Biblijska knjiga številka 26: Ezekijel

Napisal: Ezekijel

Kraj nastanka: Babilon

Čas nastanka: ok. 591. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: 613.–ok. 591. pr. n. š.

1. V kakšnih razmerah so živeli pregnanci na Babilonskem in katere nove preskušnje so jih tam čakale?

LETA 617 pr. n. š. je Judov kralj Joahin predal Jeruzalem Nabuhodonozorju, ki je prvake deželnega ljudstva skupaj z zakladi Jehovove in kraljeve hiše odpeljal s sabo v Babilon. Med ujetniki so bili kralj s svojo družino in knezi, vojni junaki, rokodelci in zidarji ter – Ezekijel, sin duhovnika Buzija. (2. kra. 24:11–17; Ezek. 1:1–3) Težkega srca in mukoma so izraelski pregnanci iz hribovite, z izvirki in dolinami preprežene dežele pripotovali v deželo prostranih planih ravnin. Zdaj so živeli ob reki Kobaru sredi mogočnega imperija, obdani z ljudstvom prečudnih šeg in poganskega čaščenja. Nabuhodonozor je Izraelcem dovolil živeti v lastnih hišah, imeti služinčad in sklepati kupčije. (Ezek. 8:1; Jer. 29:5–7; Ezd. 2:65) S pridnim delom so lahko gospodarsko kar dobro uspevali. Ali se bodo zdaj ujeli v mreže babilonskega verstva in pridobitništva? Ali se bodo še kar upirali Jehovu? Ali pa bodo pregnanstvo sprejeli kot strog ukor od Jehova? V deželi pregnanstva so jih vsekakor čakale vse mogoče nove preskušnje.

2. a) Kateri trije preroki so v prelomnih letih pred Jeruzalemovim razsulom zlasti vidno nastopali? b) Kateri pomenljivi ogovorni naziv gre Ezekijelu v tej knjigi in kaj njegovo ime sicer pomeni? c) V katerih letih je Ezekijel prerokoval in kaj vemo o njegovem življenju ter njegovi smrti?

² V teh prelomnih letih tik pred porušenjem Jeruzalema ni Jehova ne sebi ne Izraelcem odrekel preroka. V samem Jeruzalemu se je nastanil Jeremija, na babilonskem dvoru je deloval Danijel, judovskim  pregnancem na Babilonskem pa je bil za preroka Ezekijel. Slednji je bil hkrati duhovnik in prerok, s čimer se je odlikoval tudi Jeremija, pozneje pa tudi Zaharija. (Ezek. 1:3) V vsej knjigi mu čez 90-krat gre ogovorni naziv »sin človekov«, čemur velja pri preiskovanju njegovega prerokovanja nameniti posebno pozornost glede na to, da Krščanski grški spisi tudi Jezusa skoraj 80-krat imenujejo »Sin človekov«. (Ezek. 2:1; Mat. 8:20) Njegovo ime, Ezekijel (hebrejsko Yeḥezqé’l), pomeni »Bog krepi«. Preroštvo je bilo Ezekijelu poverjeno peto leto Joahinovega pregnanstva, namreč 613. pr. n. š. V sedemindvajsetem letu pregnanstva, se pravi 22 let pozneje, je po tem, kar beremo, še vedno opravljal svoje delo. (Ezek. 1:1, 2; 29:17) Bil je poročen, a mu je žena umrla isti dan, kot se je Nabuhodonozor še zadnjič lotil obleganja Jeruzalema. (24:2, 18) Katerega leta in kako je umrl on, ne vemo.

3. Kaj lahko rečemo o Ezekijelovem avtorstvu ter o kanoničnosti in pristnosti Ezekijelove knjige?

³ To, da je Ezekijel res pisec knjige, ki nosi njegovo ime, in da knjiga po pravici sodi v svetopisemski kánon, ni sporno. V kanon so jo uvrstili v Ezdrovi dobi in se pojavlja že v seznamih zgodnjekrščanske dobe, še zlasti vidno v Origenovem kanonu. Za njeno pristnost pričuje nezgrešljiva podobnost njene simbolike z Jeremijevo in Razodetjevo simboliko. (Ezek. 24:2–12 – Jer. 1:13–15; Ezek. 23:1–49 – Jer. 3:6–11; Ezek. 18:2–4 – Jer. 31:29, 30; Ezek. 1:5, 10 – Raz. 4:6, 7; Ezek. 5:17 – Raz. 6:8; Ezek. 9:4 – Raz. 7:3; Ezek. 2:9; 3:1 – Raz. 10:2, 8–10; Ezek. 23:22, 25, 26 – Raz. 17:16; 18:8; Ezek. 27:30, 36 – Raz. 18:9, 17–19; Ezek. 37:27 – Raz. 21:3; Ezek. 48:30–34 – Raz. 21:12, 13; Ezek. 47:1, 7, 12 – Raz. 22:1, 2)

4. Kako so se Ezekijelova prerokovanja dramatično uresničevala?

⁴ Za knjigino pristnost pa govori tudi dramatična spolnitev Ezekijelovih prerokovanj zoper sosednje narode, denimo zoper Tir, Egipt in Edom. Na primer: Ezekijel je prerokoval, da bodo Tir opustošili, in to se je deloma spolnilo, ko je po 13-letnem obleganju mesto zavzel Nabuhodonozor. (Ezek. 26:2–21) Ta spopad ni pomenil Tirovega popolnega konca. Jehovova sodba pa se je glasila, da mora biti mesto popolnoma uničeno. Po Ezekijelu je Jehova namreč napovedal: »Pometem njegovo podrtino in ga spremenim v golo skalo. [. . .] Tvoje kamne, tvoja bruna in tvojo podrtino pomečejo v morje.« (26:4, 12) To se je vse spolnilo dobrih 250 let pozneje, ko je Aleksander Veliki naskočil otoški del Tira. Aleksandrovi vojaki so pometli na kup ves drobir podrtega kopenskega mesta in ga pometali v morje, tako da so nasuli kakih 800 metrov dolg nasip do otoškega mesta. S pomočjo zapletenih oblegovalnih naprav so potem preplezali 45 metrov visoko obzidje in 332. pr. n. š. mesto zavzeli. Na tisoče Tircev so pobili, še več pa so jih prodali v sužnost. Natanko tako, kot je to napovedal tudi Ezekijel, je Tir postal ,gola skala, prostor za sušenje mrež‘. (26:14) * Na drugem koncu Obljubljene dežele so bili, tako kot je to napovedalo Ezekijelovo prerokovanje, izničeni tudi verolomni Edomci. (25:12, 13; 35:2–9) * Točna pa so se kajpada skazala tudi Ezekijelova prerokovanja o Jeruzalemovem razsulu in o Izraelovi obnovi. (17:12–21; 36:7–14)

5. Kako so se Judje odzivali na Ezekijelova prva prerokovanja?

⁵ V zgodnjih letih svoje preroške poti je Ezekijel razglašal Božje gotove sodbe nad nezvestim Jeruzalemom in svaril pregnance pred malikovalstvom. (14:1–8; 17:12–21) Judje v ujetništvu niso kazali, da bi se česa res kako kesali. Možje na odgovornih položajih so bili sicer vajeni iskati svéta pri Ezekijelu, za Jehovova sporočila, ki jim jih je Ezekijel naznanjal, pa se niso kaj prida menili. Še kar naprej so se vdajali malikovalskim in pridobitniškim navadam. Sicer jih je izguba njihovega templja, svetega mesta in kraljevega rodu strahovito prizadela, a se jih je zato zdramila le peščica in se ponižala ter skesala. (Ps. 137:1–9)

6. Na čem je poudarek Ezekijelovih poznejših prerokovanj in kako ta poudarjajo posvečenje Jehovovega imena?

⁶ V poznejših letih pa je bil poudarek Ezekijelovih prerokovanj na upanju na obnovo. Ta prerokovanja Judove sosednje narode tudi oštevajo, ker se veselijo Judovega padca. Z njihovim ponižanjem, hkrati pa z Izraelovim obnovljenjem, naj bi se Jehova pred njihovimi očmi skazal svetega. Kratko in jedrnato je smoter narodovega ujetništva ter poznejše obnove bil: ,Vsi, Judje in vi izmed narodov, boste morali spoznati, da sem jaz Jehova.‘ (Ezek. 39:7, 22) Knjiga tudi sicer vseskozi poudarja to posvečenje Jehovovega imena, saj se v njej čez 60-krat pojavlja rečeníca: »Spoznali [boste oziroma bodo], da sem jaz Gospod [Jehova, NW].« (6:7, podčrtna opomba v NW)

VSEBINA EZEKIJELOVE KNJIGE

7. Na katere tri razdelke se Ezekijelova knjiga sama po sebi deli?

⁷ Knjiga se sama po sebi deli na tri razdelke. Prvi, od 1. do 24. poglavja, zajema svarila pred gotovim Jeruzalemovim pokončanjem. Drugi razdelek, od 25. do 32. poglavja, zajema prerokovanja konca, namenjena več poganskim narodom. Zadnji razdelek,  od 33. do 48. poglavja, pa sestoji iz prerokovanj obnove in dosega višek z videnjem novega templja in svetega mesta. Prerokovanja večidel potekajo v kronološkem, pa tudi tematskem zaporedju.

8. Kaj vidi Ezekijel v svojem prvem videnju?

⁸ Jehova poveri Ezekijelu mesto čuvaja (1:1–3:27). V začetnem videnju 613. pr. n. š se Ezekijelu prikaže silen veter s severa skupaj z veliko oblačno gmoto in plapolajočim ognjem. Iz njega stopa četvero živih stvari s perutnicami (AC) in s človeškim, levjim, volovskim oziroma orlovskim obrazom. Po videzu so podobne žerjavici in vsako kakor da spremlja kolo znotraj strahotno velikega kolesa ter ima platišča, polna oči. V vseh smereh se gibljejo z neodjenljivo poenotenostjo. Nad glavami živih stvari je videz nebesnega prostranstva (NW), vrh prostranstva pa je prestol in na njem nekaj, »kar je podobno Gospodovemu [Jehovovemu, NW] veličastvu«. (1:28)

9. Za kaj gre pri poslanstvu, ki ga Bog poveri Ezekijelu?

⁹ Jehova na obrazu ležečega Ezekijela pozove: »Sin človekov, postavi se na svoje noge!« Takrat mu poveri preroštvo nad Izraelom in uporniškimi narodi vsenaokrog. Naj ga bodo poslušali ali pa ne, to sploh ni tako važno: vsaj to bodo vedeli, da je med njimi prerok Gospoda Jehova. Jehova dá Ezekijelu jesti knjižni zvitek, in ta mu je v ustih sladek kot med. In Jehova mu naroča: »Sin človekov, postavil sem te za čuvaja hiši Izraelovi.« (2:1; 3:17) Ezekijel jih mora zvesto svariti, sicer bo sam umrl.

10. Katero znamenje Ezekijel uprizori Izraelu?

¹⁰ Uprizoritvi Jeruzalemovega obleganja (4:1–7:27). Jehova Ezekijelu naroči, naj na opeko vreže skico Jeruzalema. Zoper njega naj potem Izraelu v znamenje zaigra obleganje, kakor bi to zares bilo mesto. Da bi poánto še poudaril, naj 390 dni leži pred opeko na levem in 40 dni na desnem boku, ves ta čas pa sme jesti le skrajno pičlo. Da Ezekijel prizor tudi res odigra, kaže to, da se Jehovu potoži, češ, ali si ne bi mogel jedi speči na kakem drugem kurivu. (4:9–15)

11. a) S čim Ezekijel naslika nesrečni konec obleganja? b) Zakaj se ni moč z ničimer rešiti?

¹¹ Po Jehovovem naročilu Ezekijel upodobi nesrečni konec obleganja s tem, da si ostriže lase in pobrije brado. Tretjino ostrižkov mora sežgati, tretjino razsekati z mečem, tretjino pa raztresti v veter. Tako bodo ob koncu obleganja nekateri Jeruzalemci pomrli od lakote, za kugo in od meča, ostale pa bo Bog raztresel med narode. Jehova bo Jeruzalem spremenil v pustoto. In zakaj? Zaradi njegovega prepohujšano sprevrženega in ostudnega malikovalstva. In rešenja si ne bo moč kupiti z bogastvom: na dan izbruha Jehovove jeze bodo Jeruzalemci pometali svoje srebro in zlato po ulicah in »tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod [Jehova, NW]«. (7:27)

12. Katere ostude vidi Ezekijel v svojem videnju o odpadniškem Jeruzalemu?

¹² Ezekijelovo videnje odpadlega Jeruzalema (8:1–11:25). Piše se leto 612 pr. n. š. Bog Ezekijela v videnju preseli v daljni Jeruzalem, kjer vidi, kaj se vse ostudnega godi v Jehovovem templju. Že na dvorišču se dviga nagnusen simbol, ki pripravlja Jehova v ljubosumnost. Ko Ezekijel predre zid, pa zagleda 70 mož izmed starešin, da častijo pred stenskimi vklesaninami grdih živali in gnilih malikov (NW), pri tem pa se izgovarjajo, češ: »Gospod [Jehova, NW] nas ne vidi, Gospod je zapustil deželo.« (8:12) Pri severnih vratih ženske objokujejo poganskega boga Tamuza. To pa še ni vse! Prav pri vhodu v sam tempelj stoji 25 mož s hrbtom obrnjenim proti templju in moli sonce. Zato bo Jehova, ki ga s tem v obraz skrunijo, vsekakor ravnal z njimi v srdu!

13. Katere ukaze izvršijo mož v platnu in šesterica s pokončevalnim orodjem?

¹³ A glej! Šest mož prihaja s pokončevalnim orodjem v roki. Med njimi je še sedmi: ta je v platnenem oblačilu in ima pri sebi pisarski pribor. V platno odetemu možu Jehova ukaže, naj gre po sredi mesta in zaznamuje na čelu može, ki zdihujejo in žalujejo nad vsemi ostudami, ki se počenjajo v mestu. Potem pa ukaže šesterici, naj krene nad mesto in pomori »starce, mladeniče, device, otroke in žene«, vse, ki nimajo znamenja. Ti to tudi storijo, in sicer začnejo pri starešinah pred svetiščem. In mož v platnu sporoči: »Storil sem, kakor si mi zapovedal.« (9:6, 11)

14. Kaj videnje nazadnje razodene o Jehovovem veličastvu in sodbah?

¹⁴ Zopet se Ezekijelu prikaže Jehovovo veličastvo, ki se dviga nad kerubi. Eden kerubov seže po žerjavici v medkolesju, ki jo potem vzame v platno oblečeni mož in jo razsuje čez mesto. Izraelovim razkropljencem pa Jehova obljublja, da jih bo vnovič zbral in jim dal novega duha. Kako pa je s temi zlemi krivočastilci v Jeruzalemu? Tem pa »povrnem njih ravnanje na njihovo glavo,« govori Jehova. (11:21) Še je videti, kako se Jehovovo veličastvo vzpne iznad mesta, potem pa Ezekijel o tem videnju brž pripoveduje tamkajšnjim pregnancem.

15. S katero upodobitvijo Ezekijel še prikaže, kako zagotovo bodo Jeruzalemci morali v ujetništvo?

¹⁵ Spet nova babilonska prerokovanja o Jeruzalemu (12:1–19:14). Ezekijel nastopi spet v novem simboličnem prizoru. Čez dan znosi svoje stvari iz hiše kakor culo za pregnanstvo, zvečer pa z zagrnjenim obrazom odide skozi luknjo v mestnem obzidju.  To, razloži, jim je za znamenje: »V pregnanstvo, v ujetništvo pojdejo.« (12:12, v NW 11) In ti nespametni preroki, ki hodijo za svojim lastnim duhom! »Mir!« vpijejo, ko miru vendar ni. (13:10) Še če bi v Jeruzalemu bili tudi Noe, Danijel in Job, ne bi rešili nikogar razen sami sebe.

16. S čim knjiga slika Jeruzalemovo ničvrednost, kako pa bo vendarle prišlo do obnove?

¹⁶ Mesto je podobno ničvredni vinski trti. Njen les za kol ni dober, še za klin ni kaj prida! Na obeh koncih je obžgana, nasredi je prežgana – za nobeno rabo ni več. Kako se je vendar Jeruzalem izneveril in spridil! Po rodu iz kanaanske dežele ga je Jehova pobral kakor zapuščenega otročka, nebogljeno deklico. Vzredil jo je in sklenil z njo zakonsko zavezo. Odel jo je z lepoto, da je postala »sposobna za kraljevsko dostojanstvo«. (16:13) Ona pa se je zvlačugala in se začela ozirati za mimoidočimi narodi. Klanja se njihovim podobam in sežiga svoje sinove v ognju. Zato bo končala v pokončanju, ki ji ga bodo prizadejali ti isti narodi, njeni ljubimci. Hujša je od svojih sester Sodome in Samarije. Pa vendar bo usmiljeni Bog Jehova opravil zanjo spravo (NW) in jo po svoji zavezi obnovil.

17. Kaj izpove Jehova z uganko o orlu in trti?

¹⁷ Jehova preroku zastavi uganko in mu jo potem tudi razloži. In sicer s to uganko uprispodobi, kako se Jeruzalem zaman obrača po pomoč k Egiptu. Namreč: pride velik orel (Nabuhodonozor) in visoki cedri odtrga vršiček (Joahina), ki ga odnese v Babilon, namesto njega pa zasadi vinsko trto (Sedekija). Ta izteza svoje veje k drugemu orlu (Egiptu), vendar kaj ji s tem uspe? S koreninami vred jo izrujejo! Sam Jehova pa bo z vršiča visoke cedre vzel nežno vejico in jo presadil na visoko in vzvišeno goro. Tam bo zrasla v prekrasno cedro, koder bodo prebivale »vsakovrstne ptice«. In vsi bodo morali spoznati, da je to izvršil Jehova. (17:23, 24)

18. a) Katera načela izreka Jehova ob tem, ko judovske pregnance ostro graja? b) Kakšna sodba čaka Judove kralje?

¹⁸ Judovske pregnance pa Jehova pokara, ker je pri njih v rabi pregovor: »Očetje so jedli kislo grozdje in zobje otrok imajo skomino.« Ne, marveč »duša, ki greši, umre«. (18:2, 4) Pravični bo živel. Tudi krivičneževa smrt Jehova nič ne veseli. Vesel pa je, če se krivičnik odvrne od svoje hudobije in živi. Judovski kralji pa so kakor mladi levi, ki so se ujeli v egiptovske in babilonske mreže. Nič več ne bo slišati njihovega ,rjovenja po Izraelovih gorah‘. (19:9)

19. a) Kakšno upanje oznani Ezekijel, ki takrat sicer govori o ruševinah? b) S čim Ezekijel upodablja Izraelovo in Judovo nezvestobo in kam naj bi ta pripeljala?

¹⁹ Obtožbe zoper Jeruzalem (20:1–23:49). Piše se že leto 611 pr. n. š. K Ezekijelu zopet pridejo starešine izmed pregnancev povprašat Jehova za svet. V odgovor jim ta na kratko zrecitira vse o Izraelovi dolgi zgodovini uporništva in zblojenega malikovalstva ter jih posvari, da je Jehova že poklical meč, ki naj izvrši sodbo nad Izraelom. »V ruševine, ruševine, ruševine« bo spremenil Jeruzalem. A še je veličastno upanje! Jehova bo prihranil kraljévo oblast (»krono«) tistemu, »ki ima pravico do nje«, in jo dal njemu. (21:31, 32, v NW 26, 27) In Ezekijel obnovi vse mogoče ostude, s katerimi se Jeruzalem, ,krvoločno mesto‘, oskrunja. Izraelova hiša je postala podobna ,žlindri‘: zbrali jo bodo v Jeruzalemu in jo tam v topilnici raztopili. (22:2, 18) Samarijino (Izraelovo) in Judovo nezvestobo ponazori z dvema sestrama. Ohola, Samarija, se prostituira z Asirci, pa jo njeni lastni ljubimci pokončajo. Oholibe, se pravi Juda, pa to še ne izuči in počne še hujše od svoje sestre: najprej se prostituira z Asirijo, potem pa še z Babilonom. Njeno pokončanje bo popolno, in »tedaj spoznate, da sem jaz vsemogočni Gospod [Suvereni gospod Jehova, NW]«. (23:49)

20. Čému Ezekijel primerja oblegani Jeruzalem in kaj postavi Jehova ljudstvu v krepko znamenje glede tega, kako ga bo sodil?

²⁰ Začne se Jeruzalemovo končno obleganje (24:1–27). Piše se leto 609 pr. n. š. Jehova Ezekijelu naznani, da se je taisti, deseti dan desetega meseca babilonski kralj lotil obleganja Jeruzalema. Obzidano mesto Bog primerja z velikim loncem, njegovo izbrano prebivalstvo pa z vanj nametanim mesom. Naj zavre! Naj se vsa nesnaga Jeruzalemovega nagnusnega malikovalstva povre! Isti dan Ezekijelu umre žena, vendar prerok uboga Jehova in ne žaluje za njo. To naj bi bilo ljudstvu v znamenje, naj nikar ne žalujejo za Jeruzalemovim pokončanjem, ker je takšna pač Jehovova sodba, da bi namreč spoznali, kdo je on. Jehova pa bo poslal begunca z novico o uničenju ,njih ponosnega veselja‘, in dokler ta ne pride, ne sme Ezekijel pregnancem nič več govoriti. (24:25)

21. Kako bodo morali narodi spoznati Jehova in njegovo maščevanje?

²¹ Prerokovanja zoper narode (25:1–32:32). Jehova že vnaprej vidi, da se bodo okolni narodi Jeruzalemovega padca veselili in jim bo ta prišel še prav, da bodo mogli zasramovati Judovega Boga. Ne bodo ostali brez kazni! Amon bo izročen Vzhodnjakom, ravno tako Moab. Edom bo postal puščava, in nad Filistejci bo Bog izvršil bridko maščevanje. Vsi, govori Jehova, bodo morali spoznati, »da sem jaz Gospod [Jehova, NW], ko izvršim svoje maščevanje nad njimi«. (25:17)

22. V čem knjiga namenja posebno besedo Tiru in kako se bo Jehova skazal svetega, kar zadeva Sidon?

²² Posebna beseda gre Tiru. Ta, ki je tako ponosen na svojo cvetočo trgovino, je podoben brhki ladji sredi morij, ki pa bo zdaj zdaj v razbitinah obležala  v morskih globinah. »Jaz sem bog,« se širokousti njegov voditelj. (28:9) Jehova pa dá svojemu preroku zapeti žalostinko o tirskem kralju: bil je v Božjem vrtu, Edenu, kot prelep maziljeni kerub; vendar ga bo Jehova kot nesvetega pahnil s svoje gore in požrl ga bo ogenj od znotraj. Jehova se bo, kot sam pravi, izkazal svetega s tem, da bo udaril s pokončanjem tudi posmehljivi Sidon.

23. Kaj bo moral spoznati tudi Egipt in kako se bo to zgodilo?

²³ Jehova Ezekijelu zdaj veli, naj obrne svoj obraz proti Egiptu in njegovemu faraonu ter naj prerokuje zoper njiju. »Moj je Nil, jaz sem sam sebe naredil,« se baha faraon. (29:3) Tudi faraon in Egipčani, ki verjamejo vanj, bodo morali spoznati, da je Jehova Bog: v pouk jim bo naložil 40-letno opustošenost. K temu Ezekijel vstavlja podatek, o katerem ga Jehova v resnici pouči šele pozneje, 591. pr. n. š., namreč da bo Jehova Egipt izročil Nabuhodonozorju v nadomestilo za to, da je upehal Tir. (Nabuhodonozor je namreč v Tiru bore malo uplenil, ker so mu Tirci z večino bogastva ubežali na otoški del mesta.) Ezekijel v žalostinki oznani, da bo Nabuhodonozor opustošil krasoto Egipta, da »spoznajo, da sem jaz Gospod«. (32:15)

24. a) Kaj je Ezekijel kot čuvaj dolžan delati? b) Katero sporočilo Ezekijel naznani pregnancem ob novici, da je Jeruzalem padel? c) Na kateri obljubi blagoslova je poudarek 34. poglavja?

²⁴ Pregnancem za čuvaja; napoved obnove (33:1–37:28). Jehova z Ezekijelom opravi pregled vsega, kar je ta kot čuvaj dolžan storiti. Ljudstvo pravi: »Gospodova pot ni pravilna.« Zato jim mora Ezekijel dopovedati, kako zelo se motijo. (33:17) A že se piše leto 607 pr. n. š., peti dan desetega meseca. * Iz Jeruzalema pribeži ubežnik, ki preroku pove: »Mesto je zavzeto.« (33:21) Ezekijel, ki zdaj sme pregnancem zopet spregovoriti, tem pove, da jim je zaman kakorkoli misliti na rešitev Juda. K Ezekijelu sicer hodijo poslušat besedo od Jehova, a jim ne pomeni nič več od pevca zaljubljenih pesmic, ki ima pač lep glas in dobro udarja na strune; ne poslušajo ga. Ko pa se bo ta beseda tudi uresničila, bodo vedeli, da je bil med njimi prerok. Ezekijel ostro šiba lažne pastirje, ki pasejo rajši sami sebe, na čredo pa pozabljajo. Jehova, Popolni pastir, pa bo razkropljene ovce zbral in jih popeljal na obilno pašo na Izraelovih gorah. Tam bo postavil nadnje enega pastirja, »svojega služabnika Davida«. (34:23) Bog jim bo Jehova sam. Z njimi bo sklenil zavezo miru in pošiljal nadnje dež blagoslova.

25. a) Zakaj in kako bo Jehova naredil deželo podobno Edenu? b) Kaj upodablja videnje o suhih kosteh in kaj videnje o dveh palicah?

²⁵ Ezekijel še enkrat prerokuje opustošenje seirskemu gorovju (Edomu). Izraelova zapuščena mesta pa naj bi bila zopet pozidana; Jehovu bo namreč žal svojega svetega imena in ga bo storil zopet svetega pred narodi. Ljudstvu bo dal novo srce in novega duha, njihova dežela pa bo spet postala »kakor edenski vrt«. (36:35) Nato pa Ezekijel v videnju ugleda Izrael, ki ga upodablja dolina, polna suhih kosti. Ezekijel nad njimi prerokuje. Kosti se po čudežu zopet prime meso in dih z življenjem šine vanje. Tako bo Jehova odprl tudi grobove babilonskega ujetništva in Izraela znova popeljal nazaj v njegovo deželo. Ezekijel vzame tudi dve palici, ki pomenita obe Izraelovi hiši, Juda in Efraima. In v njegovi roki se palici združita v eno. Tako bodo tudi oni ob Jehovovem obnovljenju Izraela v zavezi miru zedinjeni pod Božjim služabnikom ,Davidom‘. (37:24)

26. Zakaj napada Gog iz Magoga in kako se mu to izide?

²⁶ Gog iz Magoga napade obnovljenega Izraela (38:1–39:29). Takrat pa bo napadel nekdo iz popolnoma drugačnega kraja! Kot iz uma bo napadel Gog iz Magoga, prignan v to zaradi tantalskih muk, ki jih bo trpel spričo miru in blaginje Jehovovega obnovljenega ljudstva. Prihrumel bo nadnje, da bi jih vse zajel. Takrat pa se bo v ognju svoje togote vzdignil Jehova. Vsakterega meč bo obrnil zoper njegovega brata in jih udaril s kugo in krvjo, s ploho toče, z ognjem in žveplom. Vtem ko bodo padali, bodo spoznali, da je Jehova »Sveti v Izraelu«. (39:7, AC) Takrat si bo njegovo ljudstvo s strto sovražnikovo bojno opremo zakurilo ogenj in pokopalo kosti v ,dolini Gogove vojske‘. (39:11) Ptiči in drugi mrhovinarji bodo žrli meso pobitih in pili njihovo kri. Odtlej bo Izrael bival varno, ne da bi jih kdo plašil, in Jehova bo nadnje izlil svojega duha.

27. Kaj Ezekijel vidi na svojem vizionarskem obisku na Izraelskem in kako se mu tam prikaže Božje veličastvo?

²⁷ Ezekijelovo videnje o templju (40:1–48:35). Piše se leto 593 pr. n. š. Teče že 14. leto, odkar so Salomonov tempelj porušili, in kesajočim se izmed pregnancev je treba osrčenja in upanja. Jehova Ezekijela v videnju prenese na Izraelsko in ga tam spusti na silno visoko goro. Tu Ezekijela navda z videnjem templja ter nečesa ,podobnega mestu, proti jugu‘. In angel mu naroči: »Oznani hiši Izraelovi vse, kar vidiš!« (40:2, 4) Takrat Ezekijelu do potankosti razkaže tempelj z njegovimi dvorišči, zmeri njegovo zidovje, vrata, stražnice (AC), obednice (NW) in sam tempelj s Svetim in Presvetim. Ezekijela popelje še k vzhodnim vratom. »In glej,  veličastvo Izraelovega Boga je prišlo od vzhoda. Njegovo šumenje je bilo kakor šumenje velikih voda, in zemlja je žarela od njegovega veličastva.« (43:2) In potem angel Ezekijela dodobra pouči o Hiši (oziroma templju), o oltarju in oltarskih žrtvovanjih, o pravicah in dolžnostih duhovnikov, levitov in kneza ter o razdelitvi dežele.

28. Kaj govori Ezekijelovo videnje o vodi, ki priteka iz Hiše, ter kaj razkriva o mestu in njegovem imenu?

²⁸ Nato angel Ezekijela popelje nazaj k vhodu v Hišo, kjer prerok zagleda, da izpod Hišinega praga proti vzhodu, po južni strani oltarja, teče voda. Začne se kot žuboreč potoček, ki pa raste in raste, dokler ne preraste v silno reko, steka pa se v Mrtvo morje, kjer ribe v njem oživijo in se na vso moč razcveti ribištvo. Na obeh bregovih reke drevje rojeva sad ljudstvu v jed in zdravilo. Videnje potem navaja še dediščinske deleže dvanajsterih rodov, prezrta pa nista ne tujec ne knez. Sledi še oris svetega mesta na jugu z 12 vrati, poimenovanimi po posameznih rodovih. Sámo mesto pa bo nosilo karseda sijajno ime: »Gospod [Jehova, NW] je ondi.« (48:35)

ZAKAJ KORISTNA

29. V čem vse je Ezekijelovo prerokovanje koristilo judovskim pregnancem?

²⁹ Ezekijel je vse izreke, videnja in obljube, kar mu jih je naznanil Jehova, zvesto prerekel Judom v pregnanstvu. Sicer se mu jih je zato veliko rógalo in smejalo, nekateri pa so vendarle verjeli. In tem je to tudi nemalo koristilo. Obljube o obnovi so jih navdale z novimi močmi. V nasprotju z drugimi zajetimi narodi so ohranili svojo narodno identiteto in 537. pr. n. š. je Jehova, tako kakor je bil obljubil, ostanek naroda zopet postavil na noge. (Ezek. 28:25, 26; 39:21–28; Ezd. 2:1; 3:1) Ta je vnovič pozidal Jehovovo hišo in v njej obnovil pravo čaščenje.

30. Katera v Ezekijelovi knjigi izrisana načela so nam dragocena tudi danes?

³⁰ V Ezekijelovi knjigi izrisana načela pa so neprecenljive vrednosti tudi nam danes. Tako denimo odpadništvo in malikovalstvo, ki gresta z roko v roki z uporništvom, ne more končati drugače, kot da si človek zapravi Jehovovo blagonaklonjenost. (Ezek. 6:1–7; 12:2–4, 11–16) Vsakdo bo za svoje grehe moral dajati odgovor, vendar bo Jehova tistemu, ki se bo s krive poti odvrnil, odpustil. Takšnega se Bog usmili in mu dá živeti. (18:20–22) Tako kot Ezekijel morajo Božji služabniki nadalje biti zvesti čuvaji, pa čeprav jim je naloženo kaj težjega in čeprav se jim vse posmehuje in jih zasmehuje. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi hudobneže zadela smrt, ne da bi jih kdo posvaril, njihova kri pa bi prišla na našo glavo. (3:17; 33:1–9) Pastirji Božjega ljudstva pa so krepko odgovorni za to, da skrbijo za čredo. (34:2–10)

31. Katera Ezekijelova prerokovanja napovedujejo Mesijev prihod?

³¹ Še zlasti vidna so v Ezekijelovi knjigi prerokovanja o Mesiju. Ta je, kot pravi, tisti, »ki ima pravico« do Davidovega prestola in bo ta prestol tudi prejel. Na dveh mestih mu prideva naziv »moj služabnik David«, hkrati pa ,pastir‘, »kralj« in »knez«. (21:32, v NW 27; 34:23, 24; 37:24, 25) Glede na to, da je bil David takrat že davno mrtev, je Ezekijel seveda govoril o Njem, ki naj bi bil hkrati Davidov Sin in Gospod. (Ps. 110:1; Mat. 22:42–45) Ezekijel tudi, tako kot Izaija, govori o zasajenju nežne vejice, ki jo bo Jehova visoko povišal. (Ezek. 17:22–24; Iza. 11:1–3)

32. Kako lahko Ezekijelovo tempeljsko videnje primerjamo z Razodetjevim videnjem o ,svetem mestu‘?

³² Zanimivo je tudi primerjati Ezekijelovo tempeljsko videnje z Razodetjevim videnjem o ,svetem mestu Jeruzalemu‘. (Raz. 21:10) Ni sicer težko opaziti, da se videnji v tem in onem razlikujeta; tako na primer Ezekijelov tempelj stoji ločeno od mesta, severno od njega, pri Razodetjevem mestu pa je njegov tempelj sam Jehova. Pač pa v obeh primerih tod izvira reka življenja, v obeh nastopa drevje, ki vsak mesec rojeva sad in ima listje v zdravilo, in v obeh je navzoče tudi Jehovovo veličastvo. Vsako videnje tako po svoje prispeva k umevanju Jehovovega kraljevanja in njegove odrešenjske določbe zanje, ki mu opravljajo sveto službo. (Ezek. 43:4, 5 – Raz. 21:11; Ezek. 47:1, 8, 9, 12 – Raz. 22:1–3)

33. Kaj Ezekijelova knjiga še zlasti poudarja in kako se bodo stvari stekle njim, ki v svojem življenju že posvečujejo Jehova?

³³ Še zlasti pa Ezekijelova knjiga poudarja Jehovovo svetost. Oznanja namreč, da ni nič pomembnejšega od posvečenja Jehovovega imena. »Svoje veliko ime [. . .] storim zopet sveto. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz Gospod [Jehova, NW], govori vsemogočni Gospod [Suvereni gospod Jehova, NW].« Svoje ime pa bo, kot kaže to prerokovanje, storil sveto tako, da bo pokončal vse, ki to ime skrunijo, tudi Goga iz Magoga. Modrost torej pripada njim, ki v svojem življenju Jehovovo ime že posvečujejo, s tem da ga častijo tako, kakor on to zahteva in je njemu všeč. Ti bodo pri reki, ki priteka iz njegovega templja, našli zase ozdravljenje in večno življenje. Veličastvo in krasota mesta, katerega ime je »Gospod [Jehova, NW] je ondi«, presega vse! (Ezek. 36:23; 38:16; 48:35)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]