Biblijska knjiga številka 29: Joel

Napisal: Joel

Kraj nastanka: Judovo

Čas nastanka: ok. 820. pr. n. š. (?)

1. Kateri dramatični dogodki dajejo Joelovemu prerokovanju poseben poudarek?

VAL za valom pustošijo po deželi horde mrčesa. Da je razdejanje še popolnejše, gre pred njimi buhteč požar, za njimi pa švigajoči zublji. Vsepovsod divjá lakota. Sonce potemneva in mesec se spreminja v kri: zdaj zdaj bo napočil veliki in strahotni Jehovov dan. Jehova že ukazuje, da se nastavi srp in da se narodi zberejo na pokončanje. Pa vendar, nekateri »bodo rešeni«. (Joel 3:5, v NW 2:32) Bolj ko človek tehta to dramatično dogajanje, zanimivejše mu Joelovo prerokovanje postaja in koristnejše se mu izkazuje.

2. Kaj vemo o Joelu in o okoliščinah njegovega prerokovanja?

² Knjiga sama se predstavlja kot »Beseda Gospodova [Jehovova, NW], govorjena Joelu, Petuelovemu sinu«. Kaj več od tega nam Biblija o Joelu ne pove. Teža same knjige je torej na preroškem sporočilu, ne pa na piscu. Sámo ime »Joél« (hebrejsko Yoh’él) naj bi menda pomenilo »Jehova je Bog«. To, da Joelova pripoved izdaja osebno poznavanje Jeruzalema, tamkajšnjega templja in podrobnosti iz tempeljske službe, bi nemara govorilo o tem, da je knjigo napisal v Jeruzalemu ali vsaj na Judovem. (Joel 1:1, 9, 13, 14; 2:1, 15, 16; 3:5, v NW 2:32)

3. Zaradi česa za domnevni čas nastanka Joelovega prerokovanja navajamo približno leto 820 pr. n. š.?

³ Kdaj pa je Joelova knjiga nastala? Tega se ne da zatrdno reči. Strokovnjaki postavljajo letnice kaj različno, vse od izpred 800. pr. n. š. pa tja do okrog 400. pr. n. š. Lahko pa bi oris Jehovove sodbe narodov v jozafatski ravnini razumeli kot namig, da je Joel svoje prerokovanje pisal nekaj časa po Jehovovi veliki zmagi v prid kralja Josafata Judovega, vsekakor pa po tem, ko je Josafat 936. pr. n. š. zakraljeval. (Joel 4:2, 12, v NW 3:2, 12; 2. kron. 20:22–26) Tudi je iz Joelovega besedila morda navajal že prerok Amos. To bi potem pomenilo, da je Joelovo prerokovanje nastalo pred Amosovim, Amos pa je nastopil svoje preroštvo nekako med 829. in 804. pr. n. š. (Joel 4:16, v NW 3:16; Amos 1:2) Na zgodnejši datum bi nemara smeli sklepati tudi iz tega, da knjiga v hebrejskem kanonu stoji med Ozejevo in Amosovo. Zato za domnevni čas nastanka Joelovega prerokovanja navajamo približno leto 820 pr. n. š.

4. Kaj vse dokazuje pristnost Joelove knjige?

⁴ Pristnost tega prerokovanja je izpričana že s tem, da iz nje navajajo ali jo vsaj omenjajo Krščanski grški spisi. Na binkoštni dan je o »preroku Joelu« govoril Peter in naobrnil eno njegovih prerokb. Isto prerokbo je navajal tudi Pavel in nakazal, da se je uresničila tako na Judih kot Nejudih. (Joel 3:1–5, v NW 2:28–32; Ap. dela 2:16–21; Rim. 10:13) Joelova prerokovanja zoper sosednje narode so se tudi vsa uresničila. Véliki Tir je najprej oblegal Nabuhodonozor, pozneje pa je Aleksander Veliki razdejal še otoško mesto. Prav tako je poguba doletela Filistejo. Edom je postal pustinja. (Joel 4:4, 19, v NW 3:4, 19) Pa tudi sicer Judje niso nikdar dvomili o kanoničnosti Joelove knjige in so jo med tako imenovanimi malimi preroki postavili celo na drugo mesto.

5. V čem je Joelovo prerokovanje izrazito osebnoizrazno?

⁵ Joelov slog je hkrati živahen in osebnoizrazen. Rad sega po poudarnih ponovitvah in nenavadnih primerah. Kobilicam denimo pravi narod, ali pa ljudstvo ali vojska. Njihovi zobje so podobni levjim, na videz so podobni konjem, hrušč in trušč, ki ga vzdigujejo, pa je podoben hrumu bojnih voz, ki se zvrščajo za boj. The Interpreter’s Bible na primer navaja naslednjo izjavo nekega strokovnjaka za nadzor kobilic: »Tega, kako je kobiličjo invazíjo v vsej njeni dramatičnosti do najmanjše podrobnosti natanko izrisal Joel, ni prekosil še nihče.« * Prisluhnimo torej, kaj o strahotnem Jehovovem dnevu prerokuje Joel.

VSEBINA JOELOVE KNJIGE

6. Katero strahotno videnje navda Joela najprej?

⁶ Žuželčji vdor ogoli deželo; bliža se Jehovov dan (1:1–2:11). Kako strahotno videnje o nesreči navda Joela! Vse kar gomazi od pogubonosne golazni, od gosenic do kobilic, od lazečih kobilic brezkrilk do ščurkov. Že so do golega obžrli trte in figovce, lakota trka na vrata dežele. Nič več ni jedilnih in pitnih daritev za Jehovovo hišo. Joel zdaj svari duhovnike in vse bogoslužne strežnike, naj se brž pokesajo.  »Oh, kakšen dan!« se mu utrga krik iz ust. »Da, blizu je Gospodov [Jehovov, NW] dan, pride kot razdejanje od Vsemogočnega.« (1:15) Vsa žival klavrno tava. Pašno zemljo z drevjem so polizali ognjeni zublji in pustinjo je posmodil požar.

7. Kako Joel opisuje Jehovovo vdirajočo bojno silo?

⁷ Razglasite preplah! »Zatrobite v rog na Sionu, zaženite krik na moji sveti gori!« (2:1) Bliža se Jehovov dan, mračen in temoten dan. Poglej! Številno in mogočno ljudstvo! Raju podobno deželo sprevrže v opustelo pustinjo. Nič jim ne uteče. Podobno konjem, z drdranjem bojnih voz dirjajo po vrhovih gora. Kakor za boj razvrščeno ljudstvo vdirajo v mesto, vzpenjajo se po obzidju, po hišah in skozi okna. Zemlja se strese, maje se nebo. In tej silni bojni sili poveljuje Jehova. »Velik je dan Gospodov, silno strašen: kdo ga more prestati?« (2:11)

8. a) Kako edino bi se dalo zajeziti ta mrčesji vdor? b) Kakšno povrnilo obljublja Jehova?

⁸ Obrnite se k Jehovu; izlil bo duh (2:12–3:5, v NW do 2:32). Pa vendar bi se ta vdor dalo nekako zajeziti. Jehova uči: »Obrnite se k meni z vsem srcem, [. . .] Pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil, vrnite se h Gospodu [Jehovu, NW], svojemu Bogu.« (2:12, 13) Glas trobente kliče ljudstvo k slovesnemu zboru. Če se bodo povrnili k njemu, se bo »Gospod [Jehova, NW] vnel za svojo deželo, in se [. . .] usmilil svojega ljudstva«. (2:18) Naklonil jim bo blagoslov in odpuščanje, vdiralca pa bodo zavrnili. Ne bo se jim več česa bati, napočil bo čas veselja in prešernosti, sadja in žita, vina in olja bo do sitega. Jehova jim bo povrnil za vse letine, kar jih je požrla njegova velika vojska kobilic. Obljublja jim: »Imeli boste jesti do sitega in slavili boste ime Gospoda [Jehova, NW], svojega Boga, ki je čudovito ravnal z vami.« (2:26) Spoznali bodo, da je sredi Izraela edino Jehova njihov Bog.

9. Katera v dno srca segajoča prerokba sledi potem?

⁹ »Po tem bom izlil svojega Duha na vse človeštvo,« govori Jehova, »in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali, vaši starčki bodo sanje imeli, vaši mladeniči bodo prikazni [videnja, NW] gledali; tudi na vaše hlapce in na vaše dekle bom v tistih dneh izlil svojega Duha.« Preden pa pride Jehovov dan, bo na soncu in luni videti strašna znamenja. A nekateri bodo vendarle preživeli: »In zgodilo se bo: vsi, ki bodo klicali ime Gospodovo [Jehovovo, NW], bodo rešeni.« (3:1–5, v NW 2:28–32)

10. Kaj se bo godilo v jozafatski nižini?

¹⁰ Narodi bodo sojeni v ,jozafatski dolini‘ (4:1–21, v NW 3:1–21). Jehova bo ujete z Judovega in iz Jeruzalema privedel nazaj. Narode pa bo zbral: Tir, Sidon in Filisteja bodo drago plačali za vse sramotenje in usužnjevanje Jehovovega ljudstva. Poslušajmo, kako Jehova izziva narode na boj: »Pripravite sveto vojno! Zdramite junake! Naj pridejo in nastopijo vsi vojščaki!« (4:9, v NW 3:9) Naj le prekujejo lemeže v meče in prikorakajo v jozafatsko nižino (Josafat pomeni »Jehova je sodnik«). Že namreč doni Jehovovo povelje: »Nastavite srp, ker žetev je zrela, [. . .] prekipevajo vinske kadi, zakaj velika je njihova hudobija! Množice, množice v dolini odločitve, zakaj blizu je Gospodov dan.« (4:13, 14, v NW 3:13, 14) Sonce in mesec potemnita. Jehova rjove s Siona, da se treseta nebo in zemlja, hkrati pa je svojemu ljudstvu še vedno pribežališče in zavetišče. Morali bodo spoznati, da je to Jehova, njihov Bog.

11. Kako Joel potem izriše blagoslove, ki bodo naposled pritekli od Jehova?

¹¹ »Tisti dan« bo vsega v rajskem izobilju! (4:18, v NW 3:18) Z gora bo kapljalo vino, s hribov bo teklo mleko in po strugah bo žuborelo vode do preobilja. Iz Jehovove hiše bo naviral bister studenec. Od Egipta in Edoma, ki sta po Judovem prelivala nedolžno kri, bo ostala zgolj še pusta samota, Juda z Jeruzalemom pa bo poseljen v nedogled »in Gospod [Jehova, NW] bo prebival na Sionu«. (4:21, v NW 3:21)

ZAKAJ KORISTNA

12. Kateremu Joelovemu bistvenemu preroškemu sporočilu je dal ob binkoštih Peter posebno težo?

¹² Nekateri komentatorji rišejo Joela kot zloveščega preroka nesreče. Pa je vendar z vidika samega Božjega ljudstva Joel v resnici bolj znanilec sijajne blagovesti o rešenju. Ravno to misel poudarja apostol Pavel v Pismu Rimljanom 10:13, kjer pravi: »In res: ,Kdorkoli bo klical Gospodovo [Jehovovo, NW] ime, bo zveličan.‘« (Joel 3:5, v NW 2:32) V vsem svojem sijaju se je Joelovo prerokovanje med drugim uresničilo na binkoštni dan leta 33 n. š. Takrat je Peter v navdihu izrecno pojasnil, da to izlitje Božjega duha na Kristusove učence prihaja v spolnitev Joelovega prerokovanja. (Ap. dela 2:1–21; Joel 3:1, 2, 5, v NW 2:28, 29, 32) In posebno težo je dal Peter ravno preroškemu pomenu Joelovega reka: »Vsak, kdor bo klical Gospodovo [Jehovovo, NW] ime, bo rešen.« (Ap. dela 2:21, 39, 40)

13. a) Katere izrazite podobnosti med Joelovo knjigo in Razodetjem nikakor ne moremo spregledati? b) Katere odlomke postavljamo ob bok Joelovi knjigi še v drugih prerokovanjih?

¹³ Sicer pa nikakor ne moremo spregledati izrazite podobnosti med Joelovim opisom kobiličje šibe in šibo, prerokovano v 9. poglavju Razodetja. Tudi tu sonce potemni. Kobilice so podobne za boj pripravljenim konjem, hrumijo čisto tako kakor bojni vozovi ter imajo zobe, podobne levjim. (Joel 2:4, 5, 10; 1:6; Raz. 9:2, 7–9) Prav tako se Joelovo prerokovanje o potemnjenju sonca v 3:4 (v NW 2:31)  dogodkovno postavlja ob bok odlomkom iz Izaijeve knjige 13:9, 10 in Razodetja 6:12–17, nič manj pa Matejevemu evangeliju 24:29, 30, tam pa Jezus izrecno govori, da to prerokovanje velja za čas, ko sam pride kot Sin človekov z močjo in veliko slavo. Na besede iz Joelove knjige 2:11, »velik je dan Gospodov, silno strašen«, očitno meri tudi odlomek iz Malahijeve knjige 3:23 (v NW 4:5). Vzporedne orise tega ,dne temine in temote‘ nahajamo tudi v Joelovi knjigi 2:2 in Sofonijevi knjigi 1:14, 15.

14. S katerimi odlomki zapoje Joelova knjiga slavospev Jehovovi suverenosti in srčni vdanosti?

¹⁴ Razodetjevo prerokovanje zre v prihodnost vse tja do ,velikega dne‘ božje jeze. (Raz. 6:17) O tem času prerokuje tudi Joelova knjiga, nakazuje pa, da bodo takrat, ko bo nad narode privršel »dan Gospodov [Jehovov, NW]«, tisti, ki bodo klicali k njemu za varstvo in rešenje, vendarle »rešeni«. »Svojemu ljudstvu je Gospod [bo Jehova, NW] pribežališče.« Vse se bo zopet razcvetelo kakor v Edenu: »Zgodilo se bo tisti dan, da bo z gora kapljalo novo vino in s hribov bo teklo mleko, po vseh Judovih strugah bodo žuborele vode. Studenec bo izviral iz hiše Gospodove.« Ob podobi te svetle obnovitvene obljube pa Joel zapoje tudi hvalospev suverenosti Boga Jehova in vsem iskreno čutečim ljudem, oprt na Njegovo usmiljenje, trka na srce: »Vrnite se h Gospodu [Jehovu, NW], svojemu Bogu, zakaj milostljiv je in poln usmiljenja, počasen za jezo in bogat v milosti.« In vsi, ki prisluhnejo temu navdihnjenemu pozivu, bodo v resnici žéli večno korist. (Joel 2:1; 3:5, v NW 2:32; 4:16, 18, v NW 3:16, 18; 2:13)

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]