Biblijska knjiga številka 38: Zaharija

Napisal: Zaharija

Kraj nastanka: Jeruzalem

Čas nastanka: 518. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: 520.–518. pr. n. š.

1. V kakšnem stanju je bil jeruzalemski tempelj ob času, ko je nastopil prerok Zaharija?

MRTVILO! Tako bi še najbolje opisali stanje zidarskih del pri Jehovovem templju v Jeruzalemu, ko je nastopil prerok Zaharija. Salomon je bil prvotni tempelj dozidal v sedmih letih in pol (1. kra. 6:37, 38), repatriirani Judje pa so bili v Jeruzalemu že 17 let, zidavi pa še kar ni bilo videti konca. Po prepovedi, ki jo je zaukazal Artakserkses (bodisi Bardija ali Gavmata), je delo naposled popolnoma zastalo. Zdaj pa je delo kljub tej uradni prepovedi spet oživljalo. Prek Ageja in Zaharija je Jehova drezal v ljudstvo, da bi se z novimi silami lotili zidanja in ga potem tudi speljali do konca. (Ezd. 4:23, 24; 5:1, 2)

2. Zakaj se je to opravilo zdelo veliko kakor gora, a na kaj jih je opozoril Zaharija?

² Opravilo, ki je bilo tako pred njimi, se je zdelo veliko kakor gora. (Zah. 4:6, 7) Bilo jih je malo, nasprotnikov pa veliko, in čeprav so imeli kneza  iz davidske rodovne linije, Zerubabela, niso imeli kralja in so bili pod tujo nadvlado. Kako zlahka bi se bili potegnili sami vase, v lastno klavrno samosrediščnost, ko jim je bilo v resnici ravno zdaj treba trdne vere in prave podjetnosti! Zato jih je Bog po Zahariju opozoril na svoje trenutne, hkrati pa na še veličastnejše prihodnje namere, da bi jim vlil moči za delo, ki ga je bilo treba opraviti. (8:9, 13) Še najmanj bi si zdaj mogli privoščiti, da bi bili nedovzetni tako kot njihovi očetje. (1:5, 6)

3. a) Kot koga Biblija razpoznava Zaharija in zakaj nosi ravno pravšnje ime? b) Kdaj je bilo Zaharijevo prerokovanje izrečeno in zapisano?

³ Kdo pa je bil Zaharija? Biblija omenja kakih 30 različnih ljudi, ki nosijo ime Zaharija. Vendar pa pisca knjige, ki nosi njegovo ime, razpoznava kot ,Zaharija, Barahijevega sina, ki je bil sin Idov‘. (Zah. 1:1; Ezd. 5:1; Neh. 12:12, 16) Njegovo ime (hebrejsko Zekaryáh) pomeni »Jehova se je spomnil«. Zaharijeva knjiga v resnici zelo jasno izpričuje, da se »Gospod [Jehova, NW] nad vojskami« spominja svojega ljudstva, da občuje z njimi zaradi svojega lastnega imena. (Zah. 1:3) Po datumih, ki jih knjiga omenja, bi ta časovno zajemala vsaj dve leti. Tempeljske zidave so se namreč znova polotili »v osmem mesecu, drugo leto kralja Darija« (oktober/november 520. pr. n. š.), ko je tudi Zaharija nastopil preroško službo. (1:1) Knjiga navaja še »četrti dan devetega meseca (kisleva)«, »v četrtem letu kralja Darija« (okrog 1. decembra 518. pr. n. š.). (7:1) Potemtakem je bilo Zaharijevo prerokovanje vsekakor izrečeno in tudi zapisano nekako med letoma 520 in 518 pr. n. š. (Ezd. 4:24)

4., 5. a) Zakaj je Zaharija napovedal Tirov padec že davno potem, ko je mesto oblegal Nabuhodonozor? b) Z uresničenjem zlasti katerih prerokb je navdihnjenost te knjige prepričljivo izpričana?

⁴ Preučevalci Zaharijeve knjige bodo našli obilo dokazov za njeno pristnost. Vzemimo na primer zadevo s Tirom. Po 13-letnem obleganju je babilonski kralj Nabuhodonozor končno razdejal Tir. To pa za Tir takrat še ni pomenilo popolnega konca. Še mnogo let pozneje je Zaharija napovedal Tirovo popolno uničenje. In res je Aleksander Veliki potolkel še tirsko otoško mesto, potem ko je dal nasuti sloviti prehod po morju; neusmiljeno ga je požgal, s tem pa hkrati uresničil Zaharijevo prerokovanje izpred kakih dveh stoletij. * (Zah. 9:2–4)

⁵ Najprepričljiveje pa je božanska navdihnjenost te knjige izpričana z uresničenjem njenih prerokb o Mesiju, Kristusu Jezusu, kot to spoznavamo ob primerjavi Zaharija 9:9 z Matejevim evangelijem 21:4, 5 in Janezovim evangelijem 12:14–16, Zaharija 12:10 z Janezovim evangelijem 19:34–37 ter Zaharija 13:7 z Matejevim evangelijem 26:31 in Markovim evangelijem 14:27. Podobnosti opažamo tudi med Zaharijem 8:16 in Pismom Efežanom 4:25, Zaharijem 3:2 in Judovim pismom 9 ter Zaharijem 14:5 in Judovim pismom 14. Ubranost, kakršno nahajamo v Božji Besedi, je resnično presijajna!

6. a) S čim se da razložiti slogovni pretrg od 9. poglavja Zaharijeve knjige naprej? b) Kaj je možni razlog za to, da se je Matej skliceval na Zaharija, kot bi to bil ,Jeremija‘?

⁶ Nekateri biblijski kritiki sicer menijo, da slogovni pretrg od 9. poglavja naprej govori za to, da tega besedilnega odseka ni mogel napisati Zaharija. Vendar pa ni ta sprememba sloga nič korenitejša od preloma, ki bi ga sicer opravičevala sprememba vsebine. Medtem ko prvih osem poglavij obravnava zadeve, ki so neposrednega pomena za ljudstvo v Zaharijevi dobi, se namreč prerok v poglavjih 9–14 zazira daleč naprej v odmaknjeno prihodnost. Drugi spet postavljajo pod vprašaj to, zakaj Matej, ko navaja Zaharija, njegove besede pripisuje Jeremiju. (Mat. 27:9; Zah. 11:12) Tu gre očitno za to, da so za prvega izmed Poznejših prerokov včasih šteli Jeremija (namesto Izaija, tako kot v naših sodobnih biblijah); torej bi bilo čisto mogoče, da se je Matej s tem, da je Zaharija navajal kot ,Jeremija‘, samo držal judovske navade, po kateri so z imenom prve knjige kakega svetopisemskega razdelka merili na celoten razdelek. Tako je tudi Jezus s poimenovanjem ,psalmi‘ zajel vse knjige, ki jim sicer pravimo Spisi (Hagiografa). (Luka 24:44) *

7. Kakšna je zgradba Zaharijeve knjige?

⁷ Do 8. vrstice 6. poglavja knjiga obsega niz osmih videnj, ki so zvrstno podobna Danijelovim in Ezekijelovim, navezujejo pa se večidel na tempeljsko pozidavo. Videnjem nato sledijo izreki in prerokovanja o iskrenem čaščenju, o obnovi in o Jehovovem vojnem dnevu.

VSEBINA ZAHARIJEVE KNJIGE

8. Kaj pripoveduje o Jeruzalemu in narodih videnje o četverih jezdecih?

⁸ Prvo videnje: četveri jezdeci (1:1–17). »Vrnite se k meni [. . .] in tudi jaz se vrnem k vam,« govori Jehova, potem pa vpraša: »Moje besede in moje naredbe, ki sem jih zapovedal svojim služabnikom prerokom, ali niso dosegle vaših očetov?« (1:3, 6) Ljudstvo prizna, da jih je doletelo, kar jim je po pravici šlo. Tu se začenja Zaharijevo prvo videnje. Štirje jezdeci stojijo ponoči med drevjem  blizu Jeruzalema; vrnili so se z ogleda po vsej zemlji, in ta, kot ugotavljajo, mirno počiva. Pač pa nima miru Jehovov angel, ki jih zaslišuje, in to zaradi Jeruzalemovega stanja. Jehova sam oklicuje svoj silni srd zoper narode, ki so še pospešili Sionovo nesrečo, in izjavlja, da se bo ,zopet obrnil poln usmiljenja k Jeruzalemu‘. Njegova hiša v njem bo obnovljena in njegova mesta »bodo spet v obilju blagoslova«. (1:16, 17)

9. Kako Jehova razloži videnje o rogovih in kovačih?

⁹ Drugo videnje: rogovi in kovači (2:1–4, v NW 1:18–21). Zaharija vidi četvere rogove, ki so razkropili Juda, Izraela in Jeruzalem. Nato mu Jehova pokaže še štiri kovače in razloži, da bodo ti prišli odbit rogove narodom, ki nastopajo zoper Juda.

10. V kakšni zvezi je Jehova z Jeruzalemovim razcvetom?

¹⁰ Tretje videnje: Jeruzalemov razcvet (2:5–17, v NW 2:1–13). Prikaže se človek, ki Jeruzalemu jemlje mere: mesto bo blagoslovljeno s širitvijo, Jehova ga bo obdajal kakor ognjen zid in njegova slava bo sredi njega. Jehova kliče: »Oh, Sion, béži«, zraven pa svari: »Kdor se vas dotakne, se dotakne punčice očesa njegovega [mojega, NW].« (2:7, 8, AC) Sion se bo, ko bo v njegovi sredi prebival Jehova, veselil in mnogi narodi se bodo pridružili Jehovu. Vse meso pa naj umolkne pred Jehovom, »zakaj vstal je in prihaja iz svojega svetega templja«. (2:17, v NW 13)

11. Kako je veliki duhovnik Jozue opravičen in kako mora zdaj hoditi?

¹¹ Četrto videnje: Jozuetovo odrešenje (3:1–10). Prikaže se veliki duhovnik Jozue na sojenju; zoper njega nastopa Satan, Jehovov angel pa Satanu izreka grajo. Ali ni mar Jozue »ogorek, ki so ga iz ognja potegnili«? (3:2) Jozue je spoznan za očiščenega, in umazana oblačila mu zamenjajo za čista »praznična oblačila« (AC). Zabičano mu je, naj hodi po potih Boga Jehova, ki ,pripelje svojega služabnika, mladiko,‘ in ki položi pred Jozueta kamen, na katerem je sedmero očes. (3:4, 8)

12. S čim jim Jehova vlije poguma in kaj jim zagotovi v zvezi s tempeljsko zidavo?

¹² Peto videnje: svečnik in oljki (4:1–14). Angel zbudi Zaharija, da si ta ogleda zlat svečnik s sedmimi svetilnicami in dvema oljkama ob strani. Sliši tudi besedo, ki jo Jehova govori Zerubabelu: ,Ne z močjo in ne s silo, temveč z Božjim duhom.‘ Pred Zerubabelom bo »velika gora« postala ravnina in templjev glavni kamen se bo dvignil ob glasnih vzklikih »Naj živi! Naj živi!«. Zerubabel je templju položil temelje in Zerubabel bo delo tudi dovršil. Sedmero svetilnic pomeni Jehovove oči, »ki preiskujejo vso zemljo«. (4:6, 7, 10) Oljki pa sta Jehovova maziljenca.

13.–15. Kaj kaže videnje o knjižnem zvitku, ki leti, pa o efinem merniku in o četverih vozovih?

¹³ Šesto videnje: knjižni zvitek, ki leti (5:1–4). Zaharija vidi kakih 9 metrov dolg in 4,5 metra širok knjižni zvitek, ki leti. Angel razloži, da je to prekletstvo, ki se širi zaradi vseh, ki kradejo in lažnivo prisegajo v Jehovovem imenu.

¹⁴ Sedmo videnje: efin mernik (5:5–11). Dvigne se pokrov z mernika za eno efo (približno 22 litrov) in prikaže se ženska, ki nosi ime »Hudobija«. Ta mora na silo spet nazaj v mernik, tega pa potem vzdigneta na nebo dve ženski s perutmi, da jo odneseta v Senaar (Babilon) in da »ga tam postavijo na njegovo mesto«. (5:8, 11, AC)

¹⁵ Osmo videnje: četveri vozovi (6:1–8). Glej! Iz srede dveh bronastih gora privozijo štirje vozovi, vsak z drugobarvnimi konji. To so četveri duhovi neba. Na angelovo povelje se poženejo v tek prek zemlje.

16. Kaj govori prerokovanje o »Mladiki«?

¹⁶ Mladika; neiskreni post (6:9–7:14). Jehova zdaj Zahariju naroči, naj velikemu duhovniku Jozuetu dene na glavo sijajno krono. Preroško mu pripoveduje o ,Mladiki‘, ki bo sezidal Jehovov tempelj in bo duhovnikoval na svojem prestolu. (6:12)

17. Kaj si Jehova v resnici želi od svojih častilcev in kje so končali tisti, ki niso hoteli poslušati njegovih besed?

¹⁷ Dve leti po tem, ko je Zaharija nastopil preroško službo, prispe iz Betela odposlanstvo z vprašanjem za tempeljske duhovnike, ali naj še naprej spoštujejo določene žalovalne in postne čase. Jehova po Zahariju ljudstvo z duhovniki vred vpraša, ali se postijo res iskreno, od srca. V resnici si od njih želi ,ubogljivosti, resnične pravice, srčne vdanosti in usmiljenja‘. (7:7, 9, NW) Ker pa so Judje uporno obračali hrbet njegovim preroškim besedam in jih s srcem, trdim ko diamant, niso hoteli poslušati, jih je razpodil na vse strani med narode.

18. Kakšno veličastno obnovo obljublja Jehova?

¹⁸ Obnova; »deset mož« (8:1–23). Jehova oklicuje, da se bo vrnil na Sion in bo prebival sredi Jeruzalema, ki mu bodo takrat rekli »zvesto mesto«. Starčki bodo posedali po mestnih trgih in otroci se bodo tod igrali. Nič lažjega kot to za Jehova, zvestega in pravičnega Boga! Ostanku svojega ljudstva Jehova obljublja seme miru in pravi: »Ne bojte se! Naj bodo vaše roke močne!« (8:3, 13) Le tole naj izvršujejo: drug z drugim naj govorijo resnico, sodijo naj po pravici, v srcu naj si ne izmišljajo nič hudega in po krivem naj ne prisegajo. O, nekoč pa bodo prebivalci mnogih mest vabili drug drugega, da bi šli z iskrenim srcem iskat Jehova, in »deset mož« iz vseh jezikov bo »prijelo judovskega moža za rob suknje« ter šlo z Božjim ljudstvom. (8:23)

19. Kateri trdi izreki sledijo potem, kaj pa bo po tej besedi z Jeruzalemovim kraljem?

 ¹⁹ Izreki zoper narode, lažne pastirje (9:1– 11:17). V drugem odseku knjige, v poglavjih 9–14, preide Zaharija z alegoričnih videnj na običajnejši preroški slog. Začenja s trdim izrekom zoper razna mesta, med njimi zoper skalnati otoški Tir. Jeruzalem pa naj od veselja vriska, ker: »Glej, k tebi prihaja tvoj kralj: pravičen je in zmagoslaven, krotak, na osliču jezdi, na žrebetu oslice.« (9:9) Ta bo uničil bojne vozove in loke, narodom bo oznanil mir in zavladal do krajev zemlje. Jehova se bo bojeval za svoje ljudstvo zoper Grčijo in jih rešil. »O, kako srečen bo, kako lep!« (9:17) Jehova, On, ki daje dež, obsoja vedeževalce in lažne pastirje. Judovo hišo bo napravil močno, Efraimovce kakor junaka. Rešenih »srce se bo radovalo v Gospodu [Jehovu, NW] [. . .] z njegovim imenom se bodo ponašali«. (10:7, 12)

20. Katera simbola udejanjata palici »Dobrohotnost« in »Edinost«?

²⁰ Zaharija zdaj dobi nalogo, da naj pase drobnico, ki so jo v zakol odprodali neusmiljeni pastirji, ki pravijo: »Hvaljen bodi Gospod! Obogatel sem!« (11:5) Prerok vzame dve palici in ju imenuje »Dobrohotnost« in »Edinost«. (11:7) S tem da prelomi »Dobrohotnost«, simbolizira razdrtje zaveze. Potem zahteva plačilo in odtehtajo mu 30 srebrnikov. Jehova Zahariju veli, naj denar, to »krasno ceno, za katero so me ocenili«, kot temu skrajno sarkastično pravi, vrže v zakladnico. (11:13) Zdaj zlomi palico »Edinost«: razdira namreč bratovsko edinost med Judom in Izraelom. Nad lažne pastirje, ki puščajo Jehovovo čredo vnemar, pa bo prišel meč.

21. a) Na kaj obsoja Jehova te, ki se bojujejo zoper Jeruzalem? b) Kdo bo razkropljen in kdo prečiščen?

²¹ Jehova se vojskuje, zakraljuje (12:1–14:21). Začenja se nov izrek. Jehova bo naredil Jeruzalem vsem ljudstvom v opojno čašo in v težko skalo, ob kateri se bodo vsi, ki jo bodo poskušali vzdigniti, poškodovali. Vse narode, ki pridejo nad Jeruzalem, bo izničil. Nad Davidovo hišo pa bo Jehova izlil duha milosti in molitve; ozirali se bodo nanj, ki so ga prebodli, in žalovali za njim, »kakor žalujejo za sinom edincem«. (12:10) Jehova nad vojskami naznanja iztrebljenje vseh malikov in lažnih prerokov; takšnega preroka morajo lastni starši prebosti, da bo v sramoti odložil svoje prerokovalsko oblačilo. Jehovovega pastirskega družabnika bodo udarili, čredo pa razkropili, vendar bo Jehova »tretji del« prečistil, da bo klical njegovo ime. In Jehova bo dejal: »Moje ljudstvo je,« oni pa bodo odgovorili: »Gospod [Jehova, NW] je moj Bog.« (13:9)

22. Kaj se bo na »dan, ki pripada Jehovu« zgodilo z narodi in kaj z Jeruzalemom?

²² »Glej, prihaja dan, ki pripada Jehovu!« Vsi narodi bodo naskočili Jeruzalem in polovica mesta pojde v pregnanstvo, obstal bo le ostanek. Takrat bo nastopil Jehova in se vojskoval zoper te narode, »kakor se je vojskoval ob dnevu bitke«. (14:1, NW, 3) Oljčna gora na Jeruzalemovem vzhodu se bo preklala od vzhoda proti zahodu in tako ustvarila zavetno dolino. Tisti dan bodo iz Jeruzalema vrele žive vode na vzhod in zahod in »Gospod [Jehova, NW] bo kralj nad vso zemljo«. (14:9) Medtem ko bo Jeruzalem lepo na varnem, bo Jehova udaril z nadlogo vse, ki se vojskujejo zoper njega. Ko bodo še stali na nogah, jim bo segnilo meso z očmi in jezikom vred. Popadla jih bo zmešnjava. Drug zoper drugega bodo dvignili svojo pest. Vsi preživeli izmed narodov pa bodo morali ,vsako leto hoditi gori molit Kralja, Gospoda nad vojskami‘. (14:16)

ZAKAJ KORISTNA

23. S čim Zaharijevo pisanje utrjuje človeka v veri?

²³ Vsak, ki preučuje Zaharijevo prerokovanje in razglablja o njem, si bo s tem pridobil koristno vednost, ki ga bo utrjevala v veri. Zaharija namreč z zvezo »Jehova nad vojskami« (NW) kar čez 50-krat opozori na to, da je to Bog, ki se za svoje ljudstvo bojuje in ga ščiti ter ga napolnjuje z močjo, kolikor mu je je treba. Ko se je tempeljski pozidavi postavilo po robu kakor gora veliko nasprotovanje, je Zaharija naznanil: »Ne z močjo in ne s silo, temveč z mojim duhom, govori Gospod nad vojskami. Kdo si ti, velika gora, pred Zerubabelom? Ravnina postaneš!« In ob pomoči Jehovovega duha so tempelj tudi dogradili. Tudi dandanašnji bodo ovire ponehale, če se jih bomo le lotevali z vero v Jehova. Natanko tako, kot je svojim učencem povedal Jezus: »Če imate vero kakor gorčično zrno in porečete tej gori: ,Prestavi se odtod tja!‘, se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« (Zah. 4:6, 7; Mat. 17:20)

24. Kako slika zvestovdanost 13. poglavje Zaharijeve knjige?

²⁴ Od 2. do 6. vrstice 13. poglavja Zaharija slika zvestovdanost, ki še dandanašnji zaznamuje Jehovovo organizacijo. Ta mora presegati vse siceršnje človeške vezi, na primer vez krvi in mesa med najbližjimi svojci. Če bi namreč kdo iz najožjega sorodstva po krivem prerokoval v Jehovovem imenu, se pravi, da bi govoril nasprotno kraljestvenemu oznanilu in skušal še druge znotraj občine Božjega ljudstva napeljati na zmoto, morajo člani njegove družine zvestovdano podpreti kakršenkoli že sodni postopek, ki bi ga zoper takega uvedla občina. Enako se je treba držati tudi do kateregakoli zaupnejšega družabnika, ki lažnivo prerokuje, da bi ga  morda le obšel sram in bi mu tolikšen pregrešek šel živo do srca.

25. Kako Zaharijevo prerokovanje skupaj z drugimi svetopisemskimi odlomki daje spoznati, kdo je Mesija, »Mladika«, ter to, da bo ta opravljal vlogo Velikega duhovnika in Kralja pod Jehovom?

²⁵ Kot smo nakazali že v uvodnih odstavkih, je Zaharija do najmanjše podrobnosti napovedal vse o tem, kako bo Jezus po kraljevsko všel v Jeruzalem ,krotak, na osliču jezdeč‘, da ga bodo izdali za »trideset srebrnikov«, da se bodo ob tem njegovi učenci razkropili in da ga bo na kolu prebodla vojakova sulica. (Zah. 9:9; 11:12; 13:7; 12:10) Prerokovanje prav tako navaja, da bo Jehovov tempelj sezidal »Mladika«. S primerjavo Izaija 11:1–10, Jeremija 23:5 in Lukovega evangelija 1:32, 33 pa razvidevamo, da je to ravno Jezus Kristus, ki bo ,kraljeval v Jakobovi hiši vekomaj‘. Zaharija riše ,Mladiko‘ kot ,duhovnika na svojem prestolu‘, to pa se spet navezuje na besede apostola Pavla »Jezus [. . .] je postal véliki duhovnik na veke, kakršen je Melkizedek« in »Sédel [je] na desno prestola veličastva v nebesih«. (Zah. 6:12, 13; Heb. 6:20; 8:1) Prerokovanje torej kaže na to, da je »Mladika« Veliki duhovnik in Kralj na Božji desnici v nebesih, hkrati pa razglaša Jehova za Suverenega vladarja čez vse: »Gospod [Jehova, NW] bo kralj nad vso zemljo. Tisti dan bo Gospod edini Bog, in njegovo ime bo edino.« (Zah. 14:9)

26. Kateri veličastni »dan« Zaharija vedno znova omenja?

²⁶ Prerok zvezo »tisti dan«, s katero meri na tisti čas, ponovi približno 20-krat, z njo svoje prerokovanje celo končuje. Če si vsa ta mnoga mesta, kjer se zveza pojavlja, natančneje ogledamo, ugotovimo, da je to dan, ko bo Jehova iztrebil imena malikov in odpravil krive prerokovalce. (13:2, 4) To bo dan, ko se bo Jehova vojskoval z napadalskimi narodi in zasejal zmešnjavo v njihove vrste; udaril jih bo s pokončanjem, svojemu ljudstvu pa bo odmeril ,dolino svojih gora‘ v zatočišče. (14:1–5, 13, AC; 12:8, 9) Pač, »Jahve, njih Bog, jih bo ta dan rešil, ker so čreda njegovega ljudstva«, in vabili bodo drug drugega pod trto in pod smokvo. (Zah. 9:16; 3:10; Mih. 4:4) To bo ta veličastni dan, ko bo Jehova nad vojskami ,prebival v sredi‘ svojega ljudstva in bodo privrele »iz Jeruzalema žive vode«. S temi besedami nam Zaharija pomaga, da v dogodkih ,tega dne‘ prepoznamo znanilce ,novega neba in nove zemlje‘ po kraljestveni obljubi. (Zah. 2:11, AC; 14:8; Raz. 21:1–3; 22:1)

27. S čim postavlja Zaharijevo prerokovanje posvečenje Jehovovega imena v žarišče svojega sporočila?

²⁷ »Kdo bo zaničeval dan skromnih začetkov?« sprašuje Jehova. Glej! Ta silni razcvet bo zajemal vso zemljo: ,Prišla bodo mnoga ljudstva in močni narodi, da bi iskali Gospoda nad vojskami v Jeruzalemu, in deset mož iz narodov vseh jezikov bo prijelo judovskega moža za rob suknje in bodo rekli: »Z vami pojdemo, zakaj slišali smo, da je Bog z vami!«‘ »Tisti dan« bo še konju na kraguljčkih pisalo: »Svetost pripada Jehovu!« (NW) Nadvse koristno je torej premišljati o teh v srce segajočih prerokbah, ker nam kažejo, da bo po Jehovovem kraljestvenem Semenu Njegovo ime resnično posvečeno! (Zah. 4:10; 8:22, 23; 14:20)

[Podčrtni opombi]

[Preučevalna vprašanja]