Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Biblijska knjiga številka 34: Nahum

Biblijska knjiga številka 34: Nahum

Biblijska knjiga številka 34: Nahum

Napisal: Nahum

Kraj nastanka: Judovo

Čas nastanka: pred 632. pr. n. š.

1. Kaj vemo o staroveških Ninivah?

»IZREK zoper Ninive.« (Nah. 1:1, NW) S takó zloslutnim uvodom se začenja Nahumovo prerokovanje. In zakaj je Nahum temu mestu naznanjal pogubo? Kaj sploh vemo o staroveških Ninivah? Vso njihovo zgodovino povzema v dveh besedicah že Nahum: ,krvoločno mesto‘. (3:1) Lego staroveških Niniv dandanašnji zaznamujeta dve gomili na vzhodnem bregu reke Tigris nasproti modernega mesta Mosul na severu Iraka. Mesto je bilo močno utrjeno z obzidjem in obrambnimi jarki in je zaslovelo kot prestolnica asirskega imperija v drugi polovici njene zgodovine. Nastanek mesta pa sega še prav tja v dobo Nimroda, ki je bil »velik lovec pred Gospodom [nasproti Jehovu, NW]; [. . .] Iz te dežele je izšel Asur [v Asirijo, NW] in sezidal Ninive«. (1. Mojz. 10:9–11) Ninive so se torej že začele slabó. Še zlasti pa so zaslovele za vlade Sargona, Senaheriba, Asarhadona in Asurbanipala v sklepnem obdobju asirskega imperija. Z vojnami in osvajalstvom se je mesto okitilo z vojnim plenom, hkrati pa se je ovenčalo tudi s krvavo slavo zaradi krutega, naravnost nečloveškega ravnanja, s katerim so se njegovi vladarji izživljali nad trumami ujetnikov. * Tako C. W. Ceram v svoji knjigi Gods, Graves and Scholars (povzeto po slovenskem prevodu z naslovom Pokopane kulture, Ljubljana 1956, str. 267) piše: »Ninive so se komaj s čim drugim vtisnile v zavest človeštva kot z umori in plenjenjem, podjarmljanjem, skrunitvijo slabotnih, vojno in vsemi mogočimi grozovitostmi, s krvavo vrsto vladarjev, ki so vladali samo s terorjem, redko imeli čas umreti naravne smrti ter so jim vedno sledili le še slabši.«

2. Kakšno je bilo ninivsko verstvo?

2 Kaj pa ninivsko verstvo? V Ninivah so častili cel panteon bogov, od katerih jih je bilo mnogo uvoženih iz Babilona. K tem bogovom so se ninivski vladarji obračali s priprošnjo, kadar so se odpravljali pokončevat in ugonabljat, k osvajalskim pohodom pa jih je ščuvalo denarja lakomno svečeništvo, ki si je melo roke v pričakovanju bogatega poplačila iz naropanega plena. W. B. Wright v svoji knjigi Ancient Cities (1886, str. 25) navaja: »Njihov kult je bil kult moči, moliti so bili pripravljeni samo orjaške kamnite idole, leve in bike, ki so s svojimi obaltnimi udi, orlovskimi krili in človeškimi glavami simbolizirali moč, pogum in zmago. Nacionalna stroka pri njih je bilo vojskovanje, nenehni netilci vojne pa svečeniki. Ti so večidel živeli ravno ob osvajalskem plenu, od katerega so vsakokrat, brez izjeme, še pred vsemi drugimi prejeli vnaprej dogovorjeni delež, zakaj ta neugnani rod plenilcev je bil nadvse pobožen.«

3. a) V čem je Nahumovo ime po svojem pomenu kot nalašč zanj? b) V katero dobo sodi Nahumovo prerokovanje?

3 Kljub pičlemu obsegu je Nahumovo prerokovanje na moč zanimivo. O samem preroku vemo sicer samo to, kar nam v nekaj besedah govori uvodna vrstica: »Knjiga videnja Nahuma iz Elkoša.« Vendar je zanimivo že to, da njegovo ime (hebrejsko Nahúm) pomeni »Tolažnik«. Njegovo oznanilo kajpada ni bilo v tolažbo Ninivam, temveč Božjemu zvestemu ljudstvu; temu je pomenilo gotovo in dokončno olajšanje po vsem, kar je moralo prestati od nespravljivega in mogočnega sovražnika. Tolažilna je tudi misel, da Nahum z ničimer ne omenja grehov svojega lastnega ljudstva. Sicer pa je prerokovanje, čeprav nam natančna lega Elkoša ni znana, najverjetneje nastalo na Judovem. (Nah. 2:1, v NW 1:15) In ko je Nahum prerokovanje sestavljal, je bil padec Niniv, kar je bilo leta 632 pr. n. š., še nekje v prihodnosti, hkrati pa knjiga ta dogodek že primerja padcu No-Amona (Teb na Egiptovskem), to pa se je zgodilo tik predtem. (3:8) Torej je moral Nahum svoje prerokovanje napisati nekje vmes v tem obdobju.

4. Katere očitne pisateljske odlike kaže Nahumova knjiga?

4 Knjiga se ponaša z edinstvenim slogom. Nikoli ne zahaja v nepotrebno besedičenje. Njena živa pesniška moč in njen realizem sta kot nalašč za knjigo, ki se uvršča med navdihnjena besedila. Knjigo odlikuje sočna, čustvena in dramatična govorica, obenem pa dostojanstven izraz, prečiščena figuralika in kleno izrisana, nenavadna frazeologija. (1:2–8, 12–14; 2:5, 13, v NW 412; 3:1–5, 13–15, 18, 19) Večji del prvega poglavja je po vsem videzu zgrajen v slogu akrostíšne pesnitve. (1:8, podčrtna opomba v NW) Nahumov slog še bogatí edinstvenost tematike, ki se je loteva. Izraelov zahrbtni sovražnik mu je skrajno mrzek. V njegovo obzorje se ne pririva nič drugega kot le Ninivam namenjena poguba.

5. S čim je izpričana pristnost Nahumovega prerokovanja?

5 Pristnost Nahumovega prerokovanja je izpričana s potankostjo, s kakršno se je to uresničilo. Kdo razen Jehovovega preroka bi si sicer v Nahumovi dobi drznil napovedati, da bo ponosna prestolnica asirske svetovne sile kdaj predrta pri ,vratih ob reki‘, da bo njena kraljeva palača razpuščena, mesto sámo pa »izropano, izpraznjeno, opustošeno«? (2:7–11, v NW 6–10) Dogodki, ki so temu sledili, so pokazali, da je prerokovanje resnično navdihnil Bog. Medijsko-babilonsko zavzetje Niniv denimo popisujejo letopisi babilonskega kralja Nabopolasarja: »Mesto [so spremenili] v kup ruševin in v grmad[o (razbitin) [. . .]] * Tako zelo docela so porušili Ninive, da je celo njihova lega za dolga stoletja utonila v pozabo. Nekateri kritiki so se na ta račun celo norčevali iz Biblije, češ da Niniv sploh nikoli ni bilo.

6. Kaj so tam, kjer so nekoč ležale Ninive, odkopali takšnega, da to govori v prid zgodovinskosti Nahumove knjige?

6 Potem pa so, vse še dodatno v prid pristnosti Nahumove knjige, vendarle odkrili, kje so Ninive nekoč ležale, in v 19. stoletju tam začeli z izkopavanji. Po ocenah bi bili morali premetati na milijone ton prsti, da bi jih res do kraja izkopali. In kaj so v Ninivah potegnili na dan? Marsikaj, kar govori v prid točnosti Nahumovega prerokovanja! Tamkajšnji spomeniki in napisi na primer zgovorno pričajo o ninivljanski okrutnosti, našli pa so tudi ostanke velikanskih krilatih levov in bikov. Nič čudnega torej, da je Nahum Ninivam vzdel ime »levji brlog«! (2:12, v NW 11) *

7. Kaj govori za kanoničnost Nahumove knjige?

7 Za kanoničnost Nahumove knjige govori to, da so jo med navdihnjena Pisma šteli že Judje. Tudi se popolnoma sklada z ostalo Biblijo. Poleg tega pa prerokovanje izreka v imenu Jehova, za čigar bistvene lastnosti in vseoblast tako zgovorno pričuje.

VSEBINA NAHUMOVE KNJIGE

8. Kakšen konec se po izreku piše Ninivam, kakšne dobre novice pa čakajo Juda?

8 Jehovov izrek zoper Ninive (1:1–2:1, v NW do 1:15). »Jehova je Bog, ki si pridržuje izključno vdanost in se maščuje.« S temi besedami prerok zariše prizorišče, na katerem se odigrava »izrek zoper Ninive«. (1:1, 2 NW) Jehova je sicer potrpežljiv, a poglejte si ga zdaj, ko si utira maščevanje z viharjem in nevihto. Tresejo se gore, hribi se opotekajo, zemlja se udira. Kdo more obstati pred njegovim plamtečim gnevom? Pa vendar je Jehova zavetje vsem, ki se k njemu zatekajo. Z Ninivami pa je konec. Pomorila jih bo povodenj, in »ne dvigne se dvakrat nesreča«. (1:9) Jehova bo izbrisal njihovo ime z imeni njihovih bogov vred. Ninive bo zagrebel. Juda pa nasprotno čakajo dobre novice! In sicer kaj? Sel miru jih poziva, naj praznujejo svoje praznike in izpolnijo svoje zaobljube, zakaj sovražniku, »ničvrednežu«, se piše konec. »Popolnoma bo uničen.« (2:1, v NW 1:15)

9. Kako v prerokovanju že zremo ninivski poraz?

9 Vnaprejšnje uzrtje ninivskega razsula (2:2–3:19, v NW od 2:1). Nahum zdaj draži Ninive z izzivalnim pozivom, češ naj le zberejo zoper pokončevalca vso svojo moč. Jehova pa bo obnovil svoje, ,Jakobovo lepoto in sijaj Izraela‘. Mar ne vidite ščitov in škrlata njegovih junaških borcev ter iskrečega se jekla njegovih bojnih voz »v dan, ko jih pripravlja«! (AC) »Po cestah drvijo vozovi,« »švigajo kakor bliski«. (2:3–5, v NW 2–4) V prerokovanju zdaj zremo bitko. Ninivljani se spotikaje ženejo branit obzidje, a je vse zaman. Rečna vrata se odpro, kraljeva palača je poplavljena, sužnje stokajo in se bijejo po prsih. Naj za bežečimi branilci še tako vpijejo »Stojte!«, se na ukaz nihče ne obrne. Mesto je izropano in opustošeno. Srca se topijo. Kje je zdaj levji brlog? Lev si je polnil jamo s plenom za mladiče, a kaj, ko Jehova zdaj oznanja: »Glej, jaz sem zoper tebe.« (2:13, AC) Pač, Jehova bo ninivljanski vojni stroj izročil ognju, njihove leviče pa v plen meču; njihovemu ropu na zemlji bo naredil konec.

10. Kot koga razgalijo Ninive in kako knjiga še nadalje riše njihov konec?

10 »Gorje krvoločnemu mestu! Vse na njem je prevara. Polno nasilja« je. Ali pa ne slišite pok biča in škripanje koles? Ne vidite konj v galopu, voz, ki odskakujejo, jezdecev, ki pridirjavajo, ne vidite bleska mečev in lesketa sulic? Že je tu grmada mrtvih, »mrličev brez konca«. (3:1, 3) In zakaj vse to? Zato ker so Ninive omamljale narode s svojo prostitucijo in ljudstva s svojim čarovništvom. Že v drugo Jehova naznanja: »Glej, jaz sem zoper tebe.« (3:5, AC) Kakor prešuštnico bodo Ninive razgalili in jo obrali do golega; njihova usoda ne bo nič boljša od No-Amonove (tebanske), mesta, ki ga je Asirija prisilila v pregnanstvo. Ninivske trdnjave so kakor dozorele smokve: »Ko jih otresajo, padejo v usta temu, ki jih hoče jesti.« (3:12) Njihovi vojščaki so se poženščili. Nič več ne reši Niniv ognja in meča. Njihovi čuvarji bodo odleteli kakor kobiličji roj na dan, ko posije sonce, in ninivsko ljudstvo se bo razkropilo. Asirski kralj bo spoznal, da ni za tolikšno katastrofo ne olajšave in ne leka. Vsi, ki bodo slišali govoriti o tem, pa bodo od veselja zaploskali, zakaj zaradi podlosti Asirije so trpeli vsi.

ZAKAJ KORISTNA

11. Lep primer katerih temeljnih biblijskih načel v praksi podaja Nahumova knjiga?

11 Nahumovo prerokovanje podaja lep primer nekaterih temeljnih biblijskih načel v praksi. Uvodne besede videnja tako še enkrat povedo, zakaj je Bog dal drugo izmed Desetih zapovedi: »Jehova je Bog, ki si pridržuje izključno vdanost.« (NW) Tik zatem tudi pribija, da se Jehova zagotovo »maščuje nad svojimi nasprotniki«. Zato Asirije, njenemu krutemu ponosu in njenim poganskim bogovom navkljub, ni moglo nič rešiti, da ne bi Jehova izvršil sodbe nad njo. Povsem smo lahko prepričani, da bo Jehova ob svojem času prav tako izvršil pravico nad vsemi hudobnimi. »Gospod [Jehova, NW] je potrpežljiv, a silno mogočen, Gospod ne pusti krivca nekaznovanega.« Na ozadju tega, kako je Jehova potrebil mogočno Asirijo, se torej še toliko veličastneje izrisuje njegovo pravo in njegova vseoblast. Za Ninivami je res ostalo vse samo še »izropano, izpraznjeno, opustošeno«. (1:2, 3; 2:11, v NW 10)

12. Čigavo obnovo naznanja Nahum in zaradi česa smemo njegovo prerokovanje povezovati s kraljestvenim upanjem?

12 Medtem ko naj bi bile Ninive ,popolnoma uničene‘, pa Nahum ,Jakobovi lepoti in sijaju Izraela‘ naznanja obnovo. Jehova pošilja svojemu ljudstvu tudi blagovest: »Glej, na gorah noge njega, ki prinaša blagovestje, ki oznanja mir!« To blagovestje pa se navezuje na Božje kraljestvo. Po čem to vemo? Stvar je očitna, ker namreč isto zvezo uporablja Izaija, le da on še dodaja: »Prinaša veselo vest, razglaša zveličanje, Sionu govori: ,Tvoj Bog kraljuje!‘« (Nah. 1:15, AC; 2:3, v NW 2; Iza. 52:7) Apostol Pavel pa potem taisto zvezo v Pismu Rimljanom 10:15 naobrača na kristjane, ki jih Jehova pošilja razglasit »dobro novico o kraljestvu«. (Mat. 24:14, NW) Tako kot govori že njegovo ime, podeljuje Nahum tudi obilo tolažbe vsem, ki iščejo mir in rešenje, ki prihajata z Božjim kraljestvom. Vsi ti bodo gotovo občutili, da je ,Gospod [Jehova, NW] dobrotljiv, zavetje ob dnevu stiske za nje, ki se k njemu zatekajo‘. (Nah. 1:7)

[Podčrtne opombe]

^ odst. 1 Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 201.

^ odst. 5 Ancient Near Eastern Texts, uredil J. B. Pritchard, 1974, str. 305; okrogli in oglati oklepaji že v navedenki; Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 958.

^ odst. 6 Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 955.

[Preučevalna vprašanja]