Biblijska knjiga številka 30: Amos

Napisal: Amos

Kraj nastanka: Judovo

Čas nastanka: ok. 804. pr. n. š.

1. Kdo je bil Amos?

NE PREROK ne sin preroka, preprost ovčjerejec in obiralec sikomórovih fig – to je bil Amos, ki ga je poklical Jehova in ga poslal prerokovat, in to ne le njegovemu lastnemu narodu, Judu, temveč še celo bolj severnemu, Izraelovemu kraljestvu. Bil je med preroki, ki jih omenja Druga knjiga kraljev 17:13, 22, 23. Po rodu je bil iz Tekoe na Judovem, kakih 16 kilometrov južno od Jeruzalema oziroma kak dan hoda od južnega roba Izraelovega desetrodovnega kraljestva. (Amos 1:1; 7:14, 15)

2. Po čem moremo določati čas Amosovega prerokovanja?

² Naslovna vrstica Amosovega prerokovanja navaja, da je svojo preroško pot nastopil v dneh Judovega kralja Ozija in Izraelovega kralja Jeroboama II., Joasovega sina, ravno dve leti pred posebej omembe vrednim potresom. Po tem smemo to prerokovanje postaviti vsaj nekje znotraj 26-letnega razdobja od 829. do nekako 804. pr. n. š., to je v dobo, ko sta se vladi teh dveh kraljev prekrivali. Rušilni potres omenja prerok Zaharija za Ozijevih dni, ko so se ljudje v strahu pognali v beg. (Zah. 14:5, AC) Judovski zgodovinar Jožef navaja, da je do nekakšnega potresa prišlo takrat, ko je hotel Ozija v svoji prevzetnosti darovati kadilo v templju. Vendar se zdi, da se je potres, ki ga omenja Amos, primeril že nekoč poprej med Ozijevim kraljevanjem.

3. a) Zakaj je Amosovo naznanilo gorja prihajalo pravi čas? b) S čim je Amos izrekel hvalo Jehovovi suverenosti?

³ Ime Amos pomeni »Ki je v breme« oziroma »Ki nosi breme«. In Izraelu in Judu (pa tudi številnim poganskim narodom) je Amos naznanjal sporočila, ki so se v resnici šibila pod bremenom gorja, vendar je prinašal tudi utešljivo naznanilo o obnovi Jehovovega ljudstva. Sicer pa je bilo razlogov za oklic tega bremena gorja v Izraelu res na pretek. Vse je potekalo v znamenju splošnega gospodarskega razcveta, razkošnega življenja in razvrata. Jehovova Postava je med ljudstvom utonila v pozabo. Spričo navideznega blagostanja so postali slepi za dejstvo, da jih je tako kakor prezrelo sadje že najedla gniloba, ki je peljala le še naprej v pogin. Amos je namreč prerokoval, da bo moralo desetrodovno kraljestvo v pičlih nekaj letih po sili v onkrajdamaščansko pregnanstvo. Ob tem pa je izrekel hvalo pravičnosti in suverenosti Jehova, ki ga kar 21-krat imenuje »Suvereni gospod«. (Amos 1:8, NW)

4. Z uresničenjem katerih prerokb je izpričana pristnost Amosove knjige?

 ⁴ Z uresničenjem te in še drugih prerokb je izpričana tudi pristnost Amosove knjige. Prerok je tako še napovedal, da bo sovražne narode kroginkrog Izraela – Sirce, Filistejce, Tirce, Edomce, Amonce in Moabce – vse požrl ogenj pogube. Dandanašnji je že davno zgodovinsko dejstvo, da je sleherna teh sovražnih trdnjav s časom doživela polom. Še hujše graje vredno pa je bilo Judovo in Izraelovo dejanje, saj so ti obrnili hrbet Jehovu krivemu čaščenju na ljubo. Tako je leta 740 pr. n. š. po obleganju asirske vojske pod poveljstvom Salmanasarja V. nazadnje padla tudi zadnja Izraelova postojanka, utrjeno mesto Samarija. (2. kra. 17:1–6) Juda pa to, kar je doletelo njegov sestrinski narod, ni nič izučilo, in tako je 607. pr. n. š. pokončanje zadelo tudi njega.

5. S čim arheologija potrjuje to, kar piše Amosova knjiga?

⁵ Amos je bičal Izraela zaradi njegovega razkošništva; petičneži so si namreč na račun goljufanja revnejših slojev zidali »slonokoščena stanovališča« in se tam razsipniško gostili z jedačo in pijačo. (Amos 3:15; 5:11, 12; 6:4–7) Dokazila o takšnem blagostanju so obelodanili arheologi. Pri izkopavanjih Samarije so se dokopali do številnih predmetov iz slonove kosti. Encyclopedia of Archaeological Excavations in the Holy Land denimo navaja: »Te lahko delimo v dve glavni skupini: 1. Plakete, klesane v visokem reliefu, [. . .] 2. Plakete, klesane v ploskem reliefu in okrašene z vdelanim dragim kamenjem, barvastim steklom, zlato folijo idr. [. . .] Ti umetelni izdelki iz slonove kosti so bržkone plod feničanske umetne obrti, v rabi pa so bili najbrž kot krasilne intarzije, vdelane v palačno opravo izraelskih kraljev. Biblija na primer omenja ,slonokoščeno palačo‘, ki jo je sezidal Ahab (1. kra. 22:39), ob Amosovi žugajoči graji (6:4) pa ,slonokoščene postelje‘, ki so mu pomenile simbol razkošnega življenja, s kakršnim se je kitila Samarija.« *

6. Kaj zares neovrgljivega potrjuje pristnost Amosove knjige?

⁶ Da Amosova knjiga resnično sodi v Biblijo, ni nobenega dvoma. Njena pristnost je neovrgljivo izpričana s Štefanovo preubeseditvijo treh njenih vrstic v Apostolskih delih 7:42, 43 in z navedbo Jakoba, ki iz te knjige navaja v Apostolskih delih 15:15–18. (Amos 5:25–26, v NW do 27; 9:11, 12)

VSEBINA AMOSOVE KNJIGE

⁷ Zoper narode izrečene sodbe (1:1–2:3). »Gospod [Jehova, NW] s Siona rjove.« (1:2) Amos zato svari pred njegovimi plamtečimi sodbami zoper narode. Damask (Sirija) je z železnimi sanmi mlatil po Galaadu. Gaza (Filisteja) in Tir sta zajete Izraelce izročala Edomu. V Edomu samem niso marali nič slišati o usmiljenju in bratovski ljubezni. Amon je vdrl v Galaad. Moab je do pepela sežgal kosti edomskega kralja. Nad vse te narode se vzdiguje Jehovova roka, Jehova pa še pribija: »[Tega] ne bom preklical.« (1:3, 6, 8, 9, 11, 13; 2:1)

8. Zakaj Jehovovo sodbo naznanja tudi Judu in Izraelu?

⁸ Sodba nad Judom in Izraelom (2:4–16). Jehova pa ne bo preklical tudi jeze nad Judom. Ti so se pregrešili s tem, da so »zavrgli Gospodovo postavo«. (2:4) Pa Izrael? Njim na ljubo je Jehova izničil silne Amorejce in jim podelil dobro deželo. Obujal je mednje nazirce in preroke, pa so nazirce pripravili h kršenju zaobljube, prerokom pa »prerokovati prepovedali«. (2:12) Zato jih hoče Jehova ošibiti v temeljih, tako kakor se pod težo sveže pokošenega snopja šibi voz. Še njihovi korenjaki bodo morali nagi v beg.

9. Kaj govori za to, da to besedo pošilja Jehova, in zoper koga Amos izrecno prerokuje?

⁹ Poračun z Izraelom (3:1–6:14). Z rabo v oči bijočih prispodob Amos poudarja, da že sámo dejstvo, da on prerokuje, govori za to, da jim to besedo pošilja Jehova. »Gospod Bog [Suvereni gospod Jehova, NW] ne stori ničesar, ne da bi razodel svoj sklep svojim služabnikom prerokom. [. . .] Ko Gospod Bog govori, kdo bi ne prerokoval?« (3:7, 8) Ravno zato Amos izrecno prerokuje zoper razsipništvu vdane zatiralce, bivajoče v Samariji. Jehova jim bo njihove sijajne blazinjake iztrgal iz rok in njihove slonokoščene hiše bodo izginile.

10. Zaradi česa Jehova opominja Izraela in kateri dan gorja jih prej ali slej čaka?

¹⁰ Jehova našteva, s čim vse je že kaznoval in prevzgajal Izrael. Petkrat jih opominja: »Niste [se] k meni vrnili.« Zato pa: »Pripravi se, o Izrael, na srečanje s svojim Bogom!« (4:6–12) Amos zdaj ubere preroško žalostinko: »Padla je, ne bo več vstala devica Izraelova! Leži na svojih tleh, ni ga, da bi jo vzdignil!« (5:2) Pa vendar Jehova, On, ki je ustvaril prelesti neba in zemlje, kliče Izraela, naj ga vendar iščejo, pa bodo živeli. Pač, »iščite, kar je dobro, ne, kar je hudo, da boste živeli«. (5:4, 6, 14) A kaj jim bo pomenil Jehovov dan? Le dan gorja. Kakor deroč potok jih bo odplaknil v pregnanstvo daleč onkraj Damaska, njihove s slonovino prepažene hiše, nekoč priče bučnih veselic, pa se bodo sesule v podrtine in drobir.

11. S čigavo oblastjo Amos še kar vztraja pri tem, da hoče prerokovati zoper Izraela?

¹¹ Amos prerokuje navkljub nasprotovanju (7:1–17). Jehova svojemu preroku pokaže svinčnico, nastavljeno po sredi Izraela. Prizanašanja je konec. Razdejal bo Izraelova svetišča in se dvignil z mečem  zoper hišo Jeroboama II. Amasija, duhovnik v Betelu, Jeroboamu sporoči: »Amos snuje zoper tebe zaroto.« (7:10) Amosu pa Amasija veli, naj gre lepo na Judovo in se gre preroka tam. Amos pa mu dá jasno vedeti, odkod mu oblast, namreč: »Gospod [Jehova, NW] me je vzel, ko sem hodil za čredo, in mi je rekel: ,Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu!‘« (7:15) Amasiju in njegovi hiši pa Amos napove nesrečo.

12. Kakšno lakoto napove Izraelu? S katero veličastno obljubo pa se prerokovanje končuje?

¹² Tlačenje, kazen in obnova (8:1–9:15). Jehova pokaže Amosu košaro z zrelim sadjem. Izraela obsodi, ker tlači siromašne, in priseže »pri Jakobovem ponosu«, da bodo še obžalovali vse hudo, kar so ga zagrešili. »Glej, pridejo dnevi, govori Gospod [Suvereni gospod Jehova, NW], ko bom poslal v deželo glad, ne glad po kruhu in ne žeje po vodi, marveč glad, da bi slišali božjo besedo.« (8:7, 11) Padli bodo in nič več ne vstali. Najsi bi se vkopali v sam šeól ali se povzpeli v sama nebesa, jih bo Jehovova roka dosegla. Grešniki njegovega ljudstva bodo pomrli pod mečem. Potem pa sledi veličastna obljuba: »Tisti dan spet dvignem razpadlo Davidovo kočo, popravim razpoke, [. . .] obnovim jo, kakor je bila v nekdanjih časih.« (9:11) Znova zbranim pregnancem bo naklonil takšno blaginjo, da bo orač stopal tako tesno za žanjcem, da ta niti ne bo utegnil sproti pospraviti letine. In Jehovov blagoslov bo obstal na veke!

ZAKAJ KORISTNA

13. Kako nam lahko Amosova svarila koristijo danes?

¹³ Današnjemu biblijskemu bralcu bo vsekakor koristilo, če bo vselej pomnil, kaj je dalo povod za to, da je moral Amos nastopiti s takó pretečimi svarili zoper Izraela, Juda in njune najbližje sosede. Nihče namreč, ki zameta Jehovovo postavo, ki goljufa in tlači ubogega, ki je vsepogolten, ki je sprt z moralo in se vdaja malikovalstvu, ne more biti Jehovu pogodu. Zna pa Jehova tudi odpuščati tistemu, ki se odvrne od vsega tega in se pokesa, takšnega se tudi usmili. Zato pamet v roke; odstopímo od ničprida družbe tega zlega sveta in pomnimo, kaj pravi Jehova: »Iščite me in boste živeli!« (5:4, 6, 14)

14. Ali so znali Judje za časa Štefana obrniti Amosove opomine sebi v prid?

¹⁴ Iz Amosove knjige je ob času svojega mučeništva navajal Štefan. Spomnil je Jude, da si je njega dni pregnanstvo zakuhal Izrael sam z malikovalskim poklekanjem pred tujimi bogovi, Molohom, Rajfanom in drugimi. Ali pa so ti Judje to, da so skozi njegova usta vnovič slišali Amosove besede, znali obrniti sebi v prid? Ne, niso! Napolnjeni z gnevom so Štefana do smrti skamnali in si s tem tako rekoč priklicali na glavo še hujšo katastrofo ob razsulu Jeruzalema 70. n. š. (Amos 5:25–26, v NW do 27; Ap. dela 7:42, 43)

15. O katerih prerokovanjih o obnovi je koristno premisliti?

¹⁵ Koristno je tudi premisliti o uresničenju Amosovih premnogih prerokovanj, in to ne le tistih, ki so se spolnila s kaznijo Izraela, Juda in drugih narodov, temveč tudi prerokovanj o obnovi. Točno tako kot je po Amosovih ustih napovedala Jehovova beseda, so se izraelski pregnanci 573. pr. n. š. vrnili in znova pozidali in poselili svoja opustošena mesta ter zasadili vinograde in vrtove. (Amos 9:14; Ezd. 3:1)

16. Kako je Jakob nakazal, da se je odlomek iz Amosove knjige 9:11, 12 uresničil s krščansko občino?

¹⁶ Amosovo prerokovanje pa se je naravnost veličastno in spodbudno uresničilo tudi še v apostólski dobi. V razpravi o stekanju Neizraelcev v krščansko občino je Jakob po navdihu bistro razložil, da je to napovedovalo že prerokovanje iz Amosove knjige 9:11, 12. Nakazal je, da se ,zopetno sezidanje Davidove hiše iz razvalin‘ uresničuje s krščansko občino, da bodo namreč »iskali Boga tudi drugi ljudje in vsa ljudstva, nad katerimi se kliče moje ime. Tako govori Gospod [Jehova, NW].« Ravno na ta svetopisemski odlomek je bil torej oprt véliki preobrat, da si je namreč Bog, kakor je razložil Simon Peter, iz vrst poganov izbral »ljudstvo imenu svojemu«. (Ap. dela 15:13–19, AC)

17. Kakšno blaginjo in obstojnost napoveduje Amosova knjiga Božjemu kraljestvu?

¹⁷ V Jezusu Kristusu, glavi te krščanske občine, pa drugi odlomki prepoznavajo tudi ,Davidovega [sina]‘, ki deduje »prestol [svoj]ega očeta Davida« in vlada vekomaj. (Luka 1:32, 33; 3:31) Tako se torej Amosovo prerokovanje zazira v prihodnost, ko se bo dovršila zaveza z Davidom, zaveza za kraljestvo. Sklepne besede Amosove knjige pa ne odstirajo le prečudovitega videnja o kipeči blaginji ob času, ko naj bi Bog spet dvignil »Davidovo kočo«, ampak podčrtujejo tudi obstojnost Božjega kraljestva: »Zasadil jih bom v njihovi zemlji, in nikdar več ne bodo izruvani iz zemlje, ki sem jo njim dal, govori Gospod [Jehova, NW], tvoj Bog.« Ko bo Jehova obnovil »Davidovo kočo«, bo zemlja prepolna večnih blagoslovov! (Amos 9:13–15)

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

7. Nad katerimi narodi po Amosovem svarilu visi Jehovova sodba?