Biblijska knjiga številka 53: 2. Tesaloničanom

Napisal: Pavel

Kraj nastanka: Korint

Čas nastanka: ok. 51. n. š.

1. Kaj govori o času in kraju nastanka tega pisma in kaj je bilo povod za nastanek Drugega pisma Tesaloničanom?

DRUGO pismo, ki ga je apostol Pavel namenil Tesaloničanom, je sledilo tik za prvim. Vemo, da je nastalo kmalu po prvem pismu in tudi v istem mestu, Korintu: Pavlovemu pozdravu občini v Tesaloniki se namreč vnovič pridružujeta ista brata, Silvan in Timotej. Vsi ti pa so bili potujoči služabniki zgodnjekrščanske občine in nikjer ne piše, da bi se po tem tovariševanju v Korintu vsi trije še kdaj sešli. (2. Tes. 1:1; Ap. dela 18:5, 18) Vsebina in sama narava obravnave kažeta, da je Pavla navdajala zavest, da mora občino nujno in pri tisti priči korigirati glede na zmoto, kateri je zapadla.

2. S čim je izpričana pristnost Drugega pisma Tesaloničanom?

² Pristnost tega pisma je izpričana ravno tako dobro kot pri Prvem pismu Tesaloničanom. Tudi tega citira Irenej (drugo stoletje n. š.) in še drugi zgodnji pisci, med njimi Justin Mučenec (ravno tako iz drugega stoletja), ki z omembo »velikega upornika [človeka greha]« očitno meri na Drugo pismo Tesaloničanom 2:3. Tudi sicer se pojavlja v istih zgodnjih katalogih kakor Prvo pismo Tesaloničanom. V Pápirusu Chesterja Beattyja št. 2 (P⁴⁶) ga zdaj sicer ni več, vendar ga je ta skoraj zagotovo vseboval na prvih dveh izmed sedmih listov, ki za Prvim pismom Tesaloničanom zdaj manjkajo.

3., 4. a) S katerim problemom se je ubadala tesaloniška občina? b) Kdaj in kje je pismo nastalo in kaj je hotel Pavel z njim doseči?

³ Kaj je bil namen tega pisma? Iz nasveta, ki ga je Pavel Tesaloničanom tu podelil, razbiramo, da so nekateri v občini nastopali s tezo, češ da se Gospodova navzočnost toliko da ni začela, da so ti spekulantje to svojo teorijo zagreto oznanjali in da so v občini zasejali nemajhen nemir. Zdi se, da so to nekateri imeli celo za izgovor, da si niso hoteli služiti kruha z delom. (2. Tes. 3:11) Pavel je Gospodovo navzočnost omenjal v prvem pismu, in ko so ti spekulantje to slišali brati, so Pavlovo besedo nedvomno brž prevrnili in ji vdahnili pomene, ki jih ta nikoli ni imela. Možno pa je tudi, da so kakšno Pavlu le zmotno pripisovano pismo razlagali, »češ da je Gospodov dan pred vrati«. (2:1, 2)

⁴ Očitno je glas o tamkajšnjem stanju prišel na uho tudi Pavlu, najbrž kar po človeku, ki je njegovo prvo pismo prinesel v občino, in zdaj je bilo Pavlu seveda veliko do tega, da bi brate, ki so mu tako zelo prirasli k srcu, korigiral v mišljenju. Tako je leta 51 n. š. Pavel skupaj s svojima popotnima tovarišema občini v Tesaloniki iz Korinta poslal pismo. V njem jih Pavel, ki jih sicer korigira v zmotnem naziranju o Kristusovi navzočnosti, tudi prisrčno spodbuja, naj stojijo trdno v resnici.

VSEBINA DRUGEGA PISMA TESALONIČANOM

5. Za kaj se Pavel s tovarišema zahvaljuje Bogu, kaj jim zagotavlja ter za kaj prosi Boga?

⁵ Razodetje Gospoda Jezusa (1:1–12). Pavel se s tovarišema zahvaljuje Bogu za sijajno rast vere Tesaloničanov in za njihovo vzajemno ljubezen. Njihova zdržljivost in vera v preganjanjih sta dokaz Božje pravične sodbe, da so namreč spoznani za vredne Kraljestva. Bog bo povrnil s stisko tistim, ki napravljajo stisko občini, njim, ki stisko trpijo, pa z olajšanjem. To se bo zgodilo, »ko se bo razodel z neba Gospod Jezus z angeli svoje moči [. . .], ko bo tisti dan prišel, da se poveliča v svojih svetih«. (1:7, 10) Pavel s tovariši zmeraj prosi za Tesaloničane, da bi jih Bog spoznal za vredne poklica in bi bilo ime Gospoda Jezusa poveličano na njih in oni v edinosti z njim.

6. Kaj mora priti še pred Jehovovim dnevom in kako se bo to zgodilo?

⁶ Pred Jezusovo navzočnostjo mora priti še odpad (2:1–12). Bratje pa naj se nikar ne dajo vznemirjati od kakih govoric, češ da je Jehovov dan že pred vrati. Kajti: »Prej mora priti odpad in se razodeti veliki upornik [brezpravnež, NW], sin pogube.« Zdaj tudi vedo, »kaj ga [. . .] zadržuje«, a je skrivnost te brezpravnosti vendarle že na delu. Ko pa se to, kar jo zadržuje, umakne, »tedaj se bo razodel veliki upornik [brezpravnež, NW], ki ga bo Gospod Jezus usmrtil z dihom svojih ust in ga  uničil z veličastjem svojega prihoda [navzočnosti, NW]«. Brezpravneževa navzočnost poteka po Satanovem delovanju, z močjo in zapeljevanjem, in Bog dopušča, da se blodnjava poloteva tistih, ki niso vzljubili resnice, tako da verjamejo láži. (2:3, 6, 8)

7. Kako naj bratje trdno stojijo in se obvarujejo hudobca?

⁷ Stojte trdno v veri (2:13–3:18). Pavel nadaljuje: »Mi pa se moramo zmeraj zahvaljevati Bogu za vas, od Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je Bog izvolil, da s posvečevanjem Duha in z vero v resnico postanete prvina odrešenja.« Zato jim je bila dobra novica tudi oznanjena. Zato naj bratje stojijo trdno in se držijo izročil, o katerih so bili poučeni, da bi jih Jezus Kristus in Oče, ki je v ljubezni dal neminljivo tolažbo in upanje, ,utrdil v vsakršnem dobrem delu in vsakršni dobri besedi‘. (2:13, 17) Pavel jih prosi, naj tudi oni molijo, »da bi se Gospodova beseda širila in poveličevala«. (3:1) Gospod, ki je zvest, jih bo utrdil in jih obvaroval pred hudobcem, Pavel pa moli, naj vodi njihova srca, da bodo ljubili Boga in potrpežljivo pričakovali Kristusa.

8. Pred čim pismo ostro opominja in v čem jim je bil Pavel s svojo skupino za zgled?

⁸ Tu pa sledi oster opomin: »V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vam naročamo, bratje, da se ogibate vsakega brata, ki živi neredno in ne po izročilu, ki so ga prejeli od nas.« (3:6) Apostol jih spominja zgleda, ki jim ga je postavil s svojo misijonsko skupino, da so namreč garali noč in dan, da jim ne bi bili v breme, tako da so res lahko ukazali: »Kdor noče delati, naj tudi ne jé.« Zdaj pa slišijo, da nekateri neredni nič ne delajo in se zgolj vtikajo v tuje zadeve (NW). Ti naj se lotijo dela in si sami zaslužijo za kruh. (2. Tes. 3:10; 1. Tes. 4:11)

9. Kaj pravi Pavel o tem, kako naj človek dela dobro, in o tem, kako pripraviti v sram neposlušne, s čim pa pismo končuje?

⁹ Bratje naj se nikar ne naveličajo delati dobro. Če pa kateri med njimi ne posluša Pavlovega pisma, naj ga občina pripravi v sram tako, da si ga zaznamuje in se nič več ne druži z njim, hkrati pa naj ga opominja kot brata. Pavel še izraža prošnjo Bogu, naj jim da Gospod miru »mir, in sicer zmeraj in v vseh okoliščinah«, potem pa pismo sklepa z lastnoročnimi pozdravi. (2. Tes. 3:16)

ZAKAJ KORISTNA

10. Katere temeljne nauke in načela na primer zajema Drugo pismo Tesaloničanom?

¹⁰ To kratko, na Tesaloničane naslovljeno navdihnjeno pismo se dotika široke palete krščanske resnice, ki jo je v celoti koristno preudariti. Pomislimo samo na naslednje temeljne nauke in načela, ki jih tu zajema: Jehova je Bog odrešenja in on posvečuje po duhu in veri v resnici (2:13); da bi bil kristjan spoznan za vrednega Božjega kraljestva, mora v trpljenju zdržati (1:4, 5); ob navzočnosti Gospoda Jezusa Kristusa bodo kristjani združeni z njim (2:1); vse, ki niso poslušni dobri novici, bo Jehova izročil pravični sodbi (1:5–8); po Božji nezasluženi dobrotljivosti bodo poklicani poveličani v edinosti s Kristusom Jezusom (1:12); poklicani so po oznanilu dobre novice (2:14); vera je bistvenega pomena (1:3, 4, 10, 11; 2:13; 3:2); prav je delati, da se človek v strežništvu preživlja; če kdo ne dela, se zlahka poleni in se začne vtikati v reči, ki mu niso nič mar (3:8–12, NW); ljubezen do Boga gre skupaj z zdržljivostjo (3:5). Kolikšno bogastvo krepilnega pouka nahajamo v enem samem kratkem navdihnjenem pismu!

11. Kaj pomembnega pismo navaja in zagotavlja v zvezi s Kraljestvom?

¹¹ S tem pismom je Pavel pokazal, kako zelo mu je bila na skrbi duhovna blaginja bratov v Tesaloniki, nič manj pa enotnost in uspešna rast občine. Poučil jih je, kako stvari v resnici stojijo v zvezi s časom Jehovovega dneva, namreč da mora najprej nastopiti »brezpravnež« (NW) in sesti v ,božje svetišče in se razkazovati, kakor da je Bog‘. Vsi, ki so »spoznani za vredne božjega kraljestva«, pa so lahko popolnoma prepričani, da se bo Gospod Jezus ob svojem času razodel iz nebes in bo v žaru plamenov »tisti dan prišel, da se poveliča v svojih svetih in pokaže svoj sijaj v vseh, ki so verovali«. (2:3, 4; 1:5, 10)

[Preučevalna vprašanja]