Biblijska knjiga številka 15: Ezdra

Napisal: Ezdra

Kraj nastanka: Jeruzalem

Čas nastanka: ok. 460. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: 537.–ok. 467. pr. n. š.

1. Katera prerokovanja so zagotavljala, da bo Jeruzalem zopet obnovljen?

PREROKOVANIH 70 let Jeruzalemove opustelosti pod babilonsko prevlado se je počasi iztekalo. Babilona se je resda držal sloves, da svojih ujetnikov nikdar ne izpušča, vendar se je hočeš nočeš moralo skazati, da veliko bolj od Babilonove silne moči zaleže Jehovova beseda. Dan, ko naj bi Jehovovo ljudstvo dočakalo svobodo, se je že kazal na obzorju. Pozidali naj bi Jehovov tempelj, ki ga je bil sovražnik zravnal z zemljo, in na Jehovovem oltarju naj bi zopet opravljali spravna žrtvovanja. V Jeruzalemu naj bi se zopet slišal glasen klic hvale Jehovovih zvestih častilcev. Že mnogo let poprej je namreč Jeremija prerokoval, koliko časa bo dežela opustošena, Izaija pa je prerokoval, kako se bo izpustitev ujetnikov uresničila. Slednji je celó po imenu navedel, da bo Cir Perzijski ,Jehovov pastir‘, ki bo ošabni Babilon zvrgel s položaja tretje svetovne sile biblijske zgodovine. (Iza. 44:28; 45:1, 2; Jer. 25:12)

2. Kdaj in v katerih okoliščinah je padel Babilon?

² Babilon je ta katastrofa doletela v noči 5. oktobra 539 pr. n. š. (po gregorijanskem koledarju), ko je babilonski kralj Baltazar s svojimi velikaši ravno nazdravljal svojim demonskim bogovom. Za nameček so takrat pri svojem poganskem veseljačenju posegli še po svetih posodah iz Jehovovega templja in se iz njih opijali! In kot nalašč se je prav to noč pred babilonskimi zidovi pojavil Cir, ki naj bi spolnil prerokovanje!

3. S katerim Cirovim razglasom je natanko 70 let od začetka Jeruzalemove opustošenosti Jehovovo čaščenje moglo znova oživeti?

³ Leto 539 pr. n. š. je osiščno leto, se pravi leto, ki se ga da usklajevati tako s svetno kot z biblijsko zgodovino. V prvem letu svojega vladanja nad Babilonom je Cir »razglasil po vsem svojem kraljestvu«, da se Judje smejo vrniti v Jeruzalem in tam pozidati Jehovovo hišo. Ta odlok je izdal očitno proti koncu 538. ali na začetku 537. pr. n. š. * Zvest ostanek ljudstva je pripotoval v Jeruzalem še dovolj zgodaj, da je lahko postavil oltar in na njem daroval prve žrtve »sedmi mesec« (tišri, se pravi septembra-oktobra) 537. pr. n. š. – torej do meseca natanko 70 let od takrat, ko je Judovo z Jeruzalemom opustošil Nabuhodonozor. (Ezd. 1:1–3; 3:1–6)

4. a) Kaj tvori pripovedni okvir Ezdrove knjige in kdo jo je napisal? b) Kdaj je Ezdrova knjiga nastala in katero razdobje zajema?

⁴ Obnova! To je torej pripovedni okvir celotne Ezdrove knjige. Prvoosebna pripoved od 27. vrstice 7. poglavja do konca 9. poglavja jasno kaže, da je knjigo napisal Ezdra. Bil je »pismouk, izveden [izvéden prepisovalec, NW] v Mojzesovi postavi«, in iskren verski praktik, ki je »svoje srce pripravil, da bi preiskoval Gospodovo postavo ter [jo] spolnjeval in učil«; zato je ravno on imel vse kvalifikacije za to, da napiše to zgodovino, tako kot je napisal tudi Kroniški knjigi. (Ezd. 7:6, 10) Ker je Ezdrova knjiga pravzaprav nadaljevanje Kroniških knjig, na splošno vlada prepričanje, da je nastala hkrati z njima, se pravi okoli 460. pr. n. š. Dogajanje zajema 70 let, vse od časa, ko je bil judovski narod razbit in razseljen, resnično vreden imena »sinovi smrti«, pa tja do pozidanja drugega templja in očiščenja duhovnikov po Ezdrovi vrnitvi v Jeruzalem. (Ezd. 1:1; 7:7; 10:17; Ps. 102:21, v NW 20, podčrtna opomba)

5. V kakšni zvezi je Ezdrova knjiga z Nehemijevo in v katerih jezikih je nastala?

⁵ Ime Ezdra v hebrejščini pomeni »Pomoč«. Prvotno sta bili Ezdrova in Nehemijeva knjiga ena sama zvitkovna knjiga. (Neh. 3:32, podčrtna opomba v NW) Pozneje so Judje to knjigo razdelili in nastala dela poimenovali Prva oziroma Druga Ezdrova knjiga. Sodobne hebrejske biblije pa tako kot druge sodobne izdaje biblije knjigi imenujejo Ezdrova oziroma Nehemijeva knjiga. Del Ezdrove knjige (4:8 do 6:18 in 7:12–26) je nastal v aramejščini, vse ostalo je v hebrejščini; Ezdra je bil namreč izveden v obeh jezikih.

6. Kaj priča za točnost Ezdrove knjige?

⁶ Dandanes večina strokovnjakov priznava točnost Ezdrove knjige. O kanoničnosti te knjige W. F. Albright v svoji razpravi The Bible After Twenty Years of Archaeology pravi: »Arheološki podatki tako kažejo, da o bistveni izvirnosti Jeremijeve in Ezekijelove ter Ezdrove in Nehemijeve knjige ne more biti  dvoma; potrjujejo namreč tradicionalno podobo o takratnih dogodkih in o vrstnem redu njihovega poteka.«

7. Kaj govori za to, da Ezdrova knjiga resnično sodi v božansko besedilo?

⁷ Čeravno pisci Krščanskih grških spisov iz Ezdrove knjige ne navajajo niti se nanjo izrecno ne sklicujejo, ni nobenega dvoma o tem, ali knjiga res sodi v biblijski kanon. Beleži namreč Jehovovo občevanje z Judi vse do časa nastanka hebrejskega kataloga, kar je po judovskem izročilu v veliki meri ravno Ezdrova zasluga. Ezdrova knjiga pa tudi opravičuje vse, kar je bilo poprej prerokovanega o obnovi, in s tem izpričuje, da nepogrešljivo sodi k božanskemu besedilu, s katerim se tudi v celoti sklada. Prav tako pa odreja častno mesto čistemu čaščenju in posvečuje veliko ime Boga Jehova.

VSEBINA EZDROVE KNJIGE

8. Opišite dogajanje, ki je vodilo do konca 70-letne opustelosti.

⁸ Ostanek se vrne (1:1–3:6). Perzijski kralj Cir, ki mu Jehova obudi duha, z odlokom odredi, naj se Judje vrnejo in v Jeruzalemu pozidajo Jehovovo hišo. Tistim Judom, ki bi vendarle ostali v Babilonu, pa naroči, naj odprtih rok prispevajo za uresničenje tega podjetja; hkrati odredi, naj vračajoči se Judje s seboj domov odnesejo tudi priprave iz prvotnega templja. Za vladnega namestnika (»guvernerja«), ki naj bi osvobojence vodil, je določen človek, ki je sicer glavar iz Judovega, torej kraljevskega rodu in hkrati potomec kralja Davida, namreč Zerubabel (Šešbazar), za velikega duhovnika pa jim je Jozue (Ješua oziroma Jošua, NW). (Ezd. 1:8; 5:2; Zah. 3:1) Ostanek ljudstva, 42.360 zvestih Jehovovih služabnikov, če štejemo moške, ženske in otroke, se odpravi na dolgo pot. Do sedmega meseca po judovskem koledarju so že nastanjeni po svojih mestih in se potem na jesen 537. pr. n. š. zberejo v Jeruzalemu; tam, kjer je nekoč stal tempeljski oltar, opravijo žrtvovanje in obhajajo šotorski praznik. Sedemdesetletna opustelost se torej končuje natanko o pravem času! *

9. Kako se začnejo dela pri templju in kaj pride vmes v letih, ki temu sledijo?

⁹ Pozidava templja (3:7–6:22). Ljudstvo zbira gradbeni material; tako drugo leto po vrnitvi med vsesplošnim veselim vzklikanjem, obenem pa med bridkim jokom starejših, ki še pomnijo poprejšnji tempelj, Jehovovemu templju že položijo temelje. Sosednja ljudstva, njihovi nasprotniki, se jim ponujajo za pomoč pri zidavi, češ da iščejo istega Boga, toda judovski ostanek gladko zavrne vsakršno paktiranje z njimi. Ti nasprotniki potem vseskozi, od Cirove pa vse do Darijeve vlade, skušajo Judom vzeti pogum in jih oplašiti, da bi jim vsekakor preprečili delo. Navsezadnje si v »Artakserksovem« času (v času Bardija oziroma Maga z imenom Gavmata, 522. pr. n. š.) izposlujejo celo kraljévi ukaz, češ da je treba delo s silo ustaviti. Ta prepoved potem traja vse »do drugega leta kraljevanja perzijskega kralja Darija« (520. pr. n. š.), kar je dobrih 15 let od položitve temeljev. (4:4–7, 24)

10. a) Kako ob spodbujanju Božjih prerokov, ki se mu pridruži še kraljevi ukaz, dela vendarle dokončajo? b) Kolikšno veselje zaznamuje posvetitev drugega templja?

¹⁰ Jehova zdaj pošlje preroka Ageja in Zaharija, da Zerubabela in Jozueta zdramita iz nedejavnosti, in zidarska dela zopet stečejo z novim zagonom. Nasprotniki sicer pri kralju vnovič vložijo pritožbo, vendar delo teče naprej z nezmanjšano silo. Takrat Darij I. (Histaspes), ki se opira na Cirov prvotni odlok, ukaže, naj se delo nadaljuje in naj se nihče ne vtika vanj; nasprotnikom celo zapove, naj pozidovalce založijo z vsem potrebnim, da bi gradnja čimbolj stekla. Ob stalni spodbudi Jehovovih prerokov ti potem dogradijo tempelj prej ko v petih letih. To se zgodi šesto leto Darijevega kraljevanja, meseca adarja, oziroma na pomlad 515. pr. n. š.; v celoti je zidava potemtakem trajala skoraj 20 let. (6:14, 15) Zdaj Božjo hišo s silnim veseljem in z ustreznimi žrtvami tudi posvetijo (inavgurirajo). Ljudstvo zatem obhaja pasho, nato pa še »praznik opresnikov sedem dni z veseljem«. (6:22) Da, Jehovu v hvalo zaznamujeta posvetitev (dedikácijo) zdaj že drugega templja radost in veselje.

11. V čem kralj nakloni Ezdru ,vse, kar si želi‘, in s čim Ezdra na to odgovori?

¹¹ Ezdra se vrne v Jeruzalem (7:1–8:36). S skoraj 50-letnim preskokom se zdaj selimo v leto 468 pr. n. š., v sedmo leto perzijskega kralja Artakserksa (s pridevkom Longimanus, ker je imel desnico daljšo od levice). Izvédenemu prepisovalcu Ezdru kralj nakloni ,vse, kar ga ta prosi‘ v zvezi s potovanjem v Jeruzalem, kjer so že hudo potrebni njegove pomoči. (7:6) Hkrati ko Ezdra za to pooblasti, pa kralj nagovori Jude nasploh, naj odrinejo z njim, in Ezdru odmeri zlatih in srebrnih posod za rabo v templju ter ga oskrbi s pšenico, vinom, oljem in soljo. Duhovnike in vse, ki delajo v templju, tudi oprosti davkov. Ezdra pa zadolži, naj ljudstvo poučuje; če kdo Jehovove in kraljeve postave ne bi spolnjeval, zahteva zanj najstrožji kazenski pregon. Ezdra se, hvaležen Jehovu za tolikšno, po kralju mu skazano srčno dobroto, naloge nemudoma loti.

12. S čim Jehova izpriča, da po poti bdi nad Ezdrovo skupino?

¹² Na tem mestu prehaja Ezdra v prvoosebno pripoved in piše kot očividec opisovanega dogajanja. Judovske povratnike zbere ob reki Ahavi, da jim  podeli še zadnje napotke, in že zbrani skupini kakih 1500 odraslih mož pridruži še nekaj levitov. Ezdra se zaveda nevarnosti, ki po poti prežijo nanje, pa kralja kljub vsemu ne prosi za spremstvo, da si ta ne bi tega morda razlagal, kot da Jehovu ne zaupa kaj prida. Rajši oznani post in se na čelu tabora obrne k Bogu z milo prošnjo. In Jehova jim molitev usliši: vso dolgo pot je njegova roka nad njimi. Tako svoje zaklade (dandanašnji bi veljali dobrih 43 milijonov ameriških dolarjev) varno pritovorijo v Jehovovo hišo v Jeruzalemu. (8:26, 27, oboje s podčrtno opombo v NW)

13. Kaj dela Ezdra, da bi odpravil nečistost izmed Judov?

¹³ Očiščenje duhovnikov (9:1–10:44). Teh 69 let bivanja v znova poseljeni deželi pa le ni potekalo v najlepšem redu. Ezdru pride na uho kaj kočljiva zadeva: ta čas je ljudstvo z duhovniki in leviti vred sklepalo mešane zakone s poganskimi Kanaanci. Zvesti Ezdra je v dno duše prizadet. V molitvi zadevo predloži Jehovu. Ljudstvo se izpove svoje pregrehe in Ezdra poprosi, naj bo le ,srčen in naj dela‘. (10:4) Od Judov terja, naj tuje žene, ki so si jih bili vzeli zoper Božjo postavo, odpustijo, in nečistosti se potem v kakih treh mesecih znebijo. (10:10–12, 16, 17)

ZAKAJ KORISTNA

14. Kaj kaže Ezdrova knjiga o Jehovovih prerokbah?

¹⁴ Ezdrova knjiga je koristna najprej s tem, da kaže, kako se Jehovove prerokbe spolnjujejo z nezgrešljivo natančnostjo. Jeremija, ki je bil tako natanko napovedal Jeruzalemovo opustošenje, je namreč napovedal tudi njegovo obnovo po preteku 70 let. (Jer. 29:10) Ravno ob času se je Jehova svojemu ljudstvu skazal srčno vdanega in zvesti ostanek privedel zopet nazaj v Obljubno deželo, da bi tam zopet postavili na noge čisto čaščenje.

15. a) Kako je obnovljeni tempelj opravil vlogo, ki mu jo je nadel Jehova? b) V čem vse mu je manjkala veličina prvega templja?

¹⁵ Z obnovljenim templjem je Jehovovo čaščenje med njegovim ljudstvom zasedlo zopet častno mesto; tempelj jim je pričeval za to, da Bog čudovito in usmiljeno blagoslavlja vse, ki se obrnejo nanj v želji po pravem čaščenju. Tempelj je opravil vlogo, ki mu je bila po božanski volji odmerjena, pa čeprav mu je manjkala veličina, kakršna je odlikovala Salomonov tempelj. Nič več ga namreč ni krasil gmotni blišč. Tudi po duhovni plati je bil siromašnejši, saj v njem med drugim ni bilo skrinje zaveze. * Tudi sama posvetitev (inavgurácija) Zerubabelovega templja se ni mogla primerjati s posvetitvijo templja za Salomonovih dni. Ovčje in goveje žrtve niso znašale niti en odstotek žrtev, ki so jih žrtvovali ob Salomonovem templju. Te hiše tudi ni napolnilo oblakasto veličastvo kakor pri poprejšnji, niti ni žgalščin použil ogenj od Jehova. Vseeno pa sta oba templja opravila svojo vlogo, za katero so ju tudi postavili, namreč da sta poveličevala čaščenje Jehova, pravega Boga.

16. Kateri drugi tempelj pa po svoji veličini daleč prekaša zemeljske?

¹⁶ Tempelj, ki ga je sezidal Zerubabel, pa tabernakelj, ki ga je postavil Mojzes, ter templja, ki sta ju zgradila Salomon in Herod, vsi ti so s svojimi pritiklinami vred nosili v sebi tipološki oziroma prispodobni pomen. Upodabljali so namreč »pravi šotor, ki ga je postavil Gospod [Jehova, NW] in ne človek«. (Heb. 8:2) Ta duhovni tempelj je uredba, po kateri se človek po Kristusovi spravni žrtvi s čaščenjem bliža Jehovu. (Heb. 9:2–10, 23) Jehovov veliki duhovni tempelj po svoji veličini daleč prekaša vse poprejšnje in je v svoji lepoti in všečnosti brez primere; njegov blesk je neminljiv in presega blišč vsakršne snovne zgradbe.

17. Česa tehtnega nas vse uči Ezdrova knjiga?

¹⁷ Ezdrova knjiga pa uči tudi marsikaj nadvse pomembnega za današnjega kristjana. V njej tako beremo, kako rade volje je Jehovovo ljudstvo darovalo za njegovo delo. (Ezd. 2:68; 2. Kor. 9:7) Poživlja nas, ko iz knjige spoznavamo, kako Jehova neutrudno oskrbuje in blagoslavlja zbore, prirejene njemu v hvalo. (Ezd. 6:16, 22) Svetel zgled so netinejci in drugi verujoči inozemci, ki skupaj z ostankom iz vsega srca nastopajo za Jehovovo čaščenje. (2:43, 55) Pomislimo tudi na to, kako se ljudstvo ponižno pokesa, ko jih poučijo, kako narobe je bilo sklepati mešane zakone s poganskimi sosedi. (10:2–4) Zaradi slabe družbe so bili ob Božjo naklonjenost. (9:14, 15) Za veselo vnemo za njegovo delo pa jim je Jehova naklonil blagovoljnost in blagoslov. (6:14, 21, 22)

18. Zakaj je bila obnova Jehovovega ljudstva pomemben korak na poti do nastopa Mesija, Kralja?

¹⁸ Na Jehovovem prestolu v Jeruzalemu resda ni več sedel kralj, vendar je z obnovo zopet oživelo pričakovanje, da bo Jehova ob svojem času le obudil obljubljenega kralja iz Davidove rodovine. Zdaj je obnovljeni narod pač mogel bdeti nad svetimi izreki in bogočastjem vse do Mesijevega nastopa. Če pa se ostanek ne bi odzval z vero in se ne vrnil v svojo deželo, h komu bi potem hodil Mesija? Res, dogodki iz Ezdrove knjige so pomemben del zgodovine, ki se je morala dopolniti z nastopom Mesija in Kralja! Vse to je dandanašnji nadvse koristno preučiti.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]