Biblijska knjiga številka 27: Danijel

Napisal: Danijel

Kraj nastanka: Babilon

Čas nastanka: ok. 536. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: 618.–ok. 536. pr. n. š.

1. Kakšno zgodovino zajema Danijelova knjiga in s čim se še zlasti ukvarja?

DANDANES, ko vsi narodi zemlje stojijo na robu katastrofe, nam Danijelova knjiga s svojimi preroškimi naznanili pomembno širi obzorje. Medtem ko Samuelovi knjigi, Knjigi kraljev in Kroniški knjigi sestavljajo na osebnem pričevanju zasnovane zgodovinske zapiske o Božjem predpodobnem kraljestvu (davidske dinastije), se Danijelova knjiga osredinja na narode sveta in s pogledom, uprtim v prihodnost, riše boj za prevlado med velikimi dinastijami od Danijelovega pa vse tja do »časa konca«. Tako je to že kar nekakšna vnaprej zapisana svetovna zgodovina. Knjiga, ki bralca že tako drži v napetem pričakovanju, doseže svoj pravi vrh z orisom tega, kar naj bi se zgodilo šele »poslednje dni«. Tako kot njega dni Nabuhodonozor bodo namreč morali narodi zgrda spoznati, »da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom« in da bo tega na koncu podelil nekomu, ki je podoben ,sinu človekovemu‘, Maziljencu-knezu, Kristusu Jezusu. (Dan. 12:4; 10:14; 4:22, v NW 25; 7:13, 14; 9:25; Jan. 3:13–16) Ob pozornem pregledu preroškega uresničevanja navdihnjene Danijelove knjige tako še globlje doumevamo Jehovovo preroško moč, hkrati pa smo še bolj prepričani o Njegovih zagotovilih, da misli obvarovati in blagosloviti svoje ljudstvo. (2. Pet. 1:19)

2. S čim je potrjeno, da je Danijel resnično živel, in v kateri burni dobi je ta prerokoval?

² Knjiga nosi ime po svojem piscu. Sámo ime »Danijel« (hebrejsko Daniyé’l) pomeni »Sodi me Bog«. Da je Danijel resnično nekoč živel, potrjuje Ezekijel, ki je živel v istem času: Danijela namreč imenuje hkrati z Noetom in Jobom. (Ezek. 14:14, 20; 28:3) Danijel začetek svoje knjige datira s ,tretjim letom vladanja Joakima, Judovega kralja‘. To je bilo leta 618 pr. n. š., tretje leto po tem, kar je bil Joakim postal Nabuhodonozorjev tributni kralj. * Danijelova preroška videnja so se potem vrstila tja do tretjega leta Cirovega vladanja, okrog 536. pr. n. š. (Dan. 1:1; 2:1; 10:1, 4) In kakšna burna leta so to bila! Danijel je mlada leta preživel pod Božjim kraljestvom na Judovem. Še v najstniških letih so ga nato kot knežjega sina skupaj z njegovimi judovskimi tovariši ravno tako plemenitega rodu odpeljali v Babilon, kjer je potem doživel vzpon in padec te tretje svetovne sile biblijske zgodovine. Vse te peripetije je Danijel preživel in še naprej služil kot vladni funkcionar tudi v četrti svetovni sili, Medo-Perziji. Vse torej kaže, da je Danijel dočakal skoraj sto let.

3. S čim je izpričana kanoničnost in pristnost Danijelove knjige?

³ Danijelovo knjigo so že od nekdaj vštevali v judovski katalog navdihnjenih Pisem. Fragmente Danijelove knjige so našli tudi med odlomki drugih kanoničnih knjig v Mrtvomorskih rokopisih, od katerih nekateri izvirajo še iz prve polovice prvega stoletja pr. n. š. Še pomembnejši dokaz njene pristnosti pa nahajamo v navedbah iz te knjige v Krščanskih grških spisih. Jezus v svojem prerokovanju o »sklenitvi stvarnosti« Danijela celo izrecno navaja po imenu, pa tudi sicer kar nekajkrat navaja posamezne odlomke iz njegove knjige. (Mat. 24:3, NW; glej tudi Dan. 9:27; 11:31 in 12:11 – Mat. 24:15 in Mar. 13:14; Dan. 12:1 – Mat. 24:21; Dan. 7:13, 14 – Mat. 24:30.)

4., 5. S čim je arheologija izničila trditve višjih kritikov o Danijelovi knjigi?

⁴ Višji kritiki Biblije so zgodovinskost Danijelove knjige sicer dolgo spodbijali, vendar so z leti njihove trditve ob vedno novih arheoloških najdbah postajale čedalje bolj nične. Tako so se na primer zgolj prizanesljivo posmihali ob Danijelovi navedbi, da je medtem, ko naj bi Babilonu vladal Nabonid, tam kraljeval Baltazar. (Dan. 5:1) Zdaj pa je arheološko že nesporno dognano, da je Baltazar v resnici živel in da je bil to v zadnjih letih babilonskega imperija res Nabonidov sokralj. Neko staro klinopisno besedilo, ki so mu nadeli ime »Pesem o Nabonidu«, na primer jasno potrjuje, da je Baltazar v Babilonu vladal z vso kraljevsko oblastjo, in tudi razlaga, kako je sploh postal Nabonidov sovladar. * Baltazarjevim  kraljévim atributom v prid govorijo tudi še druga klinopisna pričevanja. Neka ploščica, datirana z 12. letom Nabonidovega vladanja, denimo zapisuje prisego, izrečeno v imenu Nabonida, kralja, in Baltazarja, kraljevega sina, zgovoren dokaz torej, da so Baltazarja po položaju razvrščali enako kot njegovega očeta. * To dognanje nam tudi pomaga razložiti, zakaj je Baltazar Danijelu ponujal, da bi vladal ravno kot »tretji v kraljestvu«, če bi mu ta znal razvozlati pisanje na steni. Za prvega je namreč veljal Nabonid, za drugega Baltazar; Danijelu bi tako pripadel naslov tretjega na vladi. (5:16, 29) Neki raziskovalec navaja: »Klinopisne aluzije na Baltazarja tako zelo jasno osvetljujejo Baltazarjevo tedanjo vlogo, da je zdaj že povsem gotovo, kakšno mesto znotraj zgodovine mu pripada. Cela vrsta besedil kaže na to, da je bil Baltazar po položaju in veljavi malodane enak Nabonidu. Za večji del zadnjega novobabilonskega kraljestva je danes že nesporno dognano, da je takrat vladal dualizem. Vrhovno izvršno oblast je imel v rokah Nabonid na svojem dvoru v Temi na Arabskem, Baltazar pa je nastopal kot koregent v domačem okraju in mu je bil Babilon za središče vplivne moči. Očitno je tudi, da ni bil Baltazar zgolj nekakšen podkralj brez prave moči; podeljena mu je bila prava ,kraljéva oblast‘.« *

⁵ Diskreditirati so skušali tudi že Danijelovo pripoved o razbeljeni peči (3. pogl.), češ da je to le bajesloven izmislek. V nekem starobabilonskem pismu pa med drugim piše: »Tako pravi Rîm-Sin, tvoj gospod: Ker je on vrgel suženjčka v peč, vrzi sužnja v peč tudi ti.« In zanimivo: G. R. Driver, ki govori o tem pismu, navaja, da se ta kazen »pojavlja v Zgodbi o treh svetih (Dan. III 6, 15, 19–27)«. *

6. Katera dva dela tvorita Danijelovo knjigo?

⁶ Sicer pa Judje Danijelove knjige niso uvrščali med Preroke, temveč med Spise. Angleška (in ravno tako slovenska) Biblija pa se glede zaporedja knjig drži grške Septuaginte in latinske Vulgate ter uvršča Danijela med velike in male preroke. Knjiga sama se deli na dva dela. Prvi del, od 1. do 6. poglavja, podaja kronološko urejen zapis o prigodah Danijela in njegovih tovarišev v vladni službi od 617. pr. n. š. do 538. pr. n. š. (Dan. 1:1, 21) Drugi del, od 7. do 12. poglavja, ki ga je Danijel v nasprotju s prvim napisal kot prvoosebno pripoved, pa opisuje skrivna videnja in dvogovore z angeli; te je Danijel imel nekako od 553. pr. n. š. * pa do približno 536. pr. n. š. (7:2, 28; 8:2; 9:2; 12:5, 7, 8) Oba dela skupaj tvorita eno samo harmonično Danijelovo knjigo.

VSEBINA DANIJELOVE KNJIGE

7. Kako pride do tega, da Danijel s tovariši stopi v babilonsko vladno službo?

⁷ Priprava na državno službo (1:1–21). Leta 617 pr. n. š. pride Danijel v skupini zajetih Judov v Babilon. Z njimi pripeljejo tja tudi svete posode iz jeruzalemskega templja in jih tu spravijo v pogansko zakladnico. Danijel se s tremi tovariši, po rodu tudi Hebrejci, znajde med judovskimi mladeniči kraljévega rodu, ki jih izberejo za triletni uk v kraljevi palači. Danijel, ki v srcu sklene, da se ne bo skrunil s kraljevimi sicer izbranimi, vendar poganskimi jedmi in vinom, predlaga desetdneven preskus z zelenjavno prehrano. Preskus se izteče Danijelu in njegovim tovarišem v prid, in Bog jim nakloni znanja in modrosti. Vse štiri si Nabuhodonozor postavi za dvorne svétnike. Zadnja vrstica 1. poglavja, ki so jo bržkone pripisali že dolgo po nastanku poprejšnjega besedila, govori o tem, da je bil Danijel kakih 80 let po nastopu svojega pregnanstva, se pravi nekako 538. pr. n. š., še vedno v kraljévi službi.

8. Katere sanje z razlago razodene Bog Danijelu in s čim Nabuhodonozor skaže svojo doumevnost?

⁸ Sanje o grozljivi podobi (2:1–49). Nabuhodonozorja drugo leto njegovega kraljevanja (najbrž če štejemo od Jeruzalemovega podrtja leta 607 pr. n. š.) vznemirijo hude sanje. Svečeniki čarodeji mu jih ne znajo ne razodeti ne razložiti. Kralj jim ponuja silne darove, pa mu le ugovarjajo, da tega, kar on zahteva od njih, ne more razodeti nihče razen bogov. Kralj se raztogoti in ukaže, naj modrijane izročijo smrti. Ker pa ta ukaz zajema tudi hebrejsko četverico, si Danijel izprosi toliko časa odloga, da bi mogel sanje razvozlati. Skupaj s tovariši prosi Jehova, naj mu vodi misel. In Jehova Danijelu sanje razodene z njihovim pomenom vred; ta gre brž pred kralja in oznani: »Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti, in on oznani kralju Nabuhodonozorju, kaj se zgodi v poslednjih dneh.« (2:28) Nato mu Danijel sanje opiše. To so sanje o veliki podobi. Glava te podobe je iz zlata, njene prsi in roke iz srebra, njen trebuh in stegna iz brona, noge iz železa, stopala pa deloma iz železa deloma iz gline. V podobo trešči kamen in jo razdrobi, iz njega samega pa nastane velika gora  in napolni vso zemljo. Kaj naj to pomeni? Danijel oznani, da je glava iz zlata sam babilonski kralj. Njegovemu kraljestvu bo sledilo najprej drugo, potem tretje in še četrto. Naposled bo »Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki na veke ne bo razdejano. [. . .] Razdrobilo in pokončalo bo vsa ta kraljestva, samo pa bo obstalo na veke.« (2:44) Iz hvaležnosti in poln doumevnosti izreče kralj hvalo Danijelovemu Bogu, imenuje ga »Bog bogov«, Danijela pa postavi za »gospodarja nad vso babilonsko pokrajino in za višjega predstojnika vsem modrecem v Babilonu«. Danijelove tovariše postavijo za upravnike v kraljestvu. (2:47, 48)

9. Kakšen je nasledek drznosti, s katero se hebrejska trojka postavi zoper mališko čaščenje?

⁹ Hebrejska trojka preživi razbeljeno peč (3:1–30). Nabuhodonozor dá napraviti veliko, 60 komolcev (27 m) visoko zlato podobo in skliče vse oblastnike v imperiju k njeni posvetitvi. Ob zvoku posebej za to prirejene glasbe morajo vsi pasti na obraz in podobo počastiti. Kdor tega ne bi storil, ga bodo vrgli v razbeljeno peč. In kralju sporočijo, da se Danijelovi trije tovariši, Sidrah, Misah in Abdenago, ukazu niso pokorili. Privedejo jih pred razsrjenega kralja; temu pa trojica drzno izpove: »Naš Bog, ki ga častimo, [nas] more osvoboditi, [. . .] zlate podobe, ki si jo postavil, [ne bomo] molili.« (3:17, 18) Kralj ves togoten ukaže, naj peč zakurijo sedemkrat bolj kot sicer in naj hebrejsko trojko zvezano vržejo vanjo. Ognjeni plamen je tako silen, da pri tem pomori celo njihove nesojene krvnike. Nabuhodonozorja pa se loteva strah. Kaj je vendar to v peči? Štirje možje namreč hodijo po sredi ognja, ne da bi jim bilo kaj žalega, »in četrti je videti kakor sin bogov«. (3:25) Kralj jih pozove, naj pridejo iz ognja. In oni pridejo ven, prav nič osmojeni, še dišijo ne po posmojenem! Ker so se tako pogumno postavili za pravo čaščenje, Nabuhodonozor vsem Judom po imperiju nazadnje razglasi svobodo veroizpovedi.

10. Kaj se Nabuhodonozorju hudega sanja zastran ,sedmih dob‘ in ali so se mu te sanje tudi uresničile?

¹⁰ Sanje o ,sedmih dobah‘ (3:31–4:34, v NW 4:1–37). Te sanje se v zapisu pojavljajo kot Danijelov prepis nekega babilonskega državnega dokumenta. Napisal ga je Nabuhodonozor, ki ga je ravno ta zgoda naučila ponižnosti. Tako Nabuhodonozor najprej priznava vso mogočnost in kraljestvo Najvišjemu Bogu. Potem pa pripoveduje o hudih sanjah, ki jih je nekoč imel, in o tem, kako so se mu uresničile. Videl je namreč drevo, ki je segalo do neba in je dajalo zavetje in živež vsakemu živemu bitju. Pa je stražnik zaklical: ,Posekajte drevo! Okujte njegov štor v železo in bron! Sedem dob naj preteče nad njim, da vsi spoznajo, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom in da postavlja nadenj tudi najnižjega izmed ljudi.‘ (4:11–14, v NW 14–17) Danijel je sanje razložil: oznanil je, da drevo upodablja Nabuhodonozorja. In te preroške sanje so se tudi kaj hitro uresničile. Ravno ko si je kralj dajal duška v silni prevzetnosti, ga je mahoma obšlo blaznilo in je sedem let živel kakor poljska žival. Po tem času se mu je um spet zbistril in priznal je Jehovovo vsevišnjost.

11. Med katerim veseljačenjem ugleda Baltazar usodno pisanje? Kako Danijel tega razloži in kako se to uresniči?

¹¹ Baltazarjeva gostija: razlaga pisanja (5:1–6:1, v NW do 5:31). Napoči usodni večer 5. oktobra 539. pr. n. š. Kralj Baltazar, Nabonidov sin, priredi kot babilonski sokralj veliko gostijo svojim tisoč velikašem. V vinjenosti ukaže prinesti svete zlate in srebrne posode iz Jehovovega templja in iz njih Baltazar z gosti potem med hrupnim veseljačenjem pije, zraven pa slavi svoje poganske bogove. Tisti hip pa se prikaže roka in izpiše po steni kriptično sporočilo. Kralja obide groza. Modreci mu pisanja ne znajo razložiti. Nazadnje privedejo predenj še Danijela. Kralj mu ponudi, da ga postavi za tretjega v kraljestvu, če mu le prebere pisanje in ga tudi razloži, a ga Danijel zavrne, češ naj svoje darove obdrži kar zase. Pisanje in njegov pomen pa takole razloži: »Mene, tekel, parsin. [. . .] Preštel je Bog tvoje kraljestvo in mu naredil konec. [. . .] Tehtan si bil na tehtnici in prelahek najden. [. . .] Razdeljeno bo tvoje kraljestvo in dano Medijcem in Perzijcem.« (5:25–28) Še isto noč Baltazarja umorijo in kraljestvo dobi Medijec Darij.

12. Kako se izjalovi zarota zoper Danijela in kakšen odlok Darij nato izda?

¹² Danijel v levnjaku (6:2–29, v NW 6:1–28). Višji uradniki v Darijevi vladi se zarotijo zoper Danijela in nagovorijo kralja, naj z zakonom postavi 30-dnevno prepoved, da bi kdo karkoli prosil kakega boga ali človeka razen kralja samega. Vsakega, ki tega ne bi ubogal, naj vržejo v levnjak. Danijel se temu zakonu, ki krši njegovo pravico do veroizpovedi, noče pokoriti in moli k Jehovu. Zato ga vržejo v levnjak. Po čudežu pa Jehovov angel levom zapre žrela, in kralj Darij naslednje jutro ves vesel najde Danijela živega in zdravega. Zdaj leve nakrmijo s sovražnimi zarotniki, kralj pa izda odlok, da naj se vse boji Danijelovega Boga, ker »on je živi Bog«. (6:27, v NW 26) Danijel potem uspeva v vladni službi še daleč v dobo Cirovega kraljevanja.

13. Katero videnje o štirih zvereh in o kraljestveni oblasti prejme Danijel v svojih sanjah?

¹³ Videnja o zvereh (7:1–8:27). Vračamo se v ,prvo leto Baltazarja‘, čigar kraljevanje se je očitno začelo leta 553 pr. n. š. Na samem Danijel prejme  sanje, ki jih tudi zapiše, in sicer v aramejščini. * Prikažejo se mu štiri ogromne, grozljive zveri, ki nastopijo druga za drugo. Četrta je silno močna; tej med vsemi njenimi rogovi zraste majhen rog, ki ,govori drzne reči‘. (7:8) Prikaže se Staroletni, ki nato sede. »Tisočkrat tisoči« mu strežejo. Predenj stopi »eden kakor sin človekov« in ,dana mu je oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki naj bi mu služili‘. (7:10, 13, AC, 14) Potem Danijel prejme še razlago videnja o četverih zvereh. Te pomenijo štiri kralje oziroma kraljestva. Izmed desetih rogov četrte zveri požene majhen rog; ta postane silno mogočen in se vojskuje zoper svete. Vmes pa poseže nebeški Sodni dvor in podeli »kraljestvo, oblast in moč nad kraljestvi pod vsem nebom [. . .] ljudstvu svetih Najvišjega«. (7:27)

14. Kakšno videnje o kozlu in dvorogem ovnu uzre Danijel? Kako mu ga Gabrijel razloži?

¹⁴ Dve leti pozneje, ko je Babilonov padec sicer še daleč, uzre Danijel spet novo videnje, ki ga tokrat zapiše v hebrejščini. Kozel z nenavadnim rogom med očmi se spopade s ponosnim dvorogim ovnom in ga premaga. Veliki rog se kozlu pozneje zlomi, zrastejo pa mu štirje manjši rogovi. Iz enega izmed njih zraste majhen rog, ki postane silno velik, tako da se postavi celo zoper vojsko neba. Napovedano je, da bo minilo 2300 dni, preden bo prišlo sveto do svoje »pravice«. (8:14) Videnje Danijelu razloži Gabrijel. Oven pomeni kralje Medije in Perzije. Kozel je kralj Grčije, ki mu bo kraljestvo razpadlo na štiri kose. Pozneje pa bo vstal kralj z drznim obrazom in se vzdignil »zoper kneza knezov«. Se pa bo videnje spolnilo šele »po dolgem času«, zato naj ga Danijel za zdaj shrani na skrivnem. (8:25, 26)

15. Zaradi česa Danijel moli k Jehovu in kaj mu Gabrijel zdaj oznani o ,sedemdesetih tednih‘?

¹⁵ Napoved Maziljenca-kneza (9:1–27). »V prvem letu Darija [. . .] iz rodovine Medijcev« Danijel preiskuje Jeremijevo prerokovanje. Ko dožene, da gre napovedano 70-letno opustošenje Jeruzalema že h koncu, v priznanju svojih in Izraelovih grehov moli k Jehovu. (Dan. 9:1–4; Jer. 29:10) Prikaže se Gabrijel, ki oznani, da je določenih »sedemdeset tednov [. . .], da preneha hudodelstvo, da se zapečati greh, da se doseže sprava za krivdo«. Ob koncu 69 tednov bo prišel Maziljenec-knez, ki pa bo potem odstranjen. Za mnogo ljudi bo zaveza veljala še do konca 70. tedna; na koncu pa pride opustošenje in iztrebljenje. (Dan. 9:24–27)

16. V kakšnih okoliščinah se Danijelu vnovič prikaže angel?

¹⁶ Sever proti jugu, vstane Mihael (10:1–12:13). Piše se ,tretje leto perzijskega kralja Cira [Kira]‘, torej nekako 536. pr. n. š., nedolgo po judovski vrnitvi v Jeruzalem. Po tritedenskem postu stoji Danijel na bregu reke Hidekel. (Dan. 10:1, 4; 1. Mojz. 2:14; oboje primerjaj AC.) Prikaže se mu angel in mu razloži, da mu je nasproti stal ,perzijski knez‘, da ne bi mogel do Danijela, da pa mu je prišel na pomoč »Mihael, eden prvih knezov«. Tako zdaj Danijelu prereče videnje, ki velja za »poslednje dni«. (Dan. 10:13, 14)

17. Katere preroške zgodovine o severnem in južnem kralju se Danijel loteva zdaj?

¹⁷ To osupljivo videnje se začenja s perzijsko dinastijo in z napovedjo o bližajočem se boju z Grčijo. Vstal bo mogočen kralj s širnim gospostvom, a bo njegovo kraljestvo razpadlo na štiri dele. Naposled bosta ostali le še dve dolgi vrsti kraljev, južni kralj nasproti severnemu. Boj za oblast se bo prevešal zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Ta nepoboljšljiva kralja si bosta za isto mizo govorila lažnive reči. »Ob določenem času« se bo vnovič vnela vojna. Božje svetišče bodo oskrunili in tja postavili »gnusobo opustošenja«. (11:29–31) Severni kralj bo drzno govoril zoper Boga bogov, častil pa bo boga trdnjav. Ko se bo »ob času konca« južni kralj udaril s severnim kraljem, bo ta prihrumel kot povodenj v mnoge dežele in vdrl celo v »Prekrasno deželo«. Vznemirjen ob glasovih z vzhoda in severa bo šel z velikim srdom in postavil »šotore svoje palače [. . .] med morjem in sveto prekrasno goro«. Tako bo dospel »do svojega konca, in nihče mu ne pomore«. (11:40, 41, 45)

18. Kaj vse se zgodi ob času, ko se Mihael poteguje ,za sinove Božjega ljudstva‘?

¹⁸ Veličastno videnje pa gre še naprej: Mihael se poteguje ,za sinove Božjega ljudstva‘. To bo »čas stiske«, kot je človeška zgodovina še ne pomni, vendar bodo tisti, ki jih bodo našli zapisane v knjigo, kljub vsemu ubežali. Mnogo se jih bo prebudilo iz prahu v večno življenje in »pametni se bodo lesketali kakor sijaj neba«. Ti bodo mnoge privedli v pravičnost. Danijel pa naj knjigo zapečati »do časa konca«. »Kdaj bo konec teh čudovitih reči?« Angel govori o triinpolčasni, pa o 1290- in 1335-dnevni dobi in pravi, da bodo ,pametni razumeli‘. Blagor jim! Na koncu pa angel Danijela še potolaži z obljubo, da bo počival, »ob koncu dni« pa bo vstal k svojemu deležu. (12:1, 3, 4, 6, 10, 13)

ZAKAJ KORISTNA

19. Čigav zgled neokrnjene značajnosti in tega, kako naj bi se človek v molitvi vsekdar opiral na Jehova, nahajamo v Danijelovi knjigi?

¹⁹ Vsem, ki si ne pustijo okrniti svoje značajnosti v njim tako tujem svetu, bo premislek o svetlem zgledu Danijela in njegovih treh tovarišev vsekakor nadvse koristil. Naj je grozilo še takšno zlo, so ti štirje vsak čas živeli po božanskih načelih. Ko jim je že  pretilo, da bodo celo ob življenje, je Danijel ravnal »modro in razumno«, hkrati pa z vso spoštljivostjo do králjeve višje oblasti. (2:14–16) Ko se je položaj še huje zaostril, so si rajši izbrali razbeljeno ognjeno peč, kakor da bi izvedli malikovalski akt, Danijel pa si je rajši izvolil levnjak, kakor da bi se odrekel pravici, da moli k Jehovu. Jehova pa je vselej zagotovil rešitev. (3:4–6, 16–18, 27; 6:11, 12, 24, v NW 10, 11, 23) Sam Danijel pa je vsem žlahten zgled v tem, kako naj bi se človek vsekdar v molitvi opiral na Boga Jehova. (2:19–23; 9:3–23; 10:12)

20. O katerih štirih videnjih o svetovnih silah govori Danijelova knjiga in zakaj nam je v potrjenje osebne vere, če o njih premišljamo?

²⁰ Nadvse zanimivo, hkrati pa v potrjenje osebne vere, je tudi lotiti se Danijelovih videnj. Vzemimo najprej že samo njegova štiri videnja o svetovnih silah: 1. Najprej videnje o grozoviti podobi, katere glava upodablja dinastijo babilonskih kraljev od Nabuhodonozorja naprej, za katero vstanejo še tri kraljestva, uprispodobljena z drugimi deli te podobe. To so kraljestva, ki jih potre »kamen«, iz katerega potem nastane »kraljestvo, ki na veke ne bo razdejano,« namreč Božje kraljestvo. (2:31–45) 2. Nato sledijo Danijelova skrivna videnja, najprej videnje o četverih zvereh, ki pomenijo »štiri kralje«. Podobne so levu, medvedu, štiriglavemu leopardu in zveri z mogočnimi železnimi zobmi, desetimi rogovi in pozneje še z majhnim rogom. (7:1–8, 17–28) 3. Potem je tu videnje o ovnu (Medo-Perziji), kozlu (Grčiji) in malem rogu. (8:1–27) 4. Na koncu stoji še videnje o južnem in severnem kralju. Danijelova knjiga 11:5–19 natanko popisuje rivalstvo med egiptovskim in selevkidskim odrastkom Aleksandrovega grškega imperija po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. š. Od 20. vrstice naprej gre prerokovanje po sledi narodov, ki so prevzeli nasledstvo severa in juga. To, da Jezus v prerokovanju o znamenju svoje navzočnosti omenja »gnusobo opustošenja« (11:31), kaže na to, da se ta boj za oblast med obema kraljema vleče vse tja do »sklenitve stvarnosti«. (Mat. 24:3, NW) Kako tolažilno je torej prerokbino zagotovilo, da bo v ,času stiske, kakršne ni bilo, odkar so narodi, do tistega časa‘, vstal sam Mihael, ki bo odstranil brezbožne narode, ubogljivemu človeštvu pa prinesel mir! (Dan. 11:20–12:1)

21. S čim se je Danijelovo prerokovanje o ,sedemdesetih tednih‘ tako neverjetno točno uresničilo?

²¹ Potem je tu še Danijelovo prerokovanje o ,sedemdesetih tednih‘. Po 69 tednih naj bi se pojavil »Maziljenec-kralj«. Tu je vsekakor treba omeniti, da se je ravno 483 let (69-krat po 7 let) »od časa, ko izide beseda,« da naj pozidajo Jeruzalem (za kar je v 20. letu svojega vladanja izdal pooblastilo Artakserks, uveljavil pa Nehemija v Jeruzalemu), v reki Jordan krstil Jezus iz Nazareta in bil maziljen s svetim duhom, s tem pa postal Kristus oziroma Mesija (to je Maziljenec). * To je bilo leta 29 n. š. Po tistem pa je, tako kot je napovedal Danijel, prišlo ,pokončanje‘ (AC), ko so namreč leta 70 n. š. Jeruzalem opustošili. (Dan. 9:24–27; Luka 3:21–23; 21:20)

22. V kakšen pouk je Nabuhodonozorjevo ponižanje tudi nam?

²² Po pripovedi o Nabuhodonozorjevih sanjah o posekanem drevesu, o čemer piše Danijel v 4. poglavju, je kralja, ki se je bahal s svojimi dosežki in se trdno zanašal na svojo lastno moč, Bog Jehova naučil ponižnosti. Živeti je moral kakor poljska žival, dokler ni vendarle sprevidel, da »ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom ter ga daje, komur ga hoče«. (Dan. 4:29, v NW 32) Ali bomo torej mi danes takšni kot Nabuhodonozor, da se bomo hvalili s svojimi dosežki in bomo zaupali v človeško moč, tako da nas bo moral Bog udariti s kaznijo, ali pa bomo modro priznali, da je On Vladar, ki vlada nad človeškim kraljestvom, in bomo zaupali v njegovo Kraljestvo?

23. a) V čem Danijelova knjiga vseskozi poudarja kraljestveno upanje? b) K čemu naj bi nas spodbodla ta preroška knjiga?

²³ Danijelova knjiga pa nas potrjuje v veri tudi s kraljestvenim upanjem, ki ga vseskozi poudarja! Bog Jehova v njej nastopa kot Vsevišnji suveren, ki ustanovi Kraljestvo, ki ne bo nikdar razdejano in bo potrlo vsa druga kraljestva. (2:19–23, 44; 4:22, v NW 25) Celo Nabuhodonozor in Darij, poganska kralja, sta hočeš nočeš morala priznati Jehovovo vsevišnjost. (3:28, 29; 3:32b, 33 in 4:34, v NW 4:2, 3, 37; 6:26–28, v NW 25–27) Jehova v vsem svojem veličastju in slavi nastopa tudi kot Staroletni, ki sodi v sporni zadevi o Kraljestvu in podeli ,enemu kakor sinu človekovemu‘ večno ,gospostvo in slavo in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki‘. S Kristusom Jezusom, ,Sinom človekovim‘, pa so v tem Kraljestvu soudeleženi tudi ,sveti Najvišjega‘. (Dan. 7:13, 14, 18, 22, AC; Mat. 24:30; Raz. 14:14) On je ta Mihael, veliki knez, ki seže po kraljestveni oblasti in z njo podrobi in pokonča vsa kraljestva tega starega sveta. (Dan. 12:1; 2:44; Mat. 24:3, 21; Raz. 12:7–10) Vsi, ki bi ta prerokovanja in videnja hoteli doumeti in jim je pravičnost tudi res pri srcu, naj se torej krepko lotijo dela in naj polistajo po straneh Božje Besede, če hočejo najti te ,čudovite reči‘ o namerah Božjega kraljestva, kot nam jih razodeva navdihnjena in koristna Danijelova knjiga. (Dan. 12:2, 3, 6)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]