Biblijska knjiga številka 28: Ozej
Biblijska knjiga številka 28: Ozej
Napisal: Ozej
Kraj nastanka: Samarijsko (območje)
Čas nastanka: po 745. pr. n. š.
Čas, ki ga zajema: pred 804.–po 745. pr. n. š.
1., 2. a) Kako včasih pravimo zadnjim 12 knjigam Hebrejskih spisov? b) Koliko vemo o Ozeju in na koga meri njegovo prerokovanje?
POSLEDNJIH 12 knjig Hebrejskih spisov v angleško govorečem svetu navadno imenujejo »minórni (manjši) preroki«. Bržkone pa se tem knjigam mnogo bolj prilega ime »mali preroki«, kakor jim na splošno pravijo na Nemškem (in tudi na Slovenskem); te knjige namreč po svoji tehtnosti in pomenu niso prav nič minorne, čeravno se po obsegu niti vse skupaj, povezane v skupen snopìč, še vedno ne morejo kosati s kako Izaijevo ali Jeremijevo knjigo. V hebrejski Bibliji so jih šteli za en sam zvezek ali knjigo, ki so ji vzdevali ime »Dvanajsteri«. Takole v en snopìč so jih bržčas vezali bolj zaradi obstanka kakor zaradi česa drugega: takšen droben, tanek zvitek bi se namreč sam samcat kaj zlahka kje založil. Prva v tem povezku knjig, ki jo obravnavamo tu v tem poglavju, tako kot vseh 12 nosi ime po svojem piscu, Ozeju oziroma Hošeu, čigar ime je skrajšanka od Hošaja, ki pomeni »Jah je rešil; Od Jaha rešen«.
2 Knjiga, ki nosi Ozejevo ime, razkriva o svojem piscu komaj kaj več kot to, da je bil Beerijev sin. Njegova prerokovanja domala izključno merijo na Izrael, Juda omenja zgolj mimogrede; in medtem ko Jeruzalema Ozej niti ne omenja, kar 37-krat jemlje v besedo Efraima, torej Izraelov poglavitni rod, Samarijo, Izraelovo prestolnico, pa kar 6-krat.
3. Koliko časa je Ozej prerokoval in kateri preroki so takrat še delovali?
3 Prva vrstica knjige nam pripoveduje, da je Ozej v vlogi Jehovovega preroka pravzaprav služil nenavadno dolgo, skorajda še od konca vlade Izraelovega kralja Jeroboama II. pa vse tja v vladarsko dobo Ezekija Judovskega. Tako se to razdobje razteza vsaj od 804. pr. n. š. pa najmanj do 745. pr. n. š., torej traja nič manj kot 59 let. Nedvomno pa je vsaj nekaj let njegove preroške službe minilo že pod vlado Jeroboama II. in nato še Ezekija. Takrat so delovali še drugi Jehovu zvesti preroki, Amos, Izaija, Mihej in Obed. (Amos 1:1; Iza. 1:1; Mih. 1:1; 2. kron. 28:9)
4. S katerimi navedbami in preroškimi spolnitvami je izpričana pristnost Ozejeve knjige?
4 Pristnost Ozejevega prerokovanja je izpričana že s tem, da ga kar nekajkrat navajajo Krščanski grški spisi. Ozejevo knjigo 10:8 je izrecno navajal Jezus v izreku obsodbe nad Jeruzalemom: »Takrat bodo začeli govoriti goram: ,Padite na nas!‘ in gričem: ,Pokrijte nas!‘« (Luka 23:30) Ta isti odlomek delno navaja tudi Razodetje 6:16. Ozejevo knjigo 11:1 navaja tudi Matejev evangelij, ki pri tem kaže ravno na spolnitev tega prerokovanja: »Iz Egipta sem poklical svojega sina.« (Mat. 2:15) To, kar je Ozej prerokoval o obnovljenju vsega Izraela, pa se je dovršilo v tem, da se je precejšna množina ljudstva iz desetrodovnega kraljestva pridružila Judu že pred njegovim zasužnjenjem, med povratniki iz pregnanstva pa so bili tudi njihovi potomci. (Ozej 1:11; 2. kron. 11:13–17; 30:6–12, 18, 25; Ezd. 2:70) Vse od Ezdrove dobe uvrščajo to knjigo v hebrejski kanon, kamor kot ,Gospodov [Jehovov, NW] govor Ozeju‘ tudi po pravici sodi. (Ozej 1:2)
5. Za kakšno nezvestobo je Jehova kaznoval Izraela?
5 Zakaj pa je Jehova obudil Ozeja Izraelu za preroka? Povod je bila Izraelova nezvestoba in okuženost z Baalovim kultom, s čimer so Izraelci poteptali zavezo z Jehovom. Z ustalitvijo v Obljubljeni deželi je namreč Izrael postal poljedeljsko ljudstvo, se torej prilíčil kanaanskemu življenjskemu slogu, žal pa si je v isti sapi privzel tudi tamkajšnje verske praktike, zlasti njihov kult Baala, boga, ki je simboliziral reprodukcijske sile v naravi. V Ozejevi dobi se je Izrael Jehovovemu čaščenju sploh docela odtegnil in se vdal bučnemu, popivaškemu obredju, h kateremu je sodilo tudi nemoralno občevanje s tempeljskimi prostitutkami. Svoj takratni gospodarski razcvet je Izrael pripisoval le Baalu. Zvestovdanosti Jehovu mu je bilo kaj malo mar, svojega Boga je bil sploh nevreden, zato si je za kazen zaslužil najstrožji ukor. Tako je zdaj Jehova kanil Izraelu dokazati, da mu gmotne dobrine ne pritekajo od Baala; zato je poslal Ozeja, da bi jih posvaril, kaj jih ob neskesanosti čaka. Sploh je po smrti Jeroboama II. Izrael zajadral v najstrahotnejše obdobje svoje zgodovine. Strahovlada, sredi katere je bilo kar nekaj vladarjev zavratno umorjenih, se je stopnjevala vse tja do asirskega zajetja leta 740 pr. n. š. V tej dobi sta se v Izraelu merili med sabo dve frakciji, od katerih je ena paktirala z Egiptom, druga pa z Asirijo. Ne ena ne druga pa ni zaupala v Jehova.
6. V čem je Ozejev slog pisanja tako zgovoren?
6 Ozejev slog pisanja je kaj zgovoren. Njegova beseda zna biti nežna in rahločutna, vedno znova pa se ustavlja ob Jehovovi srčni vdanosti in usmiljenju. Ozej se tudi rad pomuja ob vsakem najmanjšem znamenju skesanosti, da ga le opazi. Spet drugič pa je njegova govorica vsa robato odrezava in impulzivna. Sicer se Ozej ne ponaša z kdove kakšno ritmičnostjo, je pa zato toliko bolj silovit in močan. Njegova izpoved je do kraja nabita s čustvi in njegov miselni tok je poln naglih preobratov.
7. Posnetek in podoba česa je Gomerina nezvestoba in njena poznejša povrnitev?
7 Ozej je ob nastopu svoje preroške poti dobil zapoved, naj si vzame »nečistnico za ženo«. (1:2) V to je Jehova kajpada vložil čisto določen namen. Izrael se je namreč do Jehova vse dotlej vedel kakor žena, ki je bila možu nezvesta, ki se je torej pregrešila z nečistovanjem. Kljub vsemu pa mu je Jehova še vedno mislil skazati ljubezen in si ga skušal pridobiti zopet nazaj. Kaj natančen posnetek in podoba vsega tega pa je mogla biti ravno Gomera, Ozejeva žena. Kolikor moremo razbrati, mu je ta po rojstvu prvega otroka menda postala nezvesta in je druge otroke, kot kaže, rodila iz prešuštva. (2:7–9, v NW 5–7) Na to smemo sklepati po besedilu, ki izrecno navaja, da ,je rodila sina njemu [Ozeju]‘, ni pa prerok niti z besedico omenjen ob rojstvu drugih dveh otrok. (1:3, 6, 8) Tretje poglavje od 1. do 3. vrstice pa, kot kaže, pripoveduje o tem, da je Ozej vzel Gomero zopet nazaj, da si jo je kupil po suženjski kupni ceni, to pa se navezuje na to, da je mislil Jehova svoje ljudstvo zopet sprejeti nazaj, ko bi se enkrat že skesalo za svoje prešuštništvo.
8. Kateri imeni knjiga uporablja popolnoma zamenljivo?
8 Sicer pa so Izraelu, severnemu kraljestvu desetih rodov, na katerega besede Ozejevega prerokovanja predvsem merijo, takrat pravili tudi kar Efraim, tako kot je bilo ime poglavitnemu plemenu v kraljestvu. Knjiga tako zamenljivo uporablja obe imeni, Izrael in Efraim.
VSEBINA OZEJEVE KNJIGE
9. S čim namigujejo imena Gomerinih otrok na to, kako bo Jehova še delal z Izraelom?
9 Podoba Izraelovega prešuštništva (1:1–3:5). Preroku Ozeju ,žena nečistnica‘ rodi sina, Jezraela. Rodi pa pozneje še dvoje otrok, eno hčer, Ló Ruhámo, kar pomeni »Nepomiloščena«, in enega sina, Ló Amíja, kar pomeni »Ne-moje-ljudstvo«. Ti imeni jima je Jehova dal zato, da bi s tem nakazal, da se ne bo »več usmilil Izraelove hiše«, in v odločno zatrdilo, da jih vsaj kot celote ne mara več za svoje ljudstvo. (1:2, 6, 8, v NW 9) Pač pa se bodo Judovi in Izraelovi sinovi, tokrat kot »Otroci živega Boga«, nekoč zedinili pod enim samim poglavarjem, »zakaj Izraelov [Jezreélov, NW] dan bo velik«. (2:1, 2, v NW 1:10, 11) Takrat se bo prešuštnega Baalovega kulta že očiščeno Božje ljudstvo povrnilo k Jehovu in ga vzelo za moža. (2:18, v NW 16) Jehova bo Izraela obdal z varnostjo in se zaročil z njim za nedogled, in to v pravičnosti in pravu, v srčni vdanosti, usmiljenju in zvestobi. Po nalíki z imenom Jezrael (ki pomeni »Bog bo sejal«) Jehova zdaj obljublja: »Tedaj si jo posejem v deželi, [. . .] ,Ne-mojemu-ljudstvu‘ rečem: ,Ti si moje ljudstvo‘, in odgovorilo bo: ,Moj Bog!‘« (2:25, v NW 23) Kakor po prešuštvu skesana žena »se bodo Izraelovi otroci spreobrnili in bodo iskali Gospoda [Jehova, NW], svojega Boga in svojega kralja Davida«. (3:5)
10. Kakšen bo nasledek tega, da se narod brani spoznanja?
10 Preroške sodbe nad Efraimom (in Judom) (4:1–14:10, v NW do 14:9). Prva vrstica četrtega poglavja nekako zarisuje prizorišče, koder potem odmevajo preroška svarila: »Gospod [Jehova, NW] se pravda s prebivalci dežele, zakaj v deželi ni vere, ne ljubezni in ne spoznanja božjega.« Kakšen bo pač nasledek tega stanja? »Ker si ti zavrgel spoznanje, bom zavrgel tebe, da mi ne boš duhovnik; ti si pozabil postavo svojega Boga, tudi jaz pozabim tvoje otroke!« pravi Jehova. (4:1, 6) Zavaja jih duh nečistovanja. Vlačugarski Izrael in Juda bosta polagala račun za vse to, ko pa bosta ,v stiski‘, bosta iskala Jehova. (6:1a, v NW 5:15)
11. K čemu Ozej milo roti ljudstvo? Zakaj pa jih čaka gorje?
11 Ozej zdaj ljudstvo roti: »Vrnimo se h Gospodu [Jehovu, NW]! Zakaj on [. . .] nas tudi ozdravi.« Jehovu sta ljubša srčna vdanost in božje spoznanje kot pa klavščine in žgalščine, Efraimova in Judova srčna vdanost pa je »kakor rosa, ki hitro izgine«. (6:1, 4) Efraim je »kakor golob, otročji, brez pameti«: namesto k Jehovu se obračajo po pomoč k Egiptu in Asiriji. (7:11) Gorje jim! Zakaj gorje? Zato, ker tekajo naokrog, snujejo húdo, prestopajo Jehovovo zavezo ter grešijo zoper njegovo postavo. »Oni sejejo veter, želi bodo vihar.« (8:7) Jehova se bo spomnil njihovih grdobij in se zavzel nad njihovimi grehi. »Klatili se bodo med narodi.« (9:17) Izrael je izrojena trta, ki ji je srce načela hinavščina. Namesto da bi sejal seme pravičnosti in po njej tudi žel srčno dobroto, orje hudobijo in zato tudi žanje krivico. »Iz Egipta sem poklical svojega sina,« jih spominja Jehova. (11:1) Pač, ljubil je Izraela, ko je bil ta še mlad, ta pa Ga obdaja zgolj z lažjo in prevaro. Jehova pa opominja: »Vrni se torej k svojemu Bogu, ohrani ljubezen in pravičnost, in stanovitno zaupaj v svojega Boga!« (12:7, v NW 6)
12. a) Kaj povzema Ozej v 13. poglavju? b) Kakšno obnovo obljublja?
12 V 13. poglavju Ozej povzema vse dotlejšnje peripetije v zvezi z Izraelovo zgodnjo obljubo in Jehovovo nežnočutnostjo, nič manj pa to, kako pozabljiv je Izrael, da se je naposled preobrnil zoper Jehova. Jehova zdaj slovesno razglaša: »Dal sem ti kralja v svoji jezi, in ti ga vzamem v svojem srdu.« (13:11) Prišlo pa bo tudi obnovljenje: »Iz oblasti pekla [šeola, podčrtna opomba] jih rešim, iz smrti jih odkupim. Kje je tvoj pomor, o smrt? kje je, pekel [šeol], tvoja poguba?« (13:14, AC) Uporno Samarijo pa kljub vsemu čaka grozovita usoda.
13. S kakšno zarotitvijo se Ozejeva knjiga končuje in kdo bo, kot pravi, hodil po Jehovovih poteh?
13 Knjiga se končuje s srce parajočo zarotitvijo: ,Vrni se, o Izrael, h Gospodu [Jehovu, NW], svojemu Bogu, zakaj po svoji krivdi si padel. Iščite pomiloščenje in darujte v zameno sad [junce, NW] svojih ustnic. Jehova se vas bo usmilil in vas ljubil. Postal vam bo kakor rosa, vi pa boste cveteli kakor lilija in boste kakor oljka.‘ Modri in preudarni bodo to razumeli: kajti »Gospodova [Jehovova, NW] pota [so] ravna: pravični po njih hodijo, grešniki pa na njih padejo«. (14:2–7, 10, v NW 1–6, 9)
ZAKAJ KORISTNA
14. Katere točne spolnitve Ozejevega prerokovanja so posebej omembe vredne?
14 Ozejeva knjiga nas potrjuje v veri v Jehovove navdihnjene prerokbe. Vse namreč, kar je o Izraelu in Judu prerokoval Ozej, se je uresničilo. Izrael, ki so mu njegovi ljubimci izmed malikovalskih sosednjih narodov nazadnje obrnili hrbet, je res požel vihar, namreč asirsko pokončanje leta 740 pr. n. š. (Ozej 8:7–10; 2. kra. 15:20; 17:3–6, 18) Po drugi strani je Ozej napovedal, da se bo Jehova Juda usmilil in ga odrešil, in to ne z bojno silo. To se je udejanjilo, ko je Jehovov angel pokosil 185.000 Asircev, ko so ti pritisnili na Jeruzalem. (Ozej 1:7; 2. kra. 19:34, 35) Vendar je Ozejeva knjiga 8:14 z obsodbo zajela tudi Juda: »Vrgel bom ogenj v njegova mesta, in použil bo njegove palače.« Ta napoved se je v vsej krutosti uresničila, ko je 609.–607. pr. n. š. Nabuhodonozor opustošil Judovo z Jeruzalemom vred. (Jer. 34:6, 7; 2. kron. 36:19) Ozejeve mnoge prerokbe o obnovi pa so se uresničile, ko je Jehova zbral Juda in Izraela ter so 537. pr. n. š. oboji ,šli gori iz dežele‘ svojega pregnanstva. (Ozej 1:10, 11, AC; 2:16–25, v NW 14–23; 3:5; 11:8–11; 13:14, AC; 14:2–10, v NW 1–9; Ezd. 2:1; 3:1–3)
15. Kako navedke iz Ozejeve knjige naobračajo pisci Krščanskih grških spisov?
15 Dandanašnji nam je na moč koristen tudi premislek o tem, kako se na Ozejevo prerokovanje sklicujejo pisci Krščanskih grških spisov. Tako na primer Pavel, ko ravno govori o vstajenju, izredno učinkovito naobrne odlomek iz Ozejeve knjige 13:14, češ: »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?« (1. Kor. 15:55) In ko poudarja nezasluženo dobrotljivost, ki jo Jehova skazuje posodam usmiljenja, navaja iz Ozejeve knjige 2:1 in 2:25 (v NW 1:10 in 2:23): »To je tisto, kar pravi pri Ozeju: ,Ljudstvo, ki ni moje, bom imenoval svoje ljudstvo, in njo, ki ni ljubljena, ljubljeno. In zgodilo se bo tole: prav tam, kjer jim je bilo rečeno: »Niste moje ljudstvo«, tam se bodo imenovali sinovi živega Boga.‘« (Rim. 9:25, 26) Peter pa te iste odlomke iz Ozejeve knjige parafrazira: »Nekdaj niste bili narod, zdaj pa ste božje ljudstvo. Niste našli usmiljenja, zdaj pa se vas je usmilil.« (1. Pet. 2:10)
16. Katere Ozejeve besede, ki jih je ponovil tudi Jezus, govorijo o tem, katere pogoje postavlja Jehova za čaščenje?
16 Ozejevo prerokovanje se torej ni dovršilo že z ostankovo vrnitvijo v Zerubabelovi dobi, ampak se je udejanjilo tudi ob Jehovovem usmiljenem zedinjenju duhovnega ostanka, iz katerega potem postajajo ,ljubljeni sinovi živega Boga‘. V navdihnjenju pa je Ozej tudi videl, česa je tem sinovom v resnici treba: ne nekakšne hlinjene pobožnosti s pozunanjeno obrednostjo, ampak, po besedi Ozejeve knjige 6:6 (ki pa jo je ponovil tudi Jezus v Matejevem evangeliju 9:13 in 12:7): »Hočem ljubezni [srčne vdanosti, NW] in ne daritve, spoznanja božjega, bolj ko žgalne žrtve!«
17. a) Kaj mora narediti vsak, ki zapade v duhovno prešuštništvo? b) Katero veselo kraljestveno obljubo Ozejeva knjiga tudi zajema?
17 Prispodoba žene prešuštnice, ki jo je tako živo odigrala Ozejeva lastna žena, tudi kaže, da so Jehovu zoprni vsi, ki se od njega odvračajo in stopajo na pot malikovalstva in krivega čaščenja, na pot duhovnega prešuštništva torej. Kdor pa že zapade tej pregrehi, naj se povrne k Jehovu v resnični skesanosti in mu v zameno ,daruje sad svojih ustnic‘. (Ozej 14:3, v NW 2; Heb. 13:15) Tak se potem sme z ostankom duhovnih Izraelovih sinov veseliti ob spolnitvi kraljestvene obljube iz Ozejeve knjige 3:5: »Potem se bodo Izraelovi otroci spreobrnili in bodo iskali Gospoda, svojega Boga in svojega kralja Davida; s spoštovanjem se bodo bližali Gospodu in njegovim dobrotam v poslednjih dneh.«
[Preučevalna vprašanja]
