Biblijska knjiga številka 64: 3. Janezovo
Biblijska knjiga številka 64: 3. Janezovo
Napisal: apostol Janez
Kraj nastanka: Efez ali kje blizu
Čas nastanka: ok. 98. n. š.
1. Na koga je bilo Tretje Janezovo pismo naslovljeno in kaj vemo o naslovljencu?
TO PISMO je Janez pisal Gaju, zvestemu kristjanu, ki ga je imel Janez iz srca rad. Ime Gaj je bilo v času zgodnje občine kaj pogosto. V drugih delih Krščanskih grških spisov se pojavlja še štirikrat, nanaša pa se na vsaj tri, verjetno pa kar na štiri različne može. (Ap. dela 19:29; 20:4; Rim. 16:23; 1. Kor. 1:14) Z ničimer pa ne moremo Gaja, ki mu je pisal Janez, zatrdno poistovetiti s katerim si že bodi od teh drugih. Vse, kar vemo o Gaju, je to, da je bil član neke krščanske občine, da je bil Janezu posebno drag prijatelj in da je bilo pismo naslovljeno nanj osebno, odtod tudi nagovor v drugi osebi ednine.
2. Po čem prepoznavamo pisca ter čas in kraj nastanka Tretjega Janezovega pisma?
2 Glede na to, da je slog uvodnega in sklepnega pozdrava enak pozdravu iz Drugega Janezovega pisma, pisec pa se predstavi kot »starešina«, ne moremo dvomiti, da je tudi to pismo spisal apostol Janez. (2. Jan. 1) Po vsebinskih in jezikovnih podobnostih bi prav tako smeli sklepati, da je pismo tako kot prvi dve nastalo okoli 98. n. š. v Efezu ali kje v njegovi okolici. Zaradi njegove kratkosti so ga zgodnji pisatelji redkokdaj navajali, vendar ga lahko skupaj z Drugim pismom najdemo že v zgodnjih katalogih navdihnjenih Spisov. *
3. Kaj Janez v svojem tretjem pismu izraža in kakšen zanimiv vpogled v bratstvo zgodnjih kristjanov nam v njem ponuja?
3 V tem pismu Janez izraža hvaležnost za Gajevo gostoljubje, ki ga ta izkazuje potujočim bratom, omenja pa tudi nekakšne težave s stremuškim Diotrefom. Demetrij, ki ga tudi omenja, je bil najbrž tisti, ki je Gaju pismo prinesel; možno je torej, da ga je pošiljal Janez in da je bil potreben popotne gostoljubnosti, ki naj bi mu jo pri Gaju zagotovilo ravno to pismo. Tako kot o Gaju tudi o Diotrefu in Demetriju ne vemo nič več od tega, kar vemo iz pisma. Kljub temu pa nam pismo ponuja sicer bežen, pa vendar zanimiv vpogled v tesno mednarodno bratstvo med zgodnjimi kristjani. Med drugim je k temu sodila tudi navada, da so tiste, ki so potovali »zaradi njegovega imena«, gostoljubno sprejemali, četudi jih morda gostitelji poprej niti niso osebno poznali. (V. 7, Jere, Pečjak, Snoj)
VSEBINA TRETJEGA JANEZOVEGA PISMA
4. Za kaj Janez hvali Gaja, katero neposlušno ravnanje pa obsoja in v čem trezno svetuje?
4 Apostol kliče h gostoljubnosti in dobrim delom (v. 1–14). Janez je vesel, ko sliši, da Gaj še vedno ,živi po resnici‘. Hvali ga, ker zvesto ravna, ko namreč ljubeče skrbi za brate, ki jih obiskujejo. »Mi [. . .] smo dolžni,« pravi Janez, »sprejemati take, da jim bodemo sodelavci za resnico.« (AC) Janez je občini pisal že poprej, vendar noče samopašni Diotref od Janeza ali kogarkoli od odgovornih ničesar sprejeti s spoštovanjem. Zaradi ,hudobnega govorjenja in obrekovanja‘ ga bo Janez, če bo mogel priti, poklical na odgovornost. Ljubljenemu Gaju pa svetuje, naj ,ne posnema hudega, ampak to, kar je dobro‘. Za hvalevreden zgled pa navaja Demetrija. Kaj več pa Janez noče pisati, rajši upa, da se bosta z Gajem v kratkem videla iz oči v oči. (V. 4, 8, 10, 11)
ZAKAJ KORISTNA
5. a) S čim se je Janez skazal zglednega nadzornika in katerega duha je bilo treba ohraniti? b) Zakaj je Janez tako odkrito nastopil proti Diotrefu? c) Za kaj in po katerem Janezovem načelu naj bi bili danes vneti?
5 Apostol Janez se v vnemi, kako bi zaščitil občino pred kužnimi vplivi, kaže res zglednega nadzornika. Duh ljubezni in gostoljubnosti, ki je prežemal občino, je bil nadvse hvalevreden; seveda pa jih je to hkrati zavezovalo, da ostane vse tako lepo tudi zanaprej, tako da bi domači bratje in »tuji« (posamezniki, ki jih njihovi krščanski gostitelji do tedaj niso poznali), ki so prišli k njim, lahko skupaj služili kot »sodelavci za resnico«. (V. 5, 8) Vendar pa je imel Diotref prevzetne oči, to pa je ena od stvari, ki so Jehovu zoprne; teokratične avtoritete ni spoštoval, apostola Janeza pa je celo hudobno obrekoval. (Preg. 6:16, 17) Oviral je tudi krščansko gostoljubnost v občini. Nič čudnega torej, da je Janez tako odkrito spregovoril zoper to zlo, v prid pristni krščanski ljubezni med občino. Tudi danes naj bi bili tako vneti za to, da bi bili vsekdar ponižni, da bi živeli po resnici in si v vsem skazovali bogovdano ljubezen in radodarnost, po načelu, ki ga je zapisal Janez: »Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela hudo, Boga ni videl.« (3. Jan. 11)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 2 Glej preglednico »Pomembnejši zgodnji katalogi Krščanskih grških spisov« na 303. strani.
[Preučevalna vprašanja]
