Biblijska knjiga številka 39: Malahija

Napisal: Malahija

Kraj nastanka: Jeruzalem

Čas nastanka: po 443. pr. n. š.

1. Kaj govori o Malahijevi vnemi za Jehova?

KDO je bil Malahija? O njegovem rodu ali osebni zgodovini ni nikjer niti enega samega pisnega podatka. Zato pa že iz samega tona njegovega prerokovanja preočitno spoznavamo, da je bil strastno vnet v svoji vdanosti Bogu Jehovu, da je nastopal za njegovo ime in neomadeževano čaščenje in da ga je navdajala sveta jeza nad ljudmi, ki po lastni izpovedi služijo Bogu, v resnici pa služijo le sami sebi. Štiri poglavja (oziroma tri po Ekumenski izdaji) njegovega prerokovanja ime Jehova v izvirniku omenjajo kar 48-krat.

2. Kaj ime Malahija najbrž pomeni in kdaj je Malahija očitno živel?

² Po hebrejsko mu je bilo ime Mal’akí, kar najbrž pomeni »Moj glasnik«. Po hebrejskem Svetem pismu, po Septuaginti in po kronološkem redu samih knjig stoji Malahijeva knjiga na zadnjem mestu dvanajsterih  tako imenovanih malih prerokov. Po izročilu Velike sinagoge je Malahija živel za prerokoma Agejem in Zaharijem in je bil Nehemijev sodobnik.

3. Kaj govori za to, da je Malahijevo prerokovanje nastalo po letu 443 pr. n. š.?

³ Kdaj je njegovo prerokovanje nastalo? Glede na to, da je deželo takrat upravljal deželni oblastnik oziroma upravitelj, ga smemo postaviti nekako v dobo Jeruzalemove obnove že po 70-letni pustoti Judovine. (Mal. 1:8) Katerega upravitelja pa? Glede na to, da knjiga omenja tempeljsko službo, na gradnjo templja pa ne namiguje, je to moralo biti že po dobi upravitelja Zerubabela, med čigar mandatno dobo so tempelj dozidali. Iz te dobe pa Sveto pismo omenja le še enega upravitelja (oziroma kraljevega namestnika), namreč Nehemija. Ali pa se prerokovanje dobro vklaplja v Nehemijev čas? Pozidave Jeruzalema z njegovim obzidjem Malahijeva knjiga z ničimer ne omenja, zato moramo zgodnji del Nehemijevega upraviteljstva oziroma namestništva že izločiti iz obravnave. Pač pa knjiga veliko govori o duhovniških zlorabah, po čemer bi lahko Malahija povezali s stanjem ob Nehemijevem drugem prihodu v Jeruzalem, potem ko ga je 443. pr. n. š., v 32. letu vladanja, kralj Artakserkses odpoklical v Babilon. (Mal. 2:1; Neh. 13:6) Tudi siceršnji podobni odlomki v Malahijevi in Nehemijevi knjigi nakazujejo, da to prerokovanje velja izrecno za ta čas. (Mal. 2:4–8, 11, 12 – Neh. 13:11, 15, 23–26; Mal. 3:8–10 – Neh. 13:10–12)

4. S čim je izpričana pristnost in navdihnjenost Malahijeve knjige?

⁴ Malahijevo knjigo so Judje od nekdaj priznavali za pristno. Da je njeno navdihnjenost in hebrejskospisno kanoničnost priznavala tudi krščanska občina, pa izpričujejo Krščanski grški spisi, ki iz nje navajajo in nemalokrat kažejo na uresničenje njenih prerokb. (Mal. 1:2, 3 – Rim. 9:13; Mal. 3:1 – Mat. 11:10 in Luka 1:76 ter 7:27; Mal. 3:23, v NW 4:5, 6 – Mat. 11:14 in 17:10–13, Mar. 9:11–13 ter Luka 1:17)

5. Kakšna duhovna upadlost je bila povod za Malahijevo prerokovanje?

⁵ Malahijevo prerokovanje kaže na to, da sta se verska vnema in navdušenje, ki sta ga ob pozidavanju templja predramila preroka Agej in Zaharija, že unesla. Duhovništvo je postalo nemarno, prevzetno in samopravično. Tempeljsko bogoslužje se je sprevrglo v navadno farso. Spričo splošnega občutja, da Bogu ni kaj prida mar za Izraela, desetina in darovanja niso več veljali. Upi, ki so jih stavili na Zerubabela, se niso uresničili in nekakšnemu mesijanskemu pričakovanju navkljub Mesija ni bilo. Duhovno so Judje upadli, da bolj ne bi mogli. Na kaj bi sploh še lahko oprli kako spodbudno misel in up? Kako bi se ljudstvo ovedelo svojega resničnega stanja in se zdramilo, povrnilo k pravičnosti? Na to je odgovorilo Malahijevo prerokovanje.

6. Kakšen je Malahijev piščev slog?

⁶ Malahijev piščev slog je premočrten in krepek. Najprej vedno navrže nagovorno trditev, nato odgovarja na ugovore teh, ki jih nagovarja, na koncu pa se zopet vrača k že utemeljeni prvotni trditvi. To pridaja njegovemu utemeljevanju posebno moč in doživetost. V leporečno visokoumje ne zahaja, raje ostaja pri odrezavem, močno polemičnem slogu.

VSEBINA MALAHIJEVE KNJIGE

7. Do koga izreka Jehova ljubezen in do koga sovraštvo?

⁷ Jehovova zapoved duhovnikom (1:1–2:17). Jehova najprej izreka svojo ljubezen do svojega ljudstva. Ljubil je Jakoba, Ezava pa sovražil. Edom naj si le zida, kar so mu porušili; Jehova mu bo vse porušil in imenovali ga bodo »malopridna dežela«, ljudstvo, ki se Bog nanj jezi, zakaj Jehova bo »velik tudi onstran Izraelove meje«. (1:4, 5)

8. S čim duhovniki onečaščajo Jehovovo mizo in zakaj jih bo doletelo prekletstvo?

⁸ Potem pa Jehova nagovarja neposredno ,duhovnike, ki zaničujejo njegovo ime‘. Ti se sicer nekaj opravičujejo, a Jehova pokaže na njihove slepe, hrome in bolne klavne daritve in jih pobara: Ali bi bile morda takšne daritve pogodu vsaj deželnemu oblastniku? Jehova jih že ni prav nič vesel. Njegovo ime naj bo veliko med narodi, oni pa ga onečaščajo, ko pravijo: »Miza Gospodova [Jehovova, NW] sme biti nečista.« Nadnje bo prišlo prekletstvo, ker se prekanljivo izmikajo svojim zaobljubam, ko vendar darujejo ničvredne žrtve. »Zakaj jaz sem velik Kralj, govori Gospod nad vojskami, in moje ime je strahu vredno med narodi!« (1:6, 12, 14)

9. Česa duhovniki ne spoštujejo in s čim oskrunjajo Jehovovo svetost?

⁹ Jehova zdaj naloži duhovnikom zapoved in pravi, da če si tega pouka ne bodo vzeli k srcu, bo udaril s prekletstvom njih in njihov blagoslov. V obraz jim bo zagnal iztrebke njihovih praznikov, ker ne spoštujejo Levijeve zaveze. »Zakaj ustnice duhovnika naj ohranijo spoznanje in iz njegovih ust se pričakuje pouk, ker je poslanec Gospoda nebesnih sil.« (2:7) Malahija se izpove Izraelovega in Judovega hudega greha. Izneverjajo se drug drugemu in oskrunjajo svetost Jehova, svojega Očeta in Stvarnika, ko vendar jemljejo za nevesto hčerko tujega boga. Jehova so že prav do skrajnosti utrudili. Za povrh pa še sprašujejo: »Kje neki je Bog pravice?« (2:17)

10. H kakšnemu sodnemu opravilu prihaja Gospod v svoj tempelj?

¹⁰ Pravi Gospod in glasnik (3:1–18). Prerokovanje zdaj dožene svoj vrh v besedah »Jehova nad  vojskami« (NW): »Glejte, pošljem svojega angela [glasnika, NW], da pripravi pot pred menoj. In naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel [glasnik, NW] zaveze, ki po njem hrepenite. Glej, prihaja.« (3:1) Kakor livar bo Ta očistil Levijeve sinove in brž pričeval zoper hudobnike, ki nimajo strahu pred Njim. Jehova se ne spreminja; in ker so oni Jakobovi sinovi, se bo usmiljeno vrnil k njim, če se bodo tudi oni vrnili k njemu.

11. V čem naj zdaj preizkusijo Boga in s čim bodo za to blagoslovljeni?

¹¹ Dozdaj so Boga goljufali, zdaj pa naj ga le preizkusijo: prinesejo naj desetino v skladišče, da bo zaloga v njegovi hiši, in naj le trdno zaupajo, da bo izza zatvornic neba izlil nanje blagoslova do preobilja. Postali bodo dežela ugodja, da jih bodo blagrovali vsi narodi. Ti, ki so se bali Jehova, so se pogovarjali med sabo in Jehova je pozorno poslušal. »In pred njim so napisali spominsko knjigo za te, ki se ga boje in njegovo ime spoštujejo.« (3:16) Ti bodo ob dnevu, ko si Jehova pripravi prav posebno lastnino, zagotovo Jehovova last.

12. Kaj se bo po obljubi godilo na Jehovov strašni dan?

¹² Veliki in strašni dan Jehovov (3:19–23, v NW 4:1–6). To je dan, ki še pride in ki bo malopridne požgal z ognjem, da ne bo ostala za njimi niti koreninica ne vejica. Sonce pravičnosti pa bo posvetilo njim, ki se Jehovovega imena bojijo, in jih ozdravilo. Spominjajo naj se, opominja Jehova, Mojzesove postave. Še pred svojim velikim in strašnim dnevom pa bo Jehova, tako obljublja, poslal Elija, preroka. »In bo zopet približal srce očetov sinovom in srce sinov očetom, da kje ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom.« (3:23b, v NW 4:6)

ZAKAJ KORISTNA

13. Kaj pripoveduje Malahija o a) Jehovovem usmiljenju in ljubezni, b) odgovornosti učiteljev Božje Besede ter c) tistih, ki ne spoštujejo Božjih postav in načel?

¹³ Malahijeva knjiga pripomore k razumevanju nespremenljivih načel in usmiljene ljubezni Boga Jehova. Že na samem začetku poudarja, kako zelo Jehova ljubi svoje ljudstvo, »Jakoba«. Jakobovim sinovom pa je Jehova potem oznanil: »Jaz, Jahve, se ne spreminjam.« Naj je bila torej njihova malopridnost še tolikšna, se je bil voljan vrniti k svojemu ljudstvu, če bi se le oni vrnili k njemu. Vsekakor res usmiljen Bog! (Mal. 1:2; 3:6, 7; Rim. 11:28; 2. Mojz. 34:6, 7) Po Malahiju je Jehova naglasil, da naj ustnice duhovnika »ohranijo spoznanje«. Na to bi morali biti pozorni vsi, ki jim je zaupan pouk Božje Besede: ti naj vsekdar presojajo, ali res podeljujejo točno spoznanje. (Mal. 2:7; Fil. 1:9–11, NW; primerjaj Jakob 3:1.) Jehova ne trpi svetohlincev, ki kakor da bi namigovali na to, da je vse, kar ,kdo dela hudega, v Gospodovih očeh dobro‘. Nihče naj si ne domišlja, da more Jehova s hlinjenim darom vélikemu Kralju kako preslepiti. (Mal. 2:17; 1:14; Kol. 3:23, 24) Jehova bo tudi naglo pričeval zoper vse, ki ne spoštujejo njegovih pravičnih postav in načel; nihče naj ne misli, da jo bo poceni odnesel, če dela krivico. Takšne bo Jehova sodil. (Mal. 3:5; Heb. 10:30, 31) Pravični pa so si lahko povsem gotovi, da se bo Jehova spomnil njihovih dejanj in jih poplačal. Ti naj le pazijo na Mojzesovo postavo, tako kot Jezus, ta Postava namreč vsebuje mnogo takšnega, kar se je v njem dovršilo. (Mal 3:16; 3:22, v NW 4:4; Luka 24:44, 45)

14. a) Na kaj Malahija izrecno kaže naprej v prihodnost? b) Kako se je odlomek iz Malahijeve knjige 3:1 uresničil v prvem stoletju n. š.?

¹⁴ Kot zadnja knjiga navdihnjenih Hebrejskih spisov kaže Malahijeva knjiga naprej, v prihodnost, na dogodke v zvezi s prihodom Mesija, ki je dal potem s svojim nastopom dobra štiri stoletja pozneje povod za nastanek Krščanskih grških spisov. Po navedbi Malahijeve knjige 3:1 je Jehova nad vojskami rekel: »Glejte, pošljem svojega angela [glasnika, NW], da pripravi pot pred menoj.« Postarani Zaharija je v navdihnjenju nakazal, da se bo to uresničilo z njegovim sinom, Janezom Krščevalcem. (Luka 1:76) To je potrdil tudi Jezus Kristus, ki pa je hkrati še rekel: »Med rojenimi od žená ni večjega od Janeza Krstnika, in vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.« Janezovo poslanstvo je namreč bilo, tako kot je to napovedal Malahija, samo to, ,da pripravi pot‘, torej ni sodil med tiste, s katerimi je Jezus pozneje sklenil zavezo za Kraljestvo. (Mat. 11:7–12; Luka 7:27, 28; 22:28–30, NW)

15. Kdo je »Elija« iz Malahijevega prerokovanja?

¹⁵ Nadalje je Jehova po Malahijevi knjigi 3:23 (v NW 4:5, 6) obljubil: »Glejte, pošljem vam Elija, preroka.« Kdo je ta »Elija«? Tako Jezus kakor angel, ki se je prikazal Zahariju, naobrneta te besede na Janeza Krščevalca in pokažeta, da naj bi on »vse obnovil« in naredil »Gospodu [Jehovu, NW] ljudstvo pripravljeno« (AC), da bi moglo sprejeti Mesija. Vendar pa Malahija tudi pravi, da bo »Elija« predhajal »dan Gospodov [Jehovov, NW], veliki in strašni«, s tem pa nakazuje, da se bo to uresničevalo tudi še globlje v prihodnosti, na dan sodbe. (Mat. 17:11; Luka 1:17; Mat. 11:14; Mar. 9:12)

16. Na kateri blaženi dan kaže Malahija v prihodnosti in k čemu nas prisrčno bodri?

¹⁶ S pogledom, uprtim v ta dan, Jehova nad vojskami pravi: »Od sončnega vzhoda do zahoda je [bo, NW] moje ime veliko med narodi [. . .] Zakaj jaz sem velik Kralj [. . .] in moje ime je [bo, NW] strahu vredno med narodi!« Pač, strahu vredno!  Zakaj ,ta dan bo razžarjen kakor peč, in vsi prevzetneži in vsi malopridneži bodo kakor strnišče‘. Srečni pa tisti, ki se Jehovovega imena bojijo, njim namreč »vzide solnce pravičnosti in ozdravljenje bo pod njegovimi perutmi« (AC). Tu torej stopa v žarišče tista srečna doba, ko bodo poslušni izmed človeške družine do kraja okrevali – duhovno, čustveno, umsko in telesno. (Raz. 21:3, 4) Malahija, ki kaže naprej na ta preslavni in blaženi dan, pa nas bodri, naj iz vsega srca prinašamo daritev v Jehovovo hišo: »Preizkusite me v tem, govori Gospod [Jehova, NW] nad vojskami. Ali vam ne odprem zatvornic neba in ne zlijem na vas blagoslova do preobilja?« (Mal. 1:11, 14; 3:19, 20, v NW in AC 4:1, 2; 3:10)

17. S katerim optimističnim klicem se mešajo Malahijeva siceršnja svarila?

¹⁷ Tako ta zadnja knjiga med Preroki, ki sicer res svari pred tem, da bo ,zemlja izročena pokončanju‘, predvsem kliče k optimizmu in veselju, saj Jehova svojemu ljudstvu govori: »Vsi narodi vas bodo blagrovali, ker boste dežela ugodja.« (4:6, NW; 3:12)

[Preučevalna vprašanja]