Biblijska knjiga številka 55: 2. Timoteju

Napisal: Pavel

Kraj nastanka: Rim

Čas nastanka: ok. 65. n. š.

1. Do kakšnega preganjanja je okoli 64. n. š. prišlo v Rimu in kaj je bilo očitno vzrok zanj?

PAVEL je bil jetnik v Rimu še enkrat. Vendar pa so bile okoliščine tega drugega jetništva dosti težje od prvega. Takrat se je namreč pisalo nekako leto 65 n. š. Julija 64. n. š. pa je velik požar opustošil Rim, od štirinajstih mestnih okrajev jih je bilo kar deset hudo poškodovanih. Rimski zgodovinopisec Tacit pripoveduje, da cesar Nero nikakor ni mogel preprečiti, »da ne bi ljudje mislili, da je bil požar ukazan. Da bi torej take govorice ovrgel, je Nero naprtil krivdo tistim, in jim naložil izredne izbrane kazni, ki so bili zaradi sramotnih dejanj osovraženi in jih je ljudstvo imenovalo kristjane. [. . .] Najprej so torej zgrabili vse, ki so priznavali, nato pa po njihovi prijavi ogromno množico tistih, ki jim ni bila dokazana toliko krivda pri požaru, kakor sovraštvo do človeškega rodu. Njihovemu umiranju pa je bilo pridruženo zasmehovanje, da so poginjali oblečeni v kože divjih živali, da so jih trgali psi, da so jih pribijali na križe ali pa so kot goreče bakle razsvetljevali noč, ko je dan ugasnil. Za ta prizor je Nero odprl svoje vrtove [. . .] Zato se je zbudilo sočutje s sicer morda res krivimi, ki so zaslužili najhujšo kazen, a so bili žrtvovani – ne obči koristi, ampak krvoželjnosti enega človeka.« *

2. V kakšnih okoliščinah je Pavel napisal Drugo pismo Timoteju in zakaj s takšno hvaležnostjo piše o Oneziforju?

² Vse kaže, da se je nekako v času tega nasilnega preganjanja Pavel ponovno znašel v Rimu kot zapornik, tokrat v okovih. Zdaj ni več pričakoval, da bi ga še kdaj izpustili, čakal je le še na končno sodbo in usmrtitev. Obiskoval ga je le malokdo. Kako bi tudi moglo biti drugače, ko pa je vsakdo, kdor se je javno dal prepoznati za kristjana, tvegal zapor in mučno smrt. Zato ni nič čudnega, da je Pavel zastran svojega obiskovalca iz Efeza s takšno hvaležnostjo zapisal: »Naj Gospod izkaže usmiljenje družini Oneziforja, ker me je večkrat osrčil in se ni sramoval mojih verig. Nasprotno, ko je prišel v Rim, me je zavzeto iskal in našel.« (2. Tim. 1:16, 17) Že v slutnji grozeče mu smrti se Pavel označi takole: »Po božji volji apostol Kristusa Jezusa, da oznanjam obljubljeno življenje, ki je v Kristusu Jezusu.« (1:1) Pavel je pač vedel, da ga čaka življenje v Kristusu. Pridigal je bil že v prenekaterem glavnem mestu takrat znanega sveta, od Jeruzalema pa do Rima, morda celo v Španiji. (Rim. 15:24, 28) Zdaj je svoj tek zvesto dokončeval. (2. Tim. 4:6–8)

3. Kdaj je Drugo pismo Timoteju nastalo in kako vse do danes s pridom koristi vsem kristjanom?

³ Pismo je verjetno nastalo okoli 65. n. š., tik pred Pavlovim mučeništvom. Verjetno je bil Timotej takrat še vedno v Efezu; Pavel ga je bil namreč prosil, naj tam tudi ostane. (1. Tim. 1:3) Zdaj Pavel Timoteja dvakrat roti, naj hitro pride k njemu, prosi ga, naj s seboj pripelje še Marka in mu prinese popotni plašč in knjižne zvitke, ki jih je pustil v Troadi. (2. Tim. 4:9, 11, 13, 21) Pismo, ki je nastalo v tako težavnem času, je Timoteju pomenilo močno ohrabritev, odtlej pa s pridom vliva pogum tudi vsem pravim kristjanom vse do danes.

4. Kaj dokazuje pristnost in kanoničnost Drugega pisma Timoteju?

⁴ Dokazi za pristnost in kanoničnost Drugega pisma Timoteju so enaki dokazom, predloženim že  v prejšnjem poglavju. Priznali in uporabljali so ga že zgodnji pisatelji in komentatorji, denimo Polikarp v drugem stoletju n. š.

VSEBINA DRUGEGA PISMA TIMOTEJU

5. Kakšne vrste vero ima Timotej in kaj naj bi vseeno še naprej delal?

⁵ ,Za vodilo imej besede zdravega nauka‘ (1:1–3:17). Pavel Timoteju piše, da v molitvah neprenehoma misli nanj in si silno želi, da bi ga videl. Spominja se Timotejeve »iskrene vere«, ki sta jo prej imeli njegova stara mati Loida in mati Evnika. Timotej naj znova razplamti žar Božje milosti, ki ga sicer že ima v sebi, saj ,Bog ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in preudarnosti‘. Zato se naj nikar ne sramuje pričevati in ne trpeti za evangelij, kajti s prihodom Kristusa Jezusa, Odrešenika, se je docela razodela Božja nezaslužena dobrotljivost. ,Za vodilo naj ima besede zdravega nauka‘, ki ga je slišal od njega, in ta nauk naj varuje kot dragocen zaklad. (1:5, 7, 13)

6. Kaj svetuje Pavel glede poučevanja in kako se lahko Timotej skaže preskušenega delavca in posoda za plemenito rabo?

⁶ Timotej naj vse, kar se je naučil od Pavla, izroči »zanesljivim ljudem, takim, ki bodo zmožni tudi druge poučiti«. Izkaže naj se dobrega vojaka Kristusa Jezusa. Vojak se namreč ne zapleta v vsakdanje opravke. Tudi zmagovalec na tekmi mora tekmovati po pravilih. Če se hoče Timotej naučiti sprevidevnosti, mora venomer premišljevati o Pavlovih besedah. Predvsem pa naj nikoli ne pozabi, enako pa naj na to spominja še druge, da je ,Jezus Kristus, Davidov potomec vstal od mrtvih‘ in da bodo izvoljeni, ki zdržijo, poplačani z odrešenjem in večno slavo v Kristusu ter s kraljevanjem skupaj z njim. Timotej naj naredi vse, da se bo pred Bogom skazal preskušenega delavca, ogiblje pa naj se posvetnih čenč, ki skrunijo, kar je svetega, in se širijo kakor rak. V veliki hiši je posoda za plemenito rabo pač ločena od posode za odpadke; tako tudi Pavel svari Timoteja: »Béži pred mladostnimi poželenji, prizadevaj si za pravičnost, vero, ljubezen in za mir s tistimi, ki iz čistega srca kličejo Gospoda.« Suženj Gospodu [NW] mora biti z vsemi blag, hkrati pa dober učitelj in krotek vzgojitelj. (2:2, 8, 22)

7. Zakaj je navdihnjeno Sveto pismo še zlasti koristno v »poslednjih dneh«?

⁷ »V poslednjih dneh« bodo nastopili hudi časi; ljudi bo lastna hlinjena pobožnost vedno znova postavljala na laž: »vedno [se] učijo, pa ne morejo nikoli priti do [točnega, NW] spoznanja resnice«. Timotej pa je krenil za Pavlovim naukom, življenjem in preganjanjem, iz katerega ga je rešil Gospod. »Sicer pa,« dostavlja, »bodo preganjani vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu.« Timotej pa naj le ostane pri tem, česar se je že od detinstva učil, to mu namreč more dati modrost, ki vodi v zveličanje, kajti »vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno«. (3:1, 7, 12, 16)

8. Kaj Pavel Timoteju zabičuje in česa je v tej zvezi vesel?

⁸ Izpolni naj svojo službo (4:1–22). Pavel naroča Timoteju, naj vztrajno ,oznanjuje besedo‘. (4:2) Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka in se bodo obračali za lažnimi učitelji; Timotej pa naj le gleda, da bo ohranil trezno glavo, »opravi [naj] poslanstvo evangelista in izpolni svojo službo«. Pavla čaka skorajšnja smrt, to pač dobro ve, zato je vesel, ker je izbojeval dober boj, dokončal je tek in vendarle ohranil vero. Zdaj se s trdnim zaupanjem že veseli nagrade, ,venca pravice‘. (4:5, 8)

9. Kakšno zaupanje v Gospodovo moč kaže Pavel?

⁹ Pavel zdaj Timoteja milo prosi, naj pride hitro k njemu, in mu naroča vse potrebno glede potovanja. Ko je bil Pavel prvič na zatožni klopi, so ga vsi zapustili, pa mu je Gospod dal moči, da je dopolnil oznanjevanje med narodi. Pač, tudi zdaj ni nič manj prepričan, da ga bo Gospod osvobodil vsakega zla in rešil v svoje nebeško Kraljestvo.

ZAKAJ KORISTNA

10. a) Kakšno posebno korist ,vsega Svetega pisma‘ poudarja Drugo pismo Timoteju in kaj naj bi skušali postati vsi kristjani? b) Kakšnega vpliva naj bi se ogibali in kako lahko to storimo? c) Kaj je še vedno nujno potrebno?

¹⁰ »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno.« Koristno za kaj? To nam pove Pavel ravno v svojem drugem pismu Timoteju: »Za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« (3:16, 17) To pismo torej še zlasti poudarja koristnost »poučevanja«. Vsi, ki jim je danes kaj do pravičnosti, pač ubogajo modri nasvet iz pisma in se potrudijo, da bi postali učitelji Besede; vse dajo od sebe, da bi se pred Bogom skazali preskušene delavce, ki se ,držijo samo besede resnice‘. Tako kakor v Efezu za časa Timoteja je tudi dandanašnji dovolj takšnih, ki se zapletajo v ,nespametne in nesmiselne razprave‘, ki »se vedno učijo, pa ne morejo nikoli priti do [točnega, NW] spoznanja resnice«, ki zavračajo »zdravi nauk« in so jim ljubši učitelji, ki jim polnijo ušesa z gladkimi besedami, ki godijo njihovi sebičnosti. (2:15, 23; 3:7; 4:3, 4) Nujno moramo imeti ,besede  zdravega nauka za vodilo‘ v veri in ljubezni, če hočemo uiti kužnemu svetnemu vplivu. Bolj ko kdaj je tudi treba, da bi čimveč ljudi tako kakor Timotej postalo »božji človek«, da bodo »zmožni tudi druge poučiti«, pa naj bo to znotraj ali zunaj občine. Zato srečni tisti, ki vzamejo to odgovornost nase in postanejo ,dobri in krotki učitelji‘ ter oznanjajo besedo »z vso potrpežljivostjo in učiteljsko zavzetostjo«! (1:13; 2:2, 24, 25; 4:2)

11. Kaj pismo svetuje glede mladih?

¹¹ Kot je dejal Pavel, je Timotej poznal Sveto pismo »že od detinstva«, saj sta ga o njem ljubeče poučevali Loida in Evnika. Tudi danes bi morali otroke »že od detinstva« poučevati o Bibliji. Kaj pa če začne začetna vnema v poznejših letih zamirati? Pavel svetuje, naj ta žar ponovno razplamtimo v duhu »moči, ljubezni in preudarnosti« in ohranimo iskreno vero. Rekel je namreč, da bodo »v poslednjih dneh« zaradi težav s hudodelstvom in krivim učenjem nastopili hudi časi. Zato je tudi tako pomembno, da vsi, mladi pa še posebej, ostanemo ,v vsem trezni in izpolnimo svojo službo‘. (3:15; 1:5–7; 3:1–5; 4:5)

12. a) Kako je Pavel opozoril na kraljestveno Seme in kakšno upanje je izrazil? b) Kako so lahko današnji Božji služabniki v duhu naravnani podobno kot Pavel?

¹² Nagrada je vredna truda. (2:3–7) V tej zvezi Pavel takole opozarja na kraljestveno Seme: »Pred očmi imej Jezusa Kristusa, Davidovega potomca, ki je vstal od mrtvih! To je moj evangelij.« Pavel je upal, da bo ostal v edinosti s tem Semenom. Zato v nadaljevanju o svoji bližnji usmrtitvi govori kakor o zmagi: »Odslej je namreč zame pripravljen venec pravice, ki mi ga bo dal tisti dan Gospod, pravični sodnik. Pa ne le meni, marveč vsem, ki z ljubeznijo pričakujejo njegov prihod.« (2:8; 4:8) Kako srečni so vsi, ki lahko ob pogledu na dolga leta zveste službe rečejo isto! Vendar pa to pomeni, da moramo značajno služiti in z ljubeznijo pričakovati prihod Jezusa Kristusa že zdaj, ter vedno kazati podobno zaupanje kot Pavel, ki je zapisal: »Gospod me bo osvobodil vsakega zla in rešil v svoje nebeško kraljestvo. Njemu slava na veke vekov! Amen.« (4:18)

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]