Biblijska knjiga številka 12: 2. kraljev

Napisal: Jeremija

Kraj nastanka: Jeruzalem in Egipt

Čas nastanka: 580. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: ok. 920.–580. pr. n. š.

1. O čigavi zgodovini pripoveduje Druga knjiga kraljev in v čigavo opravičenje to počne?

ZA PRVO se tudi Druga knjiga kraljev spušča po sledi burnega poteka Izraelovega in Judovega kraljestva. In sicer jo povzema tam, kjer si Elizej nadene Elijev plašč in je obdarjen z dvema deležema Elijevega duha, tako da nasproti Elijevim 8 naredi kar 16 čudežev. Tudi Elizej je odpadniškemu Izraelu, v katerega je le za kratek hip posvetil Jehu s svojo gorečnostjo za Jehova, prerokoval vse najhujše. Izraelovi kralji so se čedalje bolj pogrezali v hudobijo, dokler se ni severno kraljestvo 740. pr. n. š. nazadnje sesulo pred Asirijo. V južnem, Judovem, kraljestvu je nekaj vidnejših kraljev, zlasti Josafat, Joas, Ezekija in Josija, za krajši čas sicer odvrnilo val odpadništva, a je na koncu Nabuhodonozor vendarle izvršil Jehovovo sodbo in 607. pr. n. š. razdejal Jeruzalem s templjem in Judovo deželo vred. Tako so se Jehovova prerokovanja uresničila in njegova beseda je bila opravičena!

2. Kaj lahko povemo o avtorstvu in kanoničnosti Druge knjige kraljev in katero dobo knjiga zajema?

² Glede na to, da je Druga knjiga kraljev prvotno sodila v isti knjižni zvitek kot Prva, velja tudi zanjo vse, kar tam navajamo o Jeremijevem avtorstvu, obenem z že navedenimi dokazi za njeno kanoničnost in pristnost. Nastala je okrog 580. pr. n. š., zajema pa dobo, ki se začenja z vlado Ohozija Izraelskega okrog 920. pr. n. š. in se končuje s 37. letom Jojahinovega pregnanstva 580. pr. n. š. (1:1; 25:27)

3. Katere vidnejše arheološke najdbe govorijo v prid Druge knjige kraljev?

³ Pristnost Druge knjige kraljev izpričujejo tudi arheološke najdbe, ki govorijo v prid njeni zgodovinskosti. Znameniti Moabski kamen na primer nosi napis z verzijo moabskega kralja Meša o tem, kako naj bi potekal spopad med Moabom in Izraelom. (3:4, 5) Našli so tudi črn apnenčasti obelisk Asirca Salmanasarja III., ki je zdaj razstavljen v londonskem Britanskem muzeju in ki z imenom omenja Izraelovega kralja Jehuja. Tu so potem še napisi asirskega kralja Tiglatpileserja III. (Pula), ki nekaj Izraelovih in Judovih kraljev prav tako navajajo po imenu, na primer Menahema, Ahaza in Pekaha. (15:19, 20; 16:5–8) *

4. Kaj dokazuje, da je Druga knjiga kraljev sestavni del navdihnjenega Svetega pisma?

⁴ Jasen dokaz pristnosti te knjige je tudi skrajna prostodušnost, s katero popisuje izvršitev Jehovovih sodb nad njegovim lastnim ljudstvom. Ob tem, ko najprej Izraelovo, potem pa še Judovo kraljestvo konča v popolnem razsulu, nam jasno stopa pred oči učinkovitost Jehovove preroške sodbe iz Pete Mojzesove knjige 28:15–29:27 (v NW do 29:28). V uničenju obeh kraljestev »se je razvnela Gospodova [Jehovova, NW] jeza zoper to deželo, da je spravil nadnjo vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi«. (5. Mojz. 29:26, v NW 27; 2. kra. 17:18; 25:1, 9–11) Spet drugi dogodki, ki jih sicer beleži Druga knjiga kraljev, pa dobivajo svoj pravi pomen drugod v Svetem pismu. Tako na primer Jezus v Lukovem evangeliju 4:24–27, potem ko omeni že Elija in vdovo iz Sarepte, ravno na Elizejevem in Naamanovem primeru razloži, zakaj tudi njega v domačem kraju ne priznajo za preroka. Tako ugotavljamo, da sta Prva in Druga knjiga kraljev sestavni del Svetega pisma.

VSEBINA DRUGE KNJIGE KRALJEV

5. Kaj Elija očita Ohoziju, kakšno obsodbo mu izreče in zakaj?

⁵ Izraelov kralj Ohozija (1:1–18). Ahabov sin Ohozija doma prav nesrečno pade in zboli. K  Beelzebubu, akaronskemu bogu, pošlje vprašat, ali bo še ozdravel. Sle pa prestreže Elija in jih nažene nazaj h kralju z ukorom, ker ta pač ni povprašal za odgovor resničnega Boga, in z napovedjo, da bo zato, ker se ni obrnil na resničnega Boga, zagotovo umrl. Ko kralj pošlje petdesetnika s petdesetnijo, da bi Elija prijeli in privedli predenj, ta prikliče ogenj z neba, da jih pogoltne. Enako se zgodi z drugim petdesetnikom in njegovo petdesetnijo. Tretjemu petdesetniku, ki ga s petdesetnijo pošljejo k Eliju, pa ta prizanese, ker se mu približa s spoštljivo, milo prošnjo. Tokrat odide z njimi h kralju in Ohoziju vnovično izreče smrtno obsodbo. Kralj res umre, tako kot je to napovedal Elija. Izraelu potem zakraljuje Ohozijev brat Joram, ker Ohozija nima sina, ki bi ga nasledil.

6. V kakšnih okoliščinah se Elija loči od Elizeja in s čim Elizej že kmalu izkaže, da na njem počiva »Elijev duh«?

⁶ Elija nasledi Elizej (2:1–25). Pride čas, ko naj bi bil Elija odvzet. Na poti iz Galgale v Betel, v Jeriho in nazadnje še čez Jordan se ga vztrajno drži Elizej. Pri Jordanu Elija udari s svojim službenim oblačilom po vodi in razdeli reko na dvoje. Elizej vidi priti mednju ognjen bojni voz z ognjenimi konji in tudi vidi Elija, ko se ta dvigne v viharju. To zanj pomeni, da res prejema obljubljena dva deleža Elijevega duha. Kmalu tudi pokaže, da na njem zdaj res počiva »Elijev duh«. (2:15) S plaščem, ki je bil zdrknil z Elija, namreč vnovično razdeli vodo, potem pa ozdravi slabo jerihonsko vodo. Na poti v Betel ga majhni dečki zasmehujejo: »Pridi, plešec, pridi, plešec!« (2:23) Elizej pa pokliče Jehova in iz gozda prideta dve medvedki, ki pobijeta 42 teh mladostnih prestopnikov.

7. Zaradi česa Jehova reši Josafata in Jorama?

⁷ Izraelov kralj Joram (3:1–27). Ta kralj počenja v Jehovovih očeh sámo hudobijo in ne odstopi od Jeroboamovih grehov. Moabski kralj, ki je Izraelu dotlej plačeval vojni davek, se takrat upre in Joram se s pomočjo, ki si jo izprosi pri Judovem kralju Josafatu in edomskem kralju, poda nad Moabce. Na poti v napad pa njihove vojske zaidejo na sušen predel in že jim grozi pogin. Pa stopijo vsi trije kralji do Elizeja, da bi po njem povprašali Jehova, njegovega Boga. Zaradi zvestega Josafata jih Jehova reši in jim dá zmagati nad Moabci.

8. Katere čudeže Elizej še stori?

⁸ Elizejevi nadaljnji čudeži (4:1–8:15). Ker hočejo upniki sinova vdove nekoga izmed preroških sinov odgnati v sužnost, se ta obrne po pomoč k Elizeju. Ta ji čudežno pomnoži skromno zalogo olja pri hiši, tako da lahko z izkupičkom, ki ga dobi zanj, poravna dolgove. Neka Sunamka, ki v Elizeju prepozna preroka pravega Boga, pa mu z možem v svoji hiši pripravi sobo, da mu je na voljo, kadar je v Sunamu. Zaradi tolikšne dobrotnosti jo Jehova blagoslovi s sinom. Čez nekaj let pa ta otrok zboli in umre. Sunamka nemudoma poišče Elizeja. Ta jo spremi na njen dom in ji tam z Jehovovo močjo otroka oživi. Po vrnitvi k preroškim sinovom v Galgalo Elizej čudežno prežene ,smrt v loncu‘, s tem da nevtralizira učinek strupenih buč. Po tistem še nahrani sto mož z 20 ječmenovimi hlebi, pa jim še ,ostane‘. (4:40, 44, AC)

9. Kaj se čudežnega zgodi v zvezi z Naamanom in kaj v zvezi s sekiro?

⁹ Naaman, vojskovodja aramske (sirske) vojske, je gobav. Neka izraelska deklica, ujetnica, Naamanovi ženi pove, da v Samariji živi prerok, ki bi to gotovo znal pozdraviti. Tako se Naaman odpravi k Elizeju; ta ga osebno ne sprejme, ampak mu samo sporoči, naj se gre sedemkrat okopat v Jordan. Ta navidezna nespoštljivost se Naamanu hudo zameri. Ali mar niso damaščanske reke še boljše od Izraelovih voda? Ko pa ga vendarle pregovorijo, naj Elizeja le uboga, Naaman brž ozdravi. Elizej noče nič slišati o kakem darilu, s katerim ga Naaman hoče poplačati; njegov hlapec Giezi pa steče za Naamanom in v Elizejevem imenu zahteva darilo. Ko se vrne in skuša Elizeja še preslepiti, postane gobav on. Po tistem se zgodi še en čudež, ko Elizej stori, da splava sekirino rezilo.

10. Kako se pokaže, da so Jehovove sile veliko močnejše, in kako Elizej odvrne Aramce?

¹⁰ Ko Elizej posvari Izraelovega kralja pred Aramci, ki mu strežejo po življenju, pošlje aramski kralj v Dotan vojaški oddelek, ki naj bi Elizeja zajel. Ko Elizejev hlapec vidi, da je aramska vojska obkolila mesto, ga popade strah. Elizej pa ga potolaži: »Ne boj se! Kajti teh, ki so z nami, je več nego onih, ki so z njimi.« In moli k Jehovu, naj dá hlapcu videti veliko bojno silo, ki stoji za Elizejem. In ,glej: Gora je polna ognjenih konj in voz okoli Elizeja.‘ (6:16, 17) Ko pa Aramci napadejo, Elizej zopet moli k Jehovu, in Jehova Aramce udari z mentalno slepoto in jih odvede k Izraelovemu kralju. Vendar jih tam ne pobijejo; pač pa Elizej kralju naroči, naj jih nahrani.

11. Kako se uresničita Elizejevi prerokovanji zoper Aramce in zoper Benadada?

¹¹ Pozneje Samarijo oblega aramski kralj Benadad in nastane huda lakota. Krivdo zanjo Izraelov kralj naprti Elizeju; ta pa napove, da bo že naslednji dan hrane na pretek. In ponoči Jehova res stori, da Aramci slišijo šum velike vojske, tako da zbežijo in ves svoj živež prepustijo Izraelcem. Čez čas pa Benadad zboli. Ko sliši, da je v Damask prišel Elizej, pošlje k njemu Hazaela z vprašanjem, ali bo ozdravel. Elizej pa mu z odgovorom da vedeti, da bo kralj umrl in da bo namesto njega zakraljeval Hazael. Ta si to kar lastnoročno  zagotovi, s tem da kralja umori in sam prevzame kraljévo oblast.

12. Kakšen kralj postane Josafatov sin Joram?

¹² Judov kralj Joram (8:16–29). Medtem na Judovem kraljuje Josafatov sin Joram. Ta ni pri vsem hudem, ki ga počne v Jehovovih očeh, nič boljši od Izraelovih kraljev. Za ženo ima Ahabovo hčer Ataljo, katere brat, ki mu je prav tako ime Joram, kraljuje na Izraelskem. Ko Joram Judovski umre, zavlada v Jeruzalemu njegov sin Ohozija.

13. Katere bliskovite akcije se poloti Jehu brž po svojem maziljenju?

¹³ Izraelov kralj Jehu (9:1–10:36). Elizej pošlje nekoga izmed preroških sinov mazilit Jehuja za kralja nad Izraelom skupaj z naročilom, naj Jehu zatre vso Ahabovo hišo. Jehu ne zgublja časa. Brž se odpravi nad kralja Jorama Izraelskega, ki v Jezraelu ravno okreva po boju. Njegovo krdelo vidi prihajati tamkajšnji čuvaj in kralju nazadnje naznani: »Vožnja [. . .] je kakor vožnja Jehuja, Namsijevega sina; vozi namreč kakor blazen.« (9:20) Joram Izraelski in Ohozija Judovski Jehuja povprašata po njegovi nameri. Ta pa jima odgovori z vprašanjem: »Kakšen mir, dokler je toliko nečistovanja tvoje matere Jezabele in njenega vražarstva?« (9:22) Ko se Joram obrne, da bi zbežal, mu Jehu požene puščico skozi srce. Njegovo truplo vržejo na Nabotovo zemljišče v nadaljnje poplačilo za nedolžno kri, ki jo je prelil Ahab. Nato Jehu s svojimi možmi zasleduje še Ohozija; od ran, ki mu jih zadanejo, ta potem v Megidu umre. V Jehujevi prvi bliskoviti akciji tako padeta kar dva kralja.

14. Kako se uresniči Elijevo prerokovanje zoper Jezabelo?

¹⁴ Zdaj je na vrsti Jezabela! Ko Jehu zmagoslavno prijezdi v Jezrael, se Jezabela vsa nališpana in naličena prikaže na oknu. Jehuja pa to nič ne gane. »Vrzite jo dol!« zavpije bližnjim dvornikom. In Jezabela strmoglavi, da njena kri oškropi zid in konje, ki jo poteptajo. Ko jo hočejo pokopati, najdejo le še lobanjo, noge in roke. Uresničilo se je Elijevo prerokovanje: ,psi so snedli njeno meso in postala je kakor gnoj na jezraelskem polju‘. (2. kra. 9:33, 36, 37; 1. kra. 21:23)

15. Koga vse sreča Jehu po poti v Samarijo in kako se ti srečanji različno izideta?

¹⁵ Jehu pa ukaže pobiti še Ahabovih 70 sinov in zloži njihove glave na dva kupa ob jezraelskih vratih. Pobije tudi vse Ahabove kímavce v Jezraelu. Potem pa nad Samarijo, Izraelovo prestolnico! Po poti tjakaj sreča Ohozijevih 42 bratov, ki potujejo v Jezrael in se jim še sanja ne, kaj se dogaja. Tudi te polovijo in pobijejo. Pride pa tudi do drugačnega srečanja. Jehuju pride naproti Rehabov sin Jonadab. Na Jehujevo vprašanje »Ali je tvoje srce iskreno, kakor je moje srce do tebe?« odgovori: »Je.« In Jehu ga vzame k sebi na voz, da si na lastne oči ogleda, kako ,ne trpi, da bi kdo tekmoval z Jehovom‘. (2. kra. 10:15, 16, NW).

16. Kako temeljito nastopi Jehu zoper Ahabovo hišo in zoper Baala?

¹⁶ Ko Jehu dospe v Samarijo, tam po besedi, ki jo je Jehova govoril Eliju, pobije vse, ki še ostajajo od Ahabovega rodu. (1. kra. 21:21, 22) In kaj se zgodi z ostudnim Baalovim kultom? Jehu oznani: »Ahab je malo častil Baala, Jehu ga bo bolj častil.« (2. kra. 10:18) Vse demonske častilce pozove v Baalov hram, ukaže jim obleči njihova razpoznavnostna oblačila ter se prepriča, da ni med njimi nikogar, ki bi častil Jehova. Takrat pošlje nadnje svoje može, da jih vse pobijejo, niti eden jim ne sme uiti. Baalov hram pa podrejo in iz njega naredijo stranišča, ki ostanejo vse do Jeremijevih dni. ,Tako Jehu iztrebi Baala iz Izraela.‘ (10:28)

17. V čem Jehu vendarle klone in s čim začne Jehova kaznovati Izraela?

¹⁷ Vendar tudi goreči Jehu klone. V čem? V tem, da še vedno hodi za zlatima teletoma, ki jih je v Betelu in Danu postavil Jeroboam. Ne potrudi se, »da bi z vsem srcem hodil po postavi Gospoda [Jehova, NW], Izraelovega Boga«. (10:31) Vendar pa mu Jehova zaradi odločnega nastopa zoper Ahabovo hišo obljubi, da bo njegov zarod kraljeval Izraelu do četrtega rodu. Še za njegovih dni pa začne Jehova obsekavati vzhodni krajec kraljestva, s tem da pošlje nad Izraela Hazaela Sirskega. Po 28 letih kraljevanja Jehu umre in nasledi ga njegov sin Joahaz.

18. Kako se Atalijina zarota v Judu izjalovi in kaj se omembe vrednega zgodi med Joasovo vlado?

¹⁸ Judov kralj Joas (11:1–12:22, v NW do 12:21). Kraljica mati Atalija je po krvi in po duhu prava Jezabelina hči. Ko namreč zve za smrt svojega sina Ohozija, dá vso kraljévo družino pomoriti, sama pa zasede prestol. Smrti uide le Ohozijev sin Joas, takrat še dojenček, ker ga skrijejo. V sedmem letu Atalijinega kraljevanja pa duhovnik Jojada mazili Joasa za kralja, Atalijo pa dá ubiti. On tudi načeljuje ljudstvu pri Jehovovem čaščenju, mladega kralja poučuje, česa vse je dolžen pred Bogom, ter pripravi vse potrebno za obnovo Jehovove hiše. Joas potem z darili odvrne napad aramskega kralja Hazaela. Po 40 letih vlade v Jeruzalemu Joasa ubijeta njegova služabnika, namesto njega pa zakraljuje njegov sin Amasija.

19. a) Kateri krivi kult se na Izraelskem bohoti med Joahazovo in Joasovo vlado? b) S čim Elizej dokonča svoje preroštvo v Jehovovi službi?

¹⁹ Izraelova kralja Joahaz in Joas (13:1–25). Jehujev sin Joahaz ne odstopa od mališkega kulta, in Izrael zaide pod aramsko oblast, dasi se Joahazu še ni treba odpovedati prestolu. Jehova sicer Izraelcem še pravi čas izbojuje svobodo, vendar se ti še  kar vdajajo Jeroboamovemu kultu teleta. Ob Joahazovi smrti Izraelu namesto njega zakraljuje njegov sin Joas, se pravi ravno takrat, ko drugi Joas vlada na Judovem. Joas Izraelski vztraja pri mališkem kultu svojega očeta; ob njegovi smrti zakraljuje njegov sin Jeroboam. Sicer pa ravno za časa Joasove vlade Elizej zboli in umre, potem ko še zadnjič prerokuje, da bo Joas trikrat potolkel Aram, kar se tudi res zgodi. Zadnji čudež, ki ga pripišejo Elizeju, pa se zgodi že po njegovi smrti, ko namreč v Elizejev grob vržejo nekega mrliča in ta oživi, brž ko se pritakne Elizejevih kosti.

20. Orišite Amasijevo kraljevanje v Judu.

²⁰ Judov kralj Amasija (14:1–22). Amasija sicer dela, kar je prav v Jehovovih očeh, kultnih višin pa vendarle ne uniči. V vojni ga porazi Joas Izraelski. Po 29 letih kraljevanja ga umorijo zarotniki. Namesto njega postavijo za kralja njegovega sina Azarija.

21. Kaj se v Izraelu zgodi med kraljevanjem Jeroboama II.?

²¹ Izraelov kralj Jeroboam II. (14:23–29). Jeroboam, ki je že drugi vladar v Izraelu s tem imenom, ravno tako ostaja pri pradedovem krivem kultu. V Samariji vlada kar 41 let in uspe mu priboriti Izraelu nazaj vsa izgubljena ozemlja. Na prestolu ga nasledi njegov sin Zaharija.

22. Kaj pripoveduje knjiga o Azarijevem kraljevanju na Judovem?

²² Judov kralj Azarija (Ozija) (15:1–7). Azarija vlada 52 let. Sicer ravna pošteno pred Jehovom, vendar višin ne uniči. Pozneje ga Jehova udari z gobavostjo, tako da se kraljévih dolžnosti poprime njegov sin Jotam, ki po Azarijevi smrti tudi zakraljuje.

23. Katera zlodejstva vse pretresajo Izraela, medtem ko asirska grožnja že dviguje glas?

²³ Izraelovi kralji Zaharija, Selum, Menahem, Pekahja in Pekah (15:8–31). Tako kot je Jehova obljubil, ostane Izraelov prestol v Jehujevi hiši še do četrtega rodu, do Zaharija. (10:30) Ta torej zakraljuje v Samariji, a ga že čez šest mesecev umorijo; vendar se tudi samozvanec Selum obdrži zgolj pičli mesec dni. Ko se potem na prestolu vrstijo Menahem, Pekahja in Pekah, Izraela čedalje huje pretresajo krivo čaščenje, politični umori in spletkarstvo. Za časa Pekahove vlade začne Asirija ožiti obroč okrog Izraela in se že pripravlja na končni obračun. Pekaha potem umori Osej, ki tako postane Izraelov poslednji kralj.

24. Kako za Jotamom tudi Ahaz Judovski s čaščenjem hudo greši?

²⁴ Judova kralja Jotam in Ahaz (15:32–16:20). Jotam je sicer vdan čistemu čaščenju, toda višin ne odpravi. Njegov sin Ahaz pa se vrže po kraljih sosednjega Izraela in počenja v Jehovovih očeh veliko hudega. Ko ga napadeta izraelski in aramski kralj, pokliče na pomoč asirskega kralja. Asirci mu res pripomorejo in zavzamejo Damask; tja gre potem Ahaz na srečanje z asirskim kraljem. Ko vidi njihov kultni oltar, ukaže natanko takšnega postaviti tudi v Jeruzalemu in daruje žrtve na njem, namesto na bakrenem oltarju v Jehovovem templju. Nasledi ga njegov sin Ezekija, ki tako zakraljuje na Judovem.

25. Kako in zakaj mora Izrael v ujetništvo?

²⁵ Osej, zadnji Izraelov kralj (17:1–41). Izrael zdaj zaide pod asirsko oblast. Osej se sicer upre in kliče na pomoč Egipt, vendar Asirija v devetem letu njegove vlade zavojuje Izraela in ga odžene v ujetništvo. S tem je desetrodovnega Izraelovega kraljestva konec. In zakaj se mu tako zgodi? »Izraelovi sinovi so se pregrešili zoper Gospoda [Jehova, NW], svojega Boga [. . .]. Služili so malikom, o katerih jim je rekel Gospod: ,Tega ne delajte!‘ In Gospod se je zelo razsrdil nad Izraelom; zavrgel jih je izpred svojega obličja.« (17:7, 12, 18) Asirci potem poselijo deželo z ljudmi z vzhoda, ki pozneje celo ,častijo Gospoda [Jehova, NW]‘, le da zraven častijo tudi še svoje bogove. (17:33)

26., 27. a) S čim dela Ezekija Judovski prav v Jehovovih očeh? b) Kako Jehova z zavrnitvijo Asircev usliši Ezekijevo molitev? c) Kako se Izaijevo prerokovanje še uresniči?

²⁶ Judov kralj Ezekija (18:1–20:21). Ezekija pa dela, kar je prav v Jehovovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov praded David. Krivi kult izkorenini in podre višine, razbije celo bakreno kačo, ki jo je izdelal še Mojzes, zato ker se ljudstvo zdaj klanja tudi tej. Takrat pa na Judovo vdre asirski kralj Senaherib in zavzame mnoga utrjena mesta. Ezekija se sicer skuša odkupiti z visokim vojnim davkom, vendar Senaherib po svojem glasniku Rabsaku, ki pride prav pred jeruzalemsko obzidje in se vpričo vsega ljudstva norčuje iz Jehova, zahteva vdajo. Prerok Izaija pa zvestega Ezekija potolaži in utrdi z naznanilom zlega konca, ki da čaka Senaheriba. »Tako govori Gospod [Jehova, NW]: ,Ne boj se.‘« (19:6) Ker Senaherib še kar grozi, Ezekija Jehova milo prosi: »Zdaj torej, Gospod [Jehova, NW], naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod [Jehova, NW], edini Bog!« (19:19)

²⁷ Ali Jehova usliši to nesebično molitev? Po Izaiju najprej naznani, da bo sovražnika odgnala ravno »gorečnost GOSPODA nad vojskami«. (19:31, AC) Potem pa še isto noč pošlje angela, ki v asirskem taboru pobije 185.000 mož. Zjutraj so »vsi ti mrtva trupla«. (19:35) Po tem klavrnem porazu se Senaherib vrne in ostane v Ninivah. Tam pa ga njegov bog Nisroh še enkrat pusti na cedilu, ker ga ravno vtem, ko se mu klanja, njegova lastna sinova umorita, kakor je napovedovalo Izaijevo prerokovanje. (19:7, 37)

28. Po čem Ezekija sicer zaslovi, s čim pa se tudi pregreši?

 ²⁸ Ezekija, ki zboli na smrt, pa Jehova še enkrat usliši, ko ta moli k njemu, in mu podaljša življenje še za 15 let. Takrat babilonski kralj pošlje k Ezekiju sle z darovi, ta pa je tako domišljav, da jim razkaže vso svojo zakladnico. Na to mu Izaija prerokuje, da bodo vse, kar je v njegovi hiši, nekega dne odnesli v Babilon. Potem Ezekija, ki zaslovi po svoji mogočnosti in predoru, po katerem jeruzalemsko vodno zajetje poveže z mestom, umre.

29. Kakšno malikovalstvo ustanovi Manase, kakšno nesrečo napove Jehova in s čim se Manase še pregreši?

²⁹ Judovi kralji Manase, Amon in Josija (21:1–23:30). Ezekija nasledi njegov sin Manase. Ta vlada 55 let in v Jehovovih očeh na veliko uganja hudobije. Spet obnovi krivočaščenjske višine, postavi oltarje Baalu, kakor Ahab napravi Ašero in iz Jehovove hiše naredi malikovališče. Jehova takrat napove, da bo nad Jeruzalem, tako kot poprej nad Samarijo, priklical nesrečo, da ga bo zbrisal, »kakor se zbriše skleda in potem povezne«. Tudi sicer Manase prelije »silno mnogo nedolžne krvi«. (21:13, 16) Nasledi ga njegov sin Amon, ki dve leti ravno tako dela vse najhujše, dokler ga ne umorijo.

30. Zakaj in kako se Josija z vsem srcem povrne k Jehovu?

³⁰ Ljudstvo si zdaj za kralja postavi Amonovega sina Josija. V 31 letih, kolikor časa vlada, za krajši čas potegne Juda korak nazaj od propada, proti kateremu ta drvi, ,ker hodi po vsej poti svojega očeta Davida‘. (22:2) Loti se popravil pri Jehovovi hiši in pri tem veliki duhovnik najde knjigo Postave. Ta potrjuje, da bo za nepokorščino Jehovu narod zadela poguba, vendar pa dobi Josija zagotovilo, da se to zaradi njegove zvestobe ne bo zgodilo za njegovih dni. Josija očisti Jehovovo hišo in vso deželo demonskega kulta ter svoje podoboborstvo raztegne prav do Betela, kjer uniči Jeroboamov oltar, s čimer se uresniči prerokovanje iz Prve knjige kraljev 13:1, 2. Nanovo vpelje Jehovovo pasho. »Ni bilo pred njim njemu enakega kralja, ki bi se bil obrnil h Gospodu [Jehovu, NW] z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo po vsej Mojzesovi postavi.« (23:25) Vendar pa se Jehovu jeza zaradi Manasejevih žalitev in hudodelstev zato še ne pogasi. Josija pa pri Megidu pade v spopadu z egiptovskim kraljem.

31. Kaj vse zadene Juda po Josijevi smrti?

³¹ Judovi kralji Joahaz, Joakim in Joahin (23:31–24:17). Josijev sin Joahaz vlada komaj tri mesece, ko že postane ujetnik egiptovskega kralja, na prestol pa posadijo njegovega brata Eliakima, ki mu ime spremenijo v Joakim. Ta se drži krivih potov svojih pradedov; kmalu si ga podloži babilonski kralj Nabuhodonozor, a se mu Joakim po treh letih že upre. Ob njegovi smrti zavlada njegov sin Joahin. Takrat pa Nabuhodonozor oblega Jeruzalem, ga zavzame in odnese v Babilon zaklade Jehovove hiše, natanko »po Gospodovem povelju«, kot ga je poprej naznanil Izaija. (24:13; 20:17) Joahina s tisoči njegovih podložnikov vred odženejo v pregnanstvo na Babilonsko.

32. Po katerem dramatičnem dogajanju pride do opustošenja Jeruzalema in dežele?

³² Sedekija, zadnji Judov kralj (24:18–25:30). Nabuhodonozor postavi za kralja Matanija, Joahinovega strica, in ga preimenuje v Sedekija. Ta vlada v Jeruzalemu 11 let in dela hudo v Jehovovih očeh. Nazadnje se upre zoper Babilon, in tako v devetem letu njegovega kraljevanja pride Nabuhodonozor z vso svojo vojsko in kroginkrog Jeruzalema postavi oblegovalne okope. Po 18 mesecih obleganja je mesto že popolnoma prestradano. Ko je obzidje že predrto, Sedekija zajamejo, ko ravno skuša ubežati. Pred očmi mu pokoljejo sinove, njega samega pa oslepijo. Naslednji mesec potem vse imenitnejše jeruzalemske hiše z Jehovovim templjem in kraljevo palačo vred požgejo, mestno obzidje pa porušijo. Večino preživelih kot ujetnike odženejo na Babilonsko. Pičli peščici najnižjega ljudstva, ki še ostane na judovskem podeželju, postavijo za upravitelja Godolija, ki pa ga kmalu umorijo, in ljudstvo zbeži na Egiptovsko. Dežela tako od sedmega meseca 607. pr. n. š. ostane popolnoma pusta. Poslednje besede Druge knjige kraljev pripovedujejo še o milosti, ki jo Joahinu v 37. letu njegovega ujetništva izkaže babilonski kralj.

ZAKAJ KORISTNA

33. Koga vse nam Druga knjiga kraljev stavi za zgled?

³³ Čeravno Druga knjiga kraljev s svojo pripovedjo zajema zlasti dokončni propad Izraelovega in Judovega kraljestva, pa siceršnjo pripoved prežarjajo tudi številni zgledi posameznikov, ki jih je Jehova blagoslavljal, ker so ljubili njega in njegova pravična načela. Tako je bila Sunamka, kakor pred njo že vdova iz Sarepte, obilno blagoslovljena, ker je bila tako gostoljubna do Božjega preroka. (4:8–17, 32–37) To, da more Jehova živiti, kogar hoče, se je vnovič pokazalo, ko je Elizej nahranil sto mož z 20 hlebi; podobne čudeže bo pozneje delal Jezus. (2. kra. 4:42–44; Mat. 14:16–21; Mar. 8:1–9) Pomisleka vreden je tudi Jonadab, ki je bil s tem, da ga je Jehu poklical k sebi na voz gledat pokončanje Baalovih častilcev, deležen posebne časti. In zakaj je bilo tako? Zato ker ni držal križem rok, ampak je za Božjo stvar vnetemu Jehuju stopil naproti. (2. kra. 10:15, 16) Naposled sta tu še Ezekija in Josija s svetlim zgledom ponižnosti in spodobne spoštljivosti do Jehovovega imena in njegove postave. (19:14–19; 22:11–13) Ti so nam res lahko za zgled.

34. Česa nas Druga knjiga kraljev uči o spoštljivosti do uradno postavljenih služabnikov in o krvni krivdi?

 ³⁴ Jehova tudi ne trpi, da bi se kdo nespoštljivo vedel do njegovih uradno postavljenih služabnikov. Ko so se prestopniki norčevali iz Jehovovega preroka Elizeja, je Jehova kaj naglo poskrbel za povračilo. (2:23, 24) Jehova se prav tako ozira na kri nedolžnih. Tako je njegova sodba z vso težo pritiskala na Ahabovo hišo, in to ne le zaradi Baalovega kulta, ampak tudi zaradi prelite krvi, ki je tega spremljala. Zato je Jehu tudi bil maziljen, da se ,nad Jezabelo maščuje za kri vseh Gospodovih služabnikov‘. Po že izvršeni sodbi nad Joramom se je Jehu domislil, da naj bi se to po Jehovovem izreku zgodilo ravno na račun »Nabotove krvi in krvi njegovih sinov«. (9:7, 26) Podobno je tudi Judov konec dokončno zapečatila Manasejeva krvna krivda. Manase, ki se je že tako hudo pregrešil s krivim kultom, je namreč tudi ,napolnil Jeruzalem z nedolžno krvjo do vrha‘. Sicer se je svojih grdobij pozneje pokesal, vendar je krvna krivda ostala. (2. kron. 33:12, 13) Skupnostne krvne krivde, ki se je tako prenašala naprej še od Manasejevega kraljevanja, ni mogel oprati niti Josija ne z dobrim kraljevanjem ne z odpravo vsakršnega malikovalstva. Ko je Jehova čez toliko in toliko let privedel nad Jeruzalem svoje krvnike, je oznanil, da se to godi ravno zato, ker je Manase »napolnil Jeruzalem z nedolžno krvjo, [da] Gospod [Jehova, NW] ni hotel odpustiti«. (2. kra. 21:16; 24:4) Tako je tudi Jezus oznanil, da mora Jeruzalem prvega stoletja n. š. preminiti, zato ker so njegovi duhovniki sinovi tistih, ki so prelivali kri prerokov, ,da pride nadnje vsa pravična kri, ki je bila prelita na zemlji‘. (Mat. 23:29–36) Bog pa svet svari, da bo maščeval prelito nedolžno kri, še zlasti kri »pomorjenih zaradi božje besede«. (Raz. 6:9, 10)

35. a) S čim lahko potrdimo Elijevo, Elizejevo in Izaijevo resnično preroštvo? b) Kaj govori Peter o prerokovanju ravno v zvezi z Elijem?

³⁵ Druga knjiga kraljev kaže tudi na to, kako nezgrešljivo zanesljivo Jehova uresničuje svoje preroške sodbe. Zlasti nas opozarja na tri pomembnejše preroke: na Elija, Elizeja in Izaija. Vse, kar so ti trije prerokovali, se je po pričevanju knjige kar najizraziteje uresničilo. (2. kra. 9:36, 37; 10:10, 17; 3:14, 18, 24; 13:18, 19, 25; 19:20, 32–36; 20:16, 17; 24:13) Elijevo resnično preroštvo potrjuje tudi to, da se ob Jezusovem spremenjenju na gori Elija pojavi ob preroku Mojzesu in ob Vélikem preroku Jezusu Kristusu. (Mat. 17:1–5) Ravno ob sklicevanju na ta veličastni dogodek pa je Peter rekel: »Prav zato je beseda prerokov za nas postala še trdnejša. In vi prav delate, da nanjo pazite kakor na svetilko, ki sveti na mračnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih.« (2. Pet. 1:19)

36. Zakaj se je Jehova usmilil svojega ljudstva in ob čem vse trdneje zaupamo v Semenovo kraljestvo?

³⁶ Iz dogajanja, ki ga beleži Druga knjiga kraljev, jasno razvidevamo, da Jehova vse, ki se klanjajo krivi veri, in vse, ki hote prelivajo nedolžno kri, obsoja na iztrebljenje. Pa vendar je bil Jehova svojemu ljudstvu milosten in se ga usmilil »zaradi svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom«. (2. kra. 13:23) Ohranil jih je »zaradi svojega služabnika Davida«. (8:19) Ravno tako pa se bo usmilil tistih, ki se dandanašnji obračajo k njemu. Zato pa bolj ko pregledujemo Biblijino besedilo in njene obljube, z večjim zaupanjem veselo gledamo Kraljestvu »Davidovega sina«, obljubljenega Semena Jezusa Kristusa, naproti, kraljestvu torej, v katerem prelivanja krvi in hudobije ne bo več! (Mat. 1:1; Iza. 2:4; Ps. 145:20)

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]