedemo naslednje primerjave iz King James Version in New World Translation. King Jamesov »suffered« (trpel) postane v New World Translation »allowed« (dovolil; 1. Mojz. 31:7), »was bolled« (popkal) postane »had flower buds« (poganjal cvetno popje; 2. Mojz. 9:31), »spoilers« (ropavci) postanejo »pillagers« (plenilci; Sodn. 2:14), »ear his ground« postane »do his plowing« (1. Sam. 8:12), »when thou prayest« postane »when you pray« (Mat. 6:6), »sick of the palsy« postane »paralytic« (Mar. 2:3), »quickeneth« postane »makes [. . .] alive« (Rim. 4:17), »shambles« postane »meat market« (1. Kor. 10:25), »letteth« postane »acting as a restraint« (2. Tes. 2:7) in tako naprej. * Že po teh nekaj zgledih zlahka doumemo, koliko je vredno to, da New World Translation uporablja zdajšnje besede namesto zastarelih.

PREVEDKOVNA POENOTENOST

7. V čem se kaže prevedkovna doslednost New World Translation?

⁷ New World Translation skuša prevedke zapisovati karseda dosledno. Katerikoli dani hebrejski oziroma grški besedi je prisojena po ena angleška ustreznica; ta potem ostaja njen edini prevedek skozi vso knjigo, če je njen pomen v okviru dane frazeologije oziroma sobesedila v angleščini še vedno docela razumljiv. Hebrejska beseda néfeš je na primer dosledno prevajana z »duša«. Tudi ustrezna grška beseda psyché je vsakič prevedena z »duša«.

8. a) Naštejte nekaj zgledov enakopisnic. b) Kako se teh loteva obravnavani prevod?

⁸ Na nekaterih mestih so se prevajalci znašli v zadregi zaradi enakopisnic. To so besede, ki se v izvirnikovem jeziku pišejo enako, pomenijo pa nekaj čisto drugega. Človek mora biti torej že pravi umetnik, če hoče pri prevajanju vstaviti na to mesto besedo s pravim pomenom. V slovenščini so enakopisnice na primer »biti« (udarjati) in »biti« (obstajati) ter »pasti« (npr. na tla) in »pasti« (npr. živino); pišejo se na las podobno, v resnici pa so to docela različne besede. Biblijski zgled za to je hebrejski rav; ta namreč zapisuje popolnoma drugokorenske besede, zato New World Translation te tudi prevaja različno. Rav sicer največkrat pomeni »mnogo, veliko«, kot na primer v Drugi Mojzesovi knjigi 5:5. Vendar pa beseda rav, rabljena v nazivih, na primer v »Rabšake« (hebr. Rav-šaqéh) v Drugi knjigi kraljev 18:17, NW, pomeni »véliki, glavni, načelni«, kot ga New World Translation na primer prevaja v Danijelovi knjigi 1:3: »svojega (naj)višjega  dvornega uradnika«. (Glej tudi Jeremija 39:3, podčrtna opomba v NW.) Glede na pisno podobo sicer enaka beseda rav pa pomeni tudi »lokostrelec«; odtod na primer tak prevedek v Jeremijevi knjigi 50:29. Pri razbiranju takšnih enakopisnih besed je obveljala strokovna sodba priznanih besedoslovcev, kakršna sta L. Koehler in W. Baumgartner.

9. Kako je neki komentator za hebrejščino in grščino ocenil New World Translation?

⁹ Naj navedemo, kaj je o tej prevedkovni enotnosti v svoji oceni New World Translation of the Christian Greek Scriptures zapisal Alexander Thomson, komentator za hebrejska in grška besedila: »Prevod je očitno plod spretnega peresa in bistrega duha, delo strokovnjakov, ki so se trudili, da bi prelili v besede ves pravi pomen grškega besedila, kar ga angleški jezik le more izraziti. Skuša se držati načela, da vsaki pomembnejši grški besedi vseskozi pritika zgolj en sam angleški pomen in da hkrati ostaja čim bolj dobeseden. [. . .] Besedo, ki jo navadno prevajajo z ,justify‘ [justificirati, opravičiti], zelo točno prevaja z ,declare righteous‘ [razglasiti za pravičnega, opravičiti]. [. . .] Besedo za križ prevaja s ,torture stake‘ [mučilni kol], kar je spet nova izboljšava. [. . .] Dobro prevaja Lukov evangelij 23:43 z ,Resnično ti danes povem: Z menoj boš v raju.‘ V primerjavi s tem, kako to upoveduje večina prevodov, je to velika izboljšava.« Prevod Hebrejskih spisov pa je isti ocenjevalec komentiral takole: »Prevod Novi svet si je resnično vredno priskrbeti. Je živ in obenem življenjski, bralca hočeš nočeš pripravi do tega, da se zamisli in se poglobi vanj. To pač ni delo višjih kritikov, temveč strokovnjakov, ki imajo spoštovanje do Boga in njegove Besede.« (The Differentiator, april 1952, str. 52–57, in junij 1954, str. 136)

10. Navedite z zgledom, kako lahko biblijsko resnico podpremo ravno s prevodno doslednostjo v New World Translation.

¹⁰ Prevedkovna doslednost v New World Translation je pripomogla k ugodnemu izidu že marsikatere strokovne biblijske razprave. Pred leti je na primer neko newyorško društvo svobodomislecev naprosilo Watch Tower Society, naj pošlje dva predavatelja, ki bi njihovi skupini predavala o biblijski tematiki, in prošnji so ugodili. Ti učeni možje so se sicer v vsem držali latinskega življenjskega vodila falsum in uno falsum in toto, kar pomeni, da je dokazovanje, ki ga ovržemo v eni postavki, ovrgljivo oziroma zmotno v celoti. Tako je Jehovova pričevalca nekdo med razpravo izzval, naj dokažeta, kako zanesljiva je Biblija. Pozval ju je, da naj zbranim prebereta iz Prve Mojzesove knjige 1:3. Onadva sta stavek prebrala, in sicer iz New World Translation, namreč: »In Bog je govoril: ,Naj bo svetloba!‘ Takrat je nastala svetloba.« Ves samozavesten je potem isti človek hotel slišati še Prvo Mojzesovo knjigo 1:14; onadva sta tudi ta stavek prebrala iz New World Translation: »In Bog je govoril: ,Naj na nebesnem prostranstvu nastanejo luči!‘« »Čakajte no,« je takrat poskočil možakar, »kaj pa vi berete? V moji bibliji vendar piše, da je Bog ustvaril svetlobo prvi dan, potem pa še četrti dan, to pa ne gre skupaj!« Čeprav je mož zagotavljal, da razume hebrejsko, mu je bilo treba razložiti, da je hebrejska beseda, ki je v 3. vrstici prevedena s »svetloba«, ’ohr, v 14. vrstici pa je to druga beseda, namreč ma’óhr, ki pomeni luč oziroma vir svetlobe. Učeni mož je moral priznati poraz. * Jeziček na tehtnici je tako prevesila ravno popolna doslednost New World Translation, ki je s tem podčrtal Biblijino zanesljivost in koristnost.

NATANČNO GLAGOLSKO PREVAJANJE

11. Katero dinamično odliko izvirnih Pisem New World Translation ohranja? Kako?

¹¹ Pri New World Translation so še zlasti pazili na to, da bi prevod čim točneje posnel vidskost glagolskega dejanja pri grških in hebrejskih glagolih. S tem skuša New World Translation ohraniti tisti posebni čar, preprostost, klenost in izraz, značilen za izvirnojezikovna besedila. Zato si je bilo treba v angleščini pomagati s pomožnimi glagoli, da bi natančno zadeli res pravo vrsto glagolskega dogodka. Izvirno Sveto pismo je namreč tako zelo dinamično in tako pomenonosno v glagolskih dejanjih ravno zaradi izraznih sposobnosti svojih glagolov.

12. a) V čem se hebrejščina med drugim razlikuje od zahodnih jezikov? b) Razložite obe vidski stanji hebrejskega glagola.

¹² Hebrejski glagol ne pozna slovničnih »časov« v pomenu, kakršnega ima izraz »čas« v večini zahodnih jezikov. V angleščini se namreč presoja glagole zlasti z vidika slovničnega časa, to je preteklika, sedanjika in prihodnjika. Hebrejski glagol pa bolj kot to izraža vidskost glagolskega dejanja, to se pravi, glagolsko dejanje je opredeljeno bodisi kot izvršeno (dovršnost) bodisi kot neizvršeno (nedovršnost). Tidve vidski stanji hebrejskega glagola izražata bodisi pretekla bodisi prihodnja glagolska dejanja; o času odloča pač sobesedilo. Dovršnost oziroma izvršenost glagolskega dejanja na primer že po svoji naravi izraža nekaj, kar se je dogajalo v preteklosti, vendar lahko z njo izrazimo tudi prihodnje dogajanje, kakor da se je to že zgodilo in bi bilo torej v resnici preteklo, če hočemo s tem pokazati, kako gotovo ali obvezno je, da se bo to v prihodnosti zgodilo.

13. Zakaj je bistveno, da se oziramo tudi na vidsko stanje hebrejskega glagola, če hočemo na primer prav razumeti Prvo Mojzesovo knjigo 2:2, 3?

¹³ To, da vidskost hebrejskega glagola res natančno prevedemo v angleščino, je bistveno; sicer lahko namreč njegov pomen mimogrede popačimo in že  dobimo na koncu popolnoma drugačno misel. Oglejmo si to na zgledu glagolskih zvez v Prvi Mojzesovi knjigi 2:2, 3. Veliko prevodov za Božji počitek sedmega dne tam uporablja na primer zveze »he rested«, »he desisted«, »he had desisted«, »he then rested«, »God rested« in »he had rested«. Iz takšnih ubeseditev bi človek sklepal, da se je Božje počivanje sedmega dne dovršilo že v preteklosti. Pa si poglejmo, kako pomen glagolov, ki nastopajo v odlomku iz Prve Mojzesove knjige 2:2, 3, izrazi New World Translation: »In do sedmega dne je Bog dovršil delo, ki ga je bil opravljal, in je sedmi dan počival [tudi: začel počivati] od vsakega dela, ki ga je bil opravljal. In Bog je blagoslavljal sedmi dan in ga posvečeval, ker ta dan počiva od vsega svojega dela, ki ga je Bog ustvaril zato, da bi bilo opravljeno.« Glagolska zveza »je [. . .] začel počivati« (angl. »he proceeded to rest«) v 2. vrstici je prevod hebrejskega nedovršnika, ki torej izraža nedovršnost ali trajanje glagolskega dejanja. Sam prevedek »je [. . .] začel počivati« se lepo ujema s tem, kar piše v Pismu Hebrejcem 4:4–7. Glagol v Prvi Mojzesovi knjigi 2:3 pa zaznamuje dovršno glagolsko dejanje; da pa bi se ujel z 2. vrstico in hkrati s Pismom Hebrejcem 4:4–7, je tu preveden s »počiva« (angl. »he has been resting«).

14. Kaj skuša New World Translation, ki se ogne zmotnemu naziranju o konsekutivnem vavu, storiti s hebrejskimi glagoli?

¹⁴ Eden izmed razlogov za netočno prevajanje hebrejskih glagolskih oblik je slovničarska teorija, ki ji danes pravijo teorija konsekutivnega vava. Vav (ו) je hebrejski veznik, ki v bistvu pomeni »in«. Ta veznik nikoli ne stoji sam zase, ampak se vedno veže s kako drugo besedo, pogosto ravno s hebrejskim glagolom; z njo potem tvori eno besedo. Nekoč so trdili, in nekateri so še vedno takega mnenja, da ima ta vezava moč, da glagolu sprevrača vidskost, namreč da iz nedovršnega glagola dela dovršnega (in ravno to delajo mnogi prevodi, tudi najsodobnejši, v obravnavani Prvi Mojzesovi knjigi 2:2, 3), oziroma da dovršnega dela za nedovršnega. Takšno delovanje opisujejo tudi z izrazom efekt »konverzivnega vava«. In ta nepravilna raba glagolskih oblik zdaj poraja silno zmedo in kopico napak pri prevajanju hebrejskega besedila. New World Translation pa ravna po načelu, da črka vav glagolskega vida ne more spreminjati. Zato so se prevajalci trudili, da bi v prevodu upovedili pravo, razlikovalno sposobnost hebrejskega glagola in tako ohranili točni izvirnikov pomen. *

15. a) Na kaj so prevajalci pazili pri prevajanju grških glagolov? b) Navedite zgled za to, da je dobro pravilno upovediti trajnost glagolskega dejanja.

¹⁵ Prav tako so avtorji tega prevoda pazili tudi pri prevajanju grških glagolov. Glagolski časi v grščini namreč ne izražajo samo časa nekega dejanja ali stanja, temveč tudi vrsto glagolskega dejanja: tako izražajo bodisi trenutnost, začetnost, trajanje, ponavljanje ali izvršenost. Pri grških glagolskih oblikah moramo torej paziti tudi na takšne odtenke; šele tako lahko zajamemo opisovano glagolsko dejanje v vsej njegovi pomenski polnosti. Če je na primer grški glagol trajen in nam to trajnost uspe zaznamovati tudi v prevodu, ne upovedimo s tem samo primerne čustvene obarvanosti dane situacije, marveč stopnjujemo tudi perečnost morebitnega opozorila ali nasveta v tej zvezi. Na primer: venomerna nejevernost farizejev in saducejev kakor da je še očitnejša ob Jezusovih besedah: »Hudoben in prešušten rod [kar naprej] išče nekakšno znamenje.« Ali pa: to, da je treba vedno (trajajoče) delati prav, lepo izrazijo Jezusove besede: »[Vsak čas] ljubite svoje sovražnike.« »Iščite torej najprej kraljestvo.« »Prosite in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Mat. 16:4, NW; 5:44, NW; 6:33, NW; 7:7)

16. Kako lahko prav upovedimo Janezovo pripombo o »grehu« v Prvem Janezovem pismu 2:1, če upoštevamo, da gre tukaj za grški aorist?

¹⁶ Grščina ima tudi nenavaden čas, ki se mu reče aorist in ki zaznamuje glagolsko dejanje, izvršeno v trenutku. Glagole v aoristu lahko prevajamo na vse mogoče načine, odvisno od sobesedila. V eni izmed možnih rab ta čas zaznamuje posamezno dejanje kakega ravnanja, vendar nevezano na kak določen čas. Zgled za to imamo v Prvem Janezovem pismu 2:1, kjer mnogi prevodi prevajajo glagol s pomenom »grešiti« tako, da lahko izraža tudi trajajoče grešenje. New World Translation pa to prevaja s »pregrešiti se«: gre torej za posamičen pregrešek. S tem pa upoveduje pravi pomen, namreč da ima kristjan, če se že kako pregreši, še vedno Jezusa Kristusa, ki pri nebeškem Očetu nastopa zanj kot zagovornik ali pomočnik. Tako Prvo Janezovo pismo 2:1 nikakor ni v protislovju z obsodbo ,grešenja‘ iz Prvega Janezovega pisma 3:6–8 in 5:18, ampak se ji le protistavlja kot njeno pomensko nasprotje. *

17. Kaj lahko poleg trajajočega dejanja grški imperfekt še izraža? Navedite zgled za to.

¹⁷ Imperfekt lahko v grščini izraža ne le trajajoče, temveč tudi zastavljeno, a neizpeljano glagolsko dejanje. King James Version recimo prevaja Pismo Hebrejcem 11:17 takole: »Po veri je Abraham, ko je bil izkušan, daroval Izaka: in on, ki je bil prejel obljube, je daroval svojega edinorojenca.« Slovnična oblika glagola »darovati« se v grščini v teh dveh primerih razlikuje. Prvič je namreč v perfektu (dovršniku), drugič pa je to imperfektova (preteklonedovršniška) oblika. New World Translation, ki upošteva različno rabljena časa, zato vrstico prevaja takole: »Abraham,  ko je bil preskušen, toliko da ni daroval Izaka, in [. . .] je [že] skušal darovati svojega edinorojenca.« Tako je ohranjen dovršni pomen prvega glagola, hkrati pa nedovršnik drugega nakazuje, da je bilo dejanje nameravano oziroma že zastavljeno, ne pa tudi do konca izpeljano. (1. Mojz. 22:9–14)

18. Kaj se je zgladilo s tem, da so prevajalci skrbno pazili tudi na funkcijsko določenost drugih besednih vrst? Navedite zgled za to.

¹⁸ Navidezna protislovja so se zgladila tudi s tem, da so prevajalci skrbno pazili na funkcijsko določenost drugih besednih vrst, recimo na samostalniške sklone. Na primer v Apostolskih delih 9:7, kjer pripoveduje o Savlovem nenavadnem doživetju na poti v Damask: tam kar nekaj prevodov pravi, da so njegovi popotni tovariši ,slišali glas‘, videli pa niso nikogar. Potem pa v Apostolskih delih 22:9, tam, kjer Pavel sam pripoveduje o tej prigodi, isti prevodi zapišejo, da so možje svetlobo sicer videli, »niso pa slišali glasu«. Vendar je grška beseda za »glas« v prvem primeru v rodilniku, v drugem primeru pa v tožilniku, tako kot v Apostolskih delih 9:4. Zakaj ta razlika? Čeprav omenjeni prevodi v angleščino te razlike z ničimer ne izkažejo, izraža grščina s spremembo v sklonu dve različni stvari. Možje so namreč dobesedno slišali »od glasu«, niso pa slišali tako, kot ga je slišal Pavel, se pravi, slišali niso besed, kaj šele da bi jih razumeli. New World Translation, ki pa rodilniško rabo v Apostolskih delih 9:7 vendarle zaznamuje, zato zapiše, da so možje, ki so bili z njim, »sicer slišali zven glasu, videli pa niso nikogar«.

RAZPOZNAVEN MNOŽINSKI »YOU«

19., 20. a) Kaj dela New World Translation z neživljenjskimi, zastarelimi ogovornimi oblikami, in zakaj tako? b) Z zgledom pokažite, kako lahko edninski »you« ločimo od množinskega.

¹⁹ Nekateri angleški prevodi še kar ohranjajo staroangleške zaimke za drugo osebo ednine »thee«, »thou« in »thy«, kadar je z ogovorjenim mišljen Bog. Jeziki, v katerih so Biblijo pisali, pa za ogovarjanje Boga niso imeli kakšne posebne osebnozaimenske oblike, ampak je zanj veljala ista oblika kot pri ljudeh. Zato New World Translation opušča to na uho zdaj že pretirano bogoslužnostno rabo in dosledno uporablja splošnosporazumevalni »you« (ti). Da pa bi se »you« v drugi osebi množine in pa glagoli, pri katerih se v angleščini množinskosti ne prepozna že na prvi pogled, ločili od edninskih, so te besede v celoti izpisane z malimi kapitelkami. Velikokrat je namreč dobro, da bralec ve, ali kak svetopisemski odlomek meri na posamezni »you« (ti) ali na skupinski, zborni »YOU« (VI).

²⁰ Pavel na primer v Pismu Rimljanom 11:13 govori v množini: »Govorim pa vam [YOU], ki ste izmed narodov.« V 17. vrstici pa grščina preskoči na edninski »you« in se tako obrača neposredno na posameznika: »Če pa so bile nekatere veje odlomljene in si bil ti [you] [. . .] vcepljen . . .«

NEW WORLD TRANSLATION V DRUGIH JEZIKIH

21. a) S čim je postalo mogoče, da večji del svetovnega prebivalstva užije dobrote, ki jih ponuja New World Translation? b) V kolikšni skupni nakladi je Watch Tower Society natisnila New World Translation do leta 1989?

²¹ Leta 1961 je prišlo naznanilo, da Watch Tower Society prevaja New World Translation še v šest močno razširjenih jezikov, namreč v francoščino, holandščino, italijanščino, nemščino, portugalščino in španščino. Prevajanje so zaupali izurjenim, posvečenim prevajalcem, ki so skupaj delali na sedežu Watch Tower Society v newyorškem Brooklynu. Delovali so kot en sam velik mednarodni odbor z zanesljivim, za to usposobljenim vodstvom. Julija 1963 je ta prevajalski projekt na zboru Jehovovih prič »Večna dobra novica« v wisconsinskem Milwaukeeju v ZDA obrodil tudi prve sadove: hkrati je namreč izšel Prevod Krščanskih grških spisov Novi svet v navedenih šestih jezikih. Zdaj lahko ljudje, ki ne govorijo ravno angleško, prav tako užijejo prednosti tega sodobnega prevoda. Prevajanje se odtlej nadaljuje, tako da je do 1989. New World Translation of the Holy Scriptures izšel že v 11 jezikih in v skupni nakladi čez 56,000.000 izvodov. *

HVALEŽNI ZA SILNO ORODJE

22., 23. V čem vse ta prevod navdihnjenega Svetega pisma koristi kristjanom?

²² Če torej kdo želi prikazati, kako je ,vse Sveto pismo navdihnjeno od Boga in koristno‘, mu je lahko New World Translation resnično silno pripravno orodje. Po sklopih, obravnavanih v tej študiji, smo lahko presodili, da je prevod res točen, natančen in zanesljiv ter da je lahko vsem, ki bi hoteli slišati, kako Bog govori človeku neposredno v sodobnem, živem jeziku, res v pristen užitek. Jezik v New World Translation namreč bralcu budi duha in ga mimogrede uvaja na isto valovno dolžino z dinamično ubeseditvijo izvirnih navdihnjenih Pisem. Nič več se nam ni treba vedno znova vračati na isto vrstico, ker ne bi mogli razumeti v mrak zavitih rekel. Jasno in s polno močjo nam spregovori že ob prvem branju.

²³ New World Translation of the Holy Scriptures je zvest prevod Božje Besede, tega ,meča duha‘. Kot takšen je v kristjanovem duhovnem boju resnično uspešno orožje, pripomoček pri ,razdiranju utrjenih lažnivih naukov in naklepov, s katerimi se dvigujejo zoper spoznanje Boga‘. Omogoča nam, da veliko bolje razumemo in oznanimo koristne in poučne resnice, veličastne resnice o Božjem pravičnem Kraljestvu – resnično »velika božja dela«! (Efež. 6:17; 2. Kor. 10:4, 5; Ap. dela 2:11)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]