Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Biblijska knjiga številka 37: Agej

Biblijska knjiga številka 37: Agej

Biblijska knjiga številka 37: Agej

Napisal: Agej

Kraj nastanka: Jeruzalem

Čas nastanka: 520. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: 112 dni (520. pr. n. š.)

1., 2. Kaj Sveto pismo navaja o preroku Ageju in katero dvojno sporočilo je ta prinašal?

IME mu je bilo Agej, opravljal pa je delo preroka in »poslanca Gospodovega«; a kaj je bil po rodu? (Agej 1:13) Kdo je to sploh bil? Agej je deseti izmed tako imenovanih malih prerokov, obenem pa prvi izmed trojice, ki je služila po judovski vrnitvi v domovino 537. pr. n. š.; ob njem sta bila to še Zaharija in Malahija. Ime Agej, ali točneje Hagaj (hebrejsko Ḥaggái), pomeni »[Rojen na] praznik«. Morda bi to govorilo za to, da se je res rodil na kak praznični dan.

2 Po pričevanjih judovskega izročila smemo sklepati, da je bil Agej rojen v Babilonu in da se je z Zerubabelom in velikim duhovnikom Jozuetom (oziroma Jošuom) pridružil vrnitvi v Jeruzalem. Nastopal je ob strani preroka Zaharija; Ezdrova knjiga ju v 5:1 in 6:14 kaže, kako sta sinovom pregnanstva vlivala pogum, da bi znova poprijeli za tempeljsko zidavo. Bil je Jehovov prerok v dvojnem pomenu: zabičeval je Judom, naj spolnjujejo svoje dolžnosti do Boga, hkrati pa napovedoval, da bodo na primer potreseni vsi narodi. (Agej 2:6, 7)

3. Česa Judje niso doumeli, čeprav so se v resnici zato vrnili iz pregnanstva?

3 Zakaj pa je Jehova Ageju poveril to poslanstvo? Povod je bil naslednji: Leta 537 pr. n. š. je bil Kir razglasil svoj odlok, s katerim je Judom dovoljeval vrnitev v domovino skupaj z vnovičnim pozidanjem Jehovove hiše. Zdaj pa se je pisalo že leto 520 pr. n. š., pa tempelj še ni bil niti zdaleč dograjen. Vsa ta leta so bili Judje dovolili, da zaradi sovražnikovega nasprotovanja in pa lastne brezvoljnosti ter pridobitništva niso udejanjili tistega, zaradi česar so se sploh vrnili. (Ezd. 1:1–4; 3:10–13; 4:1–24; Agej 1:4)

4. Kaj je zavrlo tempeljsko zidavo, kako pa se je zadeva odvijala naprej, ko je preroštvo nastopil Agej?

4 Kot pripovedujejo zapisi, so bili templju komajda položili temelj (536. pr. n. š.), ko je že »ljudstvo v deželi skušalo Judovemu ljudstvu vzeti pogum in jih oplašiti, da bi ne zidali. Tudi so podkupovali svetovalce zoper nje, da bi preprečili njih namero.« (Ezd. 4:4, 5) Nazadnje je 522. pr. n. š. tem nejudovskim nasprotnikom uspelo izposlovati, da so to delo uradno prepovedali. Agej pa je preroštvo nastopil drugo leto vlade perzijskega kralja Darija Histaspa, to je 520. pr. n. š., in to je Judom dalo novih moči, da so povzeli tempeljsko zidavo. Takrat so sosednji guvernerji poslali Dariju dopis z zahtevo, naj razsodi o tem; ta pa je vrnil v veljavo poprejšnji Cirov odlok in tako Jude podprl nasproti njihovim sovražnikom.

5. S čim je izpričano, da Agejeva knjiga sodi v biblični kanon?

5 Judje sami niso nikoli dvomili o tem, ali Agejevo prerokovanje sodi v hebrejski kánon ali ne; za to govori tudi omemba v Ezdrovi knjigi 5:1, češ da je Agej prerokoval »v imenu Izraelovega Boga«; enako tudi Ezdra 6:14. Da Agejevo prerokovanje sodi k ,vsemu od Boga navdihnjenemu Svetemu pismu‘, izpričuje tudi Pavel, ki Ageja navaja v Pismu Hebrejcem 12:26: »Zdaj pa oznanja in pravi: ,Še enkrat bom stresel‘, pa ne le ,zemljo‘, temveč tudi ,nebo‘.« (Agej 2:6)

6. Iz česa sestoji Agejevo prerokovanje in kolikšen poudarek namenja Jehovovemu imenu?

6 Agejevo prerokovanje sestoji iz štirih naznanil, ki jih je Agej prerekel v roku 112 dni. Piščev slog je enostaven in premočrten, zlasti opazen pa je poudarek, ki ga namenja Jehovovemu imenu. V vsega skupaj 38 vrsticah omenja Jehovovo ime kar 35-krat, 14-krat v zvezi »Jehova nad vojskami« (NW). Prav tako ne dopušča nikakršnega dvoma, da bi njegovo sporočilo ne prihajalo od Jehova: »Agej, poslanec Gospodov [Jehovov, NW], [je] po naročilu Gospodovem [Jehovovem, NW] dejal ljudstvu: Jaz sem z vami, govori Gospod [Jehova, NW].« (1:13)

7. K čemu je Agej spodbodel Jude in v čem je ost njegovega sporočila?

7 V zgodovini Božjega ljudstva je bil to nadvse pomenljiv čas in Agejevo delo je pri tem, kot se je izkazalo, močno koristilo. Agej sam je svoje preroško poslanstvo opravljal brez vsakršnega pomišljanja in tudi ni z Judi v besedi prav nič slepomišil. Kar naravnost jim je povedal, naj že nehajo mečkati in naj raje krepko zavihajo rokave. Skrajni čas je že bil, da pozidajo Jehovovo hišo in obnovijo čisto čaščenje, če so hoteli iz Jehovove roke kdaj dočakati blaginjo. Vsa ost Agejevega sporočila je v tem, da mora človek, če hoče užiti kak blagoslov od Jehova, služiti pravemu Bogu in delati, kar je po Jehovovi zapovedi tudi treba delati.

VSEBINA AGEJEVE KNJIGE

8. Zakaj Jehova Jude trenutno ne blagoslavlja gmotno?

8 Prvo naznanilo (1:1–15). Namenjeno je upravitelju Zerubabelu in velikemu duhovniku Jozuetu, a tako, da ga sliši tudi ljudstvo. Med ljudstvom se namreč govori: »Še ni prišel čas, da bi zidali hišo Gospodovo [Jehovovo, NW].« Skozi Agejeva usta Jehova pronicljivo vprašuje: »Za vas same pa je čas, da prebivate v hišah z deščenim obojem, medtem ko je ta hiša v razvalinah?« (1:2, 4) Gmotno so sicer mnogo sejali, a jim ni to pri hrani, pijači in obleki nič kaj koristilo. »Premislite vendar svoja pota!« jih opozarja Jehova. (1:7) Skrajni čas je že, da gredo po les in pozidajo hišo, da bo Jehovu v poveličanje. Vsak za svojo hišo Judje že skrbijo, Jehovova hiša pa je zapuščena. Zato je Jehova tudi zadržal roso z neba, zemljo pa priškrnil pri njenem sadu ter človeka in njegov trud pri svojem blagoslovu.

9. S čim Jehova spodbode Jude k delu?

9 Aha, se jim že svetlika! Agej ni prerokoval zaman. Ljudstvo z oblastniki vred ,posluša glas Gospoda [Jehova, NW], svojega Boga‘. Namesto ljudi se zdaj bojijo Jehova. In on jim po ustih svojega poslanca Ageja zagotovi: »Jaz sem z vami.« (1:12, 13) Jehova sam obudi duha upravitelja, duha velikega duhovnika in duha ostanka svojega ljudstva. Lotijo se dela, ko je minilo komaj 23 dni, odkar je Agej nastopil s prerokovanjem, in to navkljub uradni prepovedi perzijske vlade.

10. Kaj se nekaterim Judom zdi o templju, ki ga ravno postavljajo, a kaj jim obljubi Jehova?

10 Drugo naznanilo (2:1–9). Komaj slab mesec po tem, ko zidava znova zaživi, Agej izreče svoje drugo navdihnjeno naznanilo. V njem nagovarja Zerubabela, Jozueta in ostanek ljudstva. Očitno se je nekaterim Judom, ki so se vrnili iz pregnanstva in ki so bili videli nekdanji Salomonov tempelj, zdelo, da je ta tempelj v primerjavi z onim kakor nič. Kaj pa pravi Jehova nad vojskami? ,Le pogumno na delo! Zakaj jaz sem z vami.‘ (2:4) Jehova jih spomni na zavezo, ki jo je sklenil z njimi, naroča jim, naj se ne bojijo. Vlije jim novih moči z obljubo, da bo potresel vse narode, da se bodo njihove dragocenosti stekale semkaj, in bo to hišo napolnil s slavo. In slava te hiše bo še večja, kakor je bila slava poprejšnje, in na tem kraju bo podelil mir.

11. a) S katero alegorijo Agej nakaže nemarnost duhovnikov? b) Kaj jim je to prineslo?

11 Tretje naznanilo (2:10–19). Dva meseca in tri dni pozneje Agej nagovori duhovnike. Ost svojega izreka zavije v alegorijo. Ali bo zato, ker duhovnik nese posvečeno meso, postal posvečen tudi ves drug živež, ki se ga dotakne? Odgovorijo mu, da ne. Ali pa postane kdo, ki se dotakne česa nečistega, denimo mrliča, tudi sam nečist? Odgovorijo mu, da postane. Agej zdaj alegorijo naobrne. Deželno ljudstvo je postalo nečisto, ker je zanemarilo čisto čaščenje. Najsi darujejo karkoli že, se Bogu Jehovu zdi nečisto. Zaradi tega Jehova tudi ne blagoslavlja njihovega truda, za povrh pa pošilja nadnje še pripeko, žitno rjo in točo. Naj ljudstvo spremeni svoja pota. Takrat ga bo Jehova blagoslovil.

12. Katero končno naznanilo nameni Agej Zerubabelu?

12 Četrto naznanilo (2:20–23). Tega Agej izreče istega dne kakor tretje naznanilo, le da ga naslovi na Zerubabela. Še enkrat Jehova pravi: »Potresel bom nebo in zemljo«, toda tokrat to razširi na popolno izničenje kraljestev narodov. Mnogo jih bo padlo, »drug pod mečem drugega [svojega brata, NW]«. (2:21, 22) Prerokovanje pa Agej sklepa z zagotovilom, da je Jehova Zerubabelu naklonjen.

ZAKAJ KORISTNA

13. V čem je bilo Agejevo prerokovanje neposredno koristno?

13 Jehovova štiri naznanila, sporočena po Agejevih ustih, so bila Judom tedanje dobe kaj koristna. Spodbodla so jih, da so se pri priči lotili dela, in v štirih letih in pol je bil tempelj dozidan, vse v prid pravemu čaščenju v Izraelu. (Ezd. 6:14, 15) Jehova je njihovo delovno vnemo blagoslovil. Ravno v tem času tempeljske zidave je Darij, perzijski kralj, preiskal državne arhive in vnovično potrdil veljavo Cirovega odloka. Tako so tempeljsko zidavo dokončali z uradno zaslombo. (Ezd. 6:1–13)

14. S katerim modrim naukom nam Agejeva knjiga streže danes?

14 Prerokovanje pa vsebuje tudi moder nauk za naše dni. V čem? Najprej s tem, da poudarja, kako zelo je treba, da gre stvarjenju bolj za blagor Božjega čaščenja kot pa za lastno korist. (Agej 1:2–8; Mat. 6:33) Zgovorno tudi izpričuje, da je sebičnež sam svoj poraženec, da se je nično gnati s pridobitništvom; v resnici bogatita le mir in blagoslov, ki prihajata od Jehova. (Agej 1:9–11; 2:9; Preg. 10:22) Poudarja tudi, da sama služba Bogu človeka še ne napravlja čistega, če tudi sama ni čista in ne prihaja iz vse duše, ter da je ne sme v ničemer mazati nečisto vedenje. (Agej 2:10–14; Kol. 3:23; Rim. 6:19) Daje nam spoznati, da Božji služabnik ne sme biti pesimist, da bi se denimo oziral po »dobrih starih časih«, marveč naj vsekdar upira svoj pogled v prihodnost, ,premišljuje naj svoja pota‘ in gleda, kako bi živel v poveličanje Jehovu. Takrat bo Jehova z njim. (Agej 2:3, 4; 1:7, 8, 13; Fil. 3:13, 14; Rim. 8:31)

15. Kaj govori Agejeva knjiga o tem, kakšen sad obrodi vneta pokorščina?

15 Brž ko so se Judje lotili tempeljskega dela, se je Jehova ozrl nanje z naklonjenostjo in jim naklonil uspeh. Ovire so izginile. Kot bi mignil, so delo opravili. Neustrašno, vneto delo za Jehova je pač vedno poplačano. Človek je nevšečnostim vedno kos, najsi so te resnične ali zgolj umišljene, če le pogumno vztraja v pogumni veri. Pokorščina »besedi GOSPODOVI« obrodi svoj sad. (Agej 1:1, AC)

16. V kakšni zvezi je Agejevo prerokovanje s kraljestvenim upanjem in h kateri službi naj nas to spodbode?

16 Kaj pa prerokovanje, da Jehova misli ,potresti nebo in zemljo‘? Ravno ta odlomek iz Ageja 2:6 naobrača apostol Pavel z besedami: »Zdaj pa [Bog] oznanja in pravi: ,Še enkrat bom stresel‘, pa ne le ,zemljo‘, temveč tudi ,nebo‘. ,Še enkrat‘ pomeni, da bo spremenjeno to, kar se kot ustvarjeno lahko strese, da bi ostalo to, kar je trdno. Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, se zahvaljujmo in Bogu v spoštljivem strahu služimo, kakor je njemu všeč. Zakaj naš Bog je ogenj, ki prečiščuje.« (Heb. 12:26–29) Agej pripoveduje, da bo Bog s tem potresenjem »prevrgel [. . .] kraljevske prestole in zlomil [. . .] moč kraljev narodov«. (Agej 2:21, 22) Ko to prerokovanje navaja Pavel, pa za razliko govori o Božjem kraljestvu, ki je »neomajno«. Bolj ko torej zremo na to kraljestveno upanje, bolj bodimo ,močni in delajmo‘, opravljajmo Bogu sveto službo. Mislimo tudi na to, da se bo v narodih zemlje, preden jih bo Jehova prevrgel, zganilo vse, kar je dragocenega, in priteklo preživetju naproti: »Razgibal bom vse narode; dragocenosti vseh narodov se bodo stekale sem in to hišo bom s slavo napolnil, govori Gospod nad vojskami.« (2:4, AC, 7)

[Preučevalna vprašanja]