Biblijska knjiga številka 7: Sodniki

Napisal: Samuel

Kraj nastanka: Izrael

Čas nastanka: ok. 1100. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: ok. 1450.–ok. 1120. pr. n. š.

1. Kaj je na sodniški dobi posebej omembe vredno?

OBRAČAMO zopet novo stran Izraelove zgodovine, do roba izpisano z burnimi peripetíjami, ki ves čas nihajo med pogubnim zapletanjem v demonska verstva, in posegi, s katerimi se Jehova skesanega ljudstva usmiljuje in ga rešuje po sodnikih, ki jim jih postavlja. Mogočna dejanja Otoniela, Aoda, Samgarja in ostalih sodnikov za njimi so vedno znova svež vir žive vere. Ali kot je to zapisal sestavljalec Pisma Hebrejcem: »Saj bi mi zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati o Gideonu, Baraku, Samsonu, Jefteju [. . .]. Ti so zaradi vere premagovali kraljestva, uveljavljali pravico, [. . .] od bolezni so okrevali, postali so močni v boju in v beg so pognali tuje trume.« (Heb. 11:32–34) Ostali iz te dobe so še Tola, Jair, Abesan, Elon in Abdon, skupaj 12 zvestih sodnikov. (Samuela navadno ne štejemo med sodnike.) Sodnikom je boje pribojeval sam Jehova, on jih je v njihovih vrlih podvigih tudi navdajal z duhom. Vse zasluge in vso slavo so ti možje prisojali svojemu Bogu.

2. V čem Knjigi sodnikov njeno hebrejsko ime prav dobro pristoji?

² V Septuaginti nosi knjiga naslov Kritái, v hebrejski Bibliji pa Šofetím, kar oboje prevajamo s »Sodniki«. Samostalnik Šofetím pa izpeljujemo iz glagola šafát, ki pomeni »soditi, opravičiti/opravičevati, kaznovati, vladati«, kar prav dobro ubeseduje funkcijo, ki so jo opravljali ti teokrátski postavljenci »Boga, sodnika vseh«. (Heb. 12:23) Te može je Jehova ob posebnih priložnostih obujal, da so njegovo ljudstvo reševali izpod tujega jarma.

3. Kdaj je Knjiga sodnikov nastala?

³ Kdaj pa je Knjiga sodnikov nastala? Na to nam pomagata odgovoriti dve povedi v sami knjigi. Prva je: »Zato so ostali Jebusejci [. . .] v Jeruzalemu do današnjega dne.« (Sodn. 1:21) Glede na to, da je »grad Sion« kralj David iz jebusejskih rok iztrgal v osmem letu svojega vladanja, torej 1070. pr. n. š., je morala Knjiga sodnikov nastati še pred tem letom. (2. Sam. 5:4–7) Druga poved pa se ponovi kar štirikrat: »Tiste dni ni bilo kralja v Izraelu.« (Sodn. 17:6; 18:1; 19:1; 21:25) Potemtakem je morala knjiga nastati v dobi, ko je »kralj v Izraelu« že bil, se pravi že po tem, ko je 1117. pr. n. š. kot prvi zakraljeval Savel. Postaviti jo moramo torej nekje med 1117. in 1070. pr. n. š.

4. Kdo je Knjigo sodnikov napisal?

⁴ In kdo je knjigo napisal? Nedvomno je bil to kak Jehovu vdani služabnik. V tem obdobju prehoda s sodnikov na kralje pa kot edini vidnejši prvak Jehovovega čaščenja izstopa Samuel, ki je hkrati tudi prvi v dolgi vrsti zvestih prerokov. Po vsem tem je moral po logiki zgodovino sodnikov napisati ravno Samuel.

5. Po čem lahko izračunamo čas, ki ga Knjiga sodnikov zajema?

⁵ Koliko časa pa Knjiga sodnikov zajema? To lahko izračunamo po Prvi knjigi kraljev 6:1, kjer piše,  da je začel Salomon zidati hišo Jehovu četrto leto svojega vladanja, ki da je bilo hkrati tudi »štiristo osemdeseto leto po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele«. (»Štiristo osemdeseto« je seveda vrstilni števnik, torej pomeni 479 polnih let.) Poznana razdobja, ki jih teh 479 let zajema, so 40-letno bivanje v pustinji pod Mojzesom (5. Mojz. 8:2), 40-letno Savlovo vladanje (Ap. dela 13:21), 40-letno Davidovo vladanje (2. Sam. 5:4, 5) in prva 3 polna leta Salomonovega vladanja. Če seštevek teh 123 let odštejemo od 479 let iz Prve knjige kraljev 6:1, nam za dobo od Izraelovega vstopa v Kanaan do začetka Savlovega vladanja ostane 356 let. * Dogajanje, ki ga beleži Knjiga sodnikov in ki v grobem sega od Jozuetove smrti do Samuelove dobe, pa znotraj tega 356-letnega razdobja zajema kakih 330 let.

6. Kaj dokazuje pristnost Knjige Sodnikov?

⁶ Sicer pa o pristnosti Knjige sodnikov ni nikakršnega dvoma. Judje so jo od nekdaj prištevali k biblijskemu kánonu. Po njenem besedilu so tudi segali tako pisci Hebrejskih kot Krščanskih grških spisov, na primer v Psalmu 83:10–19, v NW 9–18; Izaijevi knjigi 9:3, v NW 4; 10:26; in v Pismu Hebrejcem 11:32–34. Poleg tega pa knjiga z nemajhno prostodušnostjo z ničimer ne skriva Izraelovih pomanjkljivosti in povratništva, čez vse drugo pa povzdiguje Jehovovo večno srčnovdanost. Slavo Izraelovega Reševalca izreka edinole Jehovu in ne le temu ali onemu sodniku, človeku.

7. a) Kaj govori v prid zgodovinskosti Knjige sodnikov arheologija? b) Glede na kaj je Jehova Baalove častilce popolnoma po pravici odredil za iztrebljenje?

⁷ Za pristnost Knjige sodnikov govori tudi vrsta arheoloških najdb. Najmarkantnejše so najdbe, ki pričajo o naravi kanaanskega Baalovega kulta. Mimo biblijskih navedb je bilo o baalizmu le bore malo znanega, dokler se niso 1929 prvič dokopali do staroveškega kanaanskega mesta Ugarit (zdajšnji Ras Šamra na sirski obali nasproti severovzhodnega vršička otoka Cipra). Tu je prišlo na dan, da so bile poglavitne poteze Baalovega kulta materializem, skrajni nacionalizem in spolnostni kult. Očitno je vsako kanaansko mesto imelo svoj Baalov hram in vrsto kultnih krajev, ki jih sicer poznamo kot višine. V teh kultnih prostorih so najverjetneje stale Baalove podobe, ob žrtvenikih na prostem pa kamniti stebri, najbrž Baalovi falični simboli. V teh kultnih središčih je tudi tekla kri ostudnih človeških žrtvovanj. Ko so se baalizma nalezli Izraelci, so tudi oni žrtvovali sinove in hčere. (Jer. 32:35) Našli so tudi sveti drog, ki je upodabljal Baalovo mater Ašero. Kult Baalove žene Astarte oziroma Aštorete (AC, NW) pa so obhajali s poltenimi spolnimi rituali, v katerih so se tako moški kot ženske udinjevali »posvečeni (konsekrirani)« tempeljski prostituciji. Nič čudnega torej, da je Jehova baalizem in njegove poživinjene privržence ukazal iztrebiti: »Tvoje oko naj se jih ne usmili! Ne služi njihovim bogovom.« (5. Mojz. 7:16) *

VSEBINA KNJIGE SODNIKOV

8. Na katere razdelke razpada Knjiga sodnikov že po naravi svoje snovi?

⁸ Knjiga se že po naravi svoje snovi deli na tri razdelke. Prvi dve poglavji rišeta razmere v takratnem Izraelu. Poglavja 3–16 popisujejo rešenjska dejanja dvanajsterih sodnikov. Poglavja 17–21 pa pripovedujejo o notranjih razprtijah v Izraelu.

9. Kakšen je pripovedni okvir, kot ga zastavljata prvi dve poglavji Knjige sodnikov?

⁹ Razmere v Izraelu v sodniški dobi (1:1–2:23). Pisec najprej opiše, kako se Izraelovi rodovi razidejo, da bi poselili vsak svoje dodeljeno jim ozemlje. Vendar pa namesto da bi Kanaance do kraja pregnali iz dežele, jih mnoge vprežejo v tlako in jim s tem dovolijo bivati med Izraelci. Zato jim Jehovov angel oznani: »Naj bodo vaši nasprotniki, in njihovi bogovi naj vam služijo za zanko.« (2:3) In ko tako nastopi nov rod, ki ne pozna Jehova ne njegovih del, ljudstvo Jehovu kmalu obrne hrbet in se začne klanjati Baalu in drugim bogovom. Ker je Jehovova roka zdaj zoper nje v nesrečo, zaidejo v »hudo stisko«. Trmasti, kakor so, da še sodnikov nočejo ubogati, jim Jehova ne prežene nikogar več izmed narodov, ki jih je sicer pustil, da bi z njimi preskusil Izraela. Takšen je torej pripovedni okvir, znotraj katerega bralec laže razume nadaljnje dogajanje. (2:15)

10. S čigavo močjo sodi Otoniel in s kakšnim uspehom?

¹⁰ Sodnik Otoniel (3:1–11). Ko Izraelovim sinovom zaradi hlapčevanja Kanaancem že trda prede, kličejo Jehovu na pomoč. Ta jim za sodnika najprej obudi Otoniela. In s čigavo močjo in modrostjo Otoniel sodi, mogoče s človeško? Ne, beremo namreč: »Nadenj je prišel duh Gospodov [Jehovov, NW]«, da more pokoriti Izraelove sovražnike. »In dežela je imela štirideset let mir.« (3:10, 11)

11. Kako Jehova reši Izraela po Aodu?

 ¹¹ Sodnik Aod (3:12–30). Ko so Izraelovi sinovi že 18 let pod jarmom moabskega kralja Eglona, Jehova zopet usliši njihove klice na pomoč in jim obudi sodnika Aoda. Levični Aod si pri kralju izgovori sprejem na štiri oči, takrat pa izpod ogrinjala potegne lastnoročno izdelan meč in ga debelemu Eglonu porine globoko v trebuh, tako da ta umre. Izrael se potem brž zbere ob Aodu in se vrže v boj zoper Moaba, in dežela zopet uživa Božji mir polnih 80 let.

12. Po čem razvidevamo, da Samgar v resnici zmaga z Božjo močjo?

¹² Sodnik Samgar (3:31). Samgar odreši Izraela tako, da pobije 600 Filistejcev. Da mu zmago v resnici nakloni Jehova, je razvidno po tem, s kakšnim orožjem to opravi – z navadnim óstnom za vole.

13. Katero dramatično dogajanje Barak in Debora na koncu okronata z zmagoslavnim spevom?

¹³ Sodnik Barak (4:1–5:31). Izraela si zatem pokori kanaanski kralj Jabin z vojskovodjem Sisarom, ki se hvali, da ima 900 bojnih voz z železnimi srpastimi rezili. Ko Izrael znova zažene klic k Jehovu, jim ta obudi sodnika Baraka, ki mu vešče stoji ob strani prerokinja Debora. Da pa se Barak in njegova vojska ne bi imeli s čim ponašati, Debora oznani, da bo potek bitke narekoval Jehova, in prerokuje: »Gospod bo dal Sisara v roke ženi.« (4:9) Barak skliče Neftalijce in Zabulonce h gori Tabor; z nje se potem njegova 10.000-glava vojska vrže v boj. Zmaga je na strani močne vere. Z nenadnim hudourniškim poplavljenjem v Kisonovi dolini ,[Jehova] zmede Sisara in vse njegove vozove in vso njegovo vojsko‘. »Ni preostal niti eden.« (4:15, 16) Za vrh pokola poskrbi Jahela, žena Kinejca Haberja, ki Sisaru skozi sencè zabije v tla šotorski klin. »Tako je Bog ponižal [. . .] Jabina.« (4:23) Debora in Barak v znak hvale Jehovu za njegovo nepremagljivo moč, s katero je zoper Sisara pognal v boj celo zvezde z njihovih tirov, zapojeta vzneseno pesem. Zdaj naj pač vse ,hvali GOSPODA‘! (5:2, AC) Po tem sledi štiridesetletna doba miru.

14., 15. S čim Jehova poznamenúje, da stoji na Gedeonovi strani, in kako se ta njegova pomoč še toliko bolj izkaže v končnem porazu Madiancev?

¹⁴ Sodnik Gedeon (6:1–9:57). Izraelovi sinovi jo zopet uberejo po hudi poti in po deželi kmalu pustošijo madianski vpadi. Jehova po svojem angelu poveri sodništvo Gedeonu, sam pa mu prida še zagotovilo, češ: »Jaz sem s teboj.« (6:16) Prvič se Gedeon izkaže s tem, da podre Baalov žrtvenik v domačem mestu. Takrat od onstran priderejo v Jezrael sovražnikove združene sile, in Gedeon, ki ga ,navda duh Gospodov‘, pozove Izraela na boj. (6:34) V preskusu, ko na gumnu nastavi ovčje runo rosi, dobi Gedeon dvakratno znamenje, da je Bog z njim.

¹⁵ Takrat Jehova Gedeonu pove, da je njegova vojska, ki šteje 32.000 mož, prevelika in da bi se zaradi tolikšne moči možje nazadnje še sami ponašali z zmago. Zato najprej odpošljejo domov boječe, tako da jih ostane le še 10.000. (Sodn. 7:3; 5. Mojz. 20:8) Potem s preskusom pri napajanju izločijo še veliko večino drugih, razen 300 najopreznejših in čuječih. Ponoči Gedeon zaleze madianski tabor in tam se mu trdni sklep še potrdi, ko sliši nekoga razlagati sanje, češ: »To ni nič drugega kakor meč [. . .] Gedeona. Bog mu dá v roke Madiance in ves tabor.« (Sodn. 7:14) Gedeon počasti Boga, potem pa svoje može v treh krdelih razpostavi okrog madianskega tabora. Nočni mir na mah presekajo zavijanje rogov, glasni poki velikih vrčev za vodo, bliski bakel ter kriki Gedeonovih 300 mož, ki vpijejo: »Meč za GOSPODA [Jehova, NW] in za Gideona!« (7:20, AC) V sovražnikovem taboru izbruhne divja zmeda; možje se spopadajo med sabo in se ženejo v beg, Izrael pa dere za njimi, jih pobija in pomori njihove kneze. Izraelci takrat prosijo Gedeona, naj jim vlada, on pa to zavrne, češ: »Gospod [Jehova, NW] vam bo vladal.« (8:23) Pač pa si iz vojnega plena naredi naramnik oziroma efod (NW), ki mu pozneje začnejo skazovati preveliko čast (venerácijo) in tako postane Gedeonu in njegovi hiši v zanko. Pod Gedeonovim sodništvom dežela živi v miru 40 let.

16. Kje samozvanec Abimelek dočaka svoj konec?

¹⁶ Po Gedeonovi smrti seže po oblasti samozvanec Abimelek, eden Gedeonovih sinov po priležnici, in pomori 70 polbratov. Uide mu le Jotam, Gedeonov najmlajši sin, in ta z vrha gore Garizima Abimeleku naznani črn konec. V priliki o drevesih primerja Abimelekovo »kraljevanje« nizkemu grmičju. In res se Abimelek kmalu zaplete v notranje zdrahe v Sihemu in ga tam doleti nizkotna smrt, ko mu neka ženska z vrha stolpa v Tebeku vrže mlinski kamen na glavo in mu razbije lobanjo. (Sodn. 9:53; 2. Sam. 11:21)

17. Kaj govori knjiga o sodnikih Tolaju in Jairu?

¹⁷ Sodnika Tola in Jair (10:1–5). Z Jehovovo oblastjo zdaj tadva rešujeta Izraela iz zagate; in sicer sodita 23 oziroma 22 let.

18. a) Pred kom in kako rešuje ljudstvo Jefte? b) Kaj Jefte zvesto izpolni, tako kot se je bil zaobljubil Jehovu? Kako?

¹⁸ Sodnik Jefte (10:6–12:7). Ker se Izrael vztrajno spozablja z malikovalstvom, se zoper narod zopet vname Jehovova jeza. To pot ljudstvo tlačijo Amonci in Filistejci. Zato iz pregnanstva odpokličejo Jefteja, da bi popeljal Izraela v boj. A kdo je resnični sodnik in razsodnik v tej zadevi? Na to odgovarja Jefte sam, namreč: »GOSPOD [Jehova, NW], Sodnik, naj danes razsodi med sinovi Izraelovimi in sinovi Amonovimi!« (11:27, AC) Ko pa pride nadenj  Jehovov duh, se Jefte zaobljubi, da bo ob vrnitvi, če se bo res srečno vrnil iz Amona, izročil Jehovu v dar prvega, ki mu bo prišel iz hiše naproti. In res Jefte pokori Amona z velikim pomorom. Ko pa se vrne domov v Masfo, mu vsa vesela ob Jehovovi zmagi prva priteče naproti njegova lastna hči. Jefte zaobljubo izpolni – pa ne po Baalovem obredu s človeškim žrtvovanjem, ampak tako, da svojo edinko odloči za izključno službo v Jehovovi hiši, Jehovu v hvalo.

19. Kako pride do preskušnje s »šíboletom«?

¹⁹ Zdaj se dvignejo Efraimovci, češ da jih ni nihče pozval na boj zoper Amona, in Jefteju odkrito grozijo, tako da jih je ta prisiljen odgnati. Skupaj pade 42.000 Efraimovcev, veliko ravno pri brodovih čez Jordan, kjer se izdajo z nepravilno izreko razpoznavnega gesla »Šibolet«. Jefte sodi Izraelu šest let. (12:6)

20. Katere tri sodnike knjiga navaja potem?

²⁰ Sodniki Abesan, Elon in Abdon (12:8–15). Te knjiga omenja le na kratko, navaja pa dobe njihovega sodnikovanja, namreč sedem, deset oziroma osem let.

21., 22. a) Katera silna dejanja vse opravi Samson in s čigavo močjo? b) Kako Filistejci vendarle zmorejo Samsona? c) Kako pride do Samsonovega največjega podviga in kdo se ga to uro spomni?

²¹ Sodnik Samson (13:1–16:31). Izrael znova pade v roke Filistejcem. Tokrat Jehova za sodnika obudi Samsona. Tega starša že od rojstva posvetita za nazirca in mu zaradi tega na glavo ne sme priti britev. Ko fant raste, ga Jehova blagoslavlja in s časom ,ga začne Gospodov duh izpodbujati‘. (13:25) Njegova moč pa se ne skriva v korenjaških mišicah, marveč se napaja v moči, ki mu jo pošilja Jehova. Leva namreč zmore pokončati z golimi rokami in pozneje Filistejce poplačati za zahrbtnost in izdajstvo s pobojem 30 Filistejcev šele tedaj, ko ,duh Gospodov šine vanj‘. (14:6, 19) Ko Filistejci ženejo izdajstvo še naprej, tokrat v zvezi s Samsonovo zaroko z neko Filistejko, Samson nalovi 300 lisic, jih obrne rep proti repu in jih potem, ko jim na repe naveže plamenice, nažene na filistejska žitna polja, v njihove vinograde in oljčne nasade. Potem pa izvrši še silen poboj, tolikšen, da jih ,nagrmadi z nogami na stegna‘. (15:8, NW) Takrat Filistejci Samsonove izraelske rojake, Judovce, nagovorijo, da ga zvežejo in jim ga izročijo; a zopet ,šine vanj duh Gospodov‘ in vezi na rokah kakor da bi se mu stopile. Tokrat Samson potolče tisoč Filistejcev – »eno kopo, dve kopi«. (15:14–16, AC) In s čim izvrši tolikšen pomor? S svežo oslovsko čeljustjo. Jehova pa izčrpanega služabnika še napoji, s tem da stori, da na bojišču čudežno pridere na plano izvirek studenčnice.

²² Samson nato prespi noč na stanovanju pri neki hotníci v Gazi, kjer ga Filistejci na tihem zalezejo. Pa je zopet na njem Jehovov duh: opolnoči namreč vstane, izdere durnici mestnih vrat s podbojema vred in vse skupaj zanese prav na vrh gore nasproti Hebrona. Po tistem pa se zaljubi v izdajalsko Dalilo. Ta, ki je zgolj voljno orodje v filistejskih rokah, toliko časa gnjavi Samsona, da ji ta nazadnje izda, da svojo silno moč v resnici črpa iz svoje nazirske izročenosti Jehovu, poznamenováne z njegovimi dolgimi lasmi. Ko Samson zaspi, mu dá Dalila lase postriči. To pot se Samson zaman budi, da bi udaril krog sebe, ker »je GOSPOD odstopil od njega«. (16:20, AC) Filistejci ga zgrabijo, iztaknejo mu oči in ga usužnjijo, da mora v ječi vrteti mlin. Ko pa pride dan velikega praznika na čast filistejskega boga Dagona, ga Filistejci priženejo na svetlo, da bi jim bil v zabavo. Ne meneč se za to, da Samsonu lasje vnovič bujno rastejo, mu pustijo, da se postavi med mogočna stebra, ki Dagonov hram držita pokonci. Samson pa kliče k Jehovu: »Gospod Bog, spomni se me, prosim, in daj mi, prosim, o Bog, le še tokrat moč.« In Jehova se ga res spomni. Samson zagrabi oba stebra in se »z močjo« – z Jehovovo močjo – upre vanju, in ,hiša se zruši; in mrtvih, ki jih usmrti pri svoji smrti, je več kakor njih, ki jih je usmrtil v svojem življenju‘. (16:28–30)

23. O katerih dogodkih pripovedujejo poglavja 17–21 in kdaj se je vse to godilo?

²³ S tem prehajamo na 17.–21. poglavje, ki rišejo notranje boje, ki ta čas na žalost hudo pretresajo Izraela. Zadeve se godijo še v dokaj zgodnjesodniški dobi, ker besedilo na tem mestu omenja Mojzesovega oziroma Aronovega vnuka Jonatana in Fineesa še med živimi.

24. Kako nekateri Danovci na lastno pest ustanovijo nekakšno svojo vero?

²⁴ Miha in Danovci (17:1–18:31). Efraimovec Miha na lastno pest začne z nekakšno kultno ustanovo, z malikovalsko »hišo božjo«, z rezano podobo in levitskim duhovnikom vred. (17:5) Pa pridejo mimo Danovci, ki si gredo iskat dedno posest na severu. Miha oplenijo za ves njegov nabožnostni pribor z duhovnikom vred in odkorakajo daleč na sever pokončat nič hudega sluteče mesto Lais. Na njegovih ruševinah si potem sezidajo lastno mesto, Dan, in si tam postavijo Mihovo urezano podobo. Tako se ves čas, dokler je Jehovova pravočaščenjska hiša v Silu, držijo te svoje vere oziroma kulta, ki so si ga izbrali sami, na lastno pest.

25. S čim se v Gabai nazadnje končajo notranji boji v Izraelu?

²⁵ Benjaminov greh v Gabai (19:1–21:25). Da Ozej toliko in toliko časa pozneje napiše »Od tistih dni v Gibei [gabaških, EI] si grešil, o Izrael!« (Ozej  10:9, AC), so krivi ravno dogodki, ki jih Knjiga sodnikov beleži tu naprej. Na poti domov namreč neki levit iz Efraima s svojo priležnico prenoči pod streho pri nekem starcu v Benjaminovi Gabai. Hišo pa obstopijo mestni ničpridneži in hočejo z levitom občevati, a se nazadnje zadovoljijo tudi z njegovo priležnico, ki ji potem vso noč delajo hudo silo. Zjutraj leži na pragu pred hišo, mrtva. Levit truplo zanese domov in ga tam razkosa na 12 kosov ter jih razpošlje po vsem Izraelu. Za dvanajstero rodov je to tehtna preskušnja: ali bodo zmogli toliko volje, da bodo kaznovali Gabao in s tem odpravili protinravnost izmed Izraela? Benjamin pa ta gnusni zločin kar spregleduje. Zato se ostali rodovi zberejo pred Jehovom v Masfi in sklenejo, da bodo šli po žrebu nad Benjamina v Gabai. Potem ko Benjamin njihov naskok že dvakrat krvavo zavrne, ga ostali rodovi vendarle zmorejo z zasedo, pri tem pa Benjaminov rod tako rekoč iztrebijo; reši se le 600 mož, ki pribežijo k Remonski skali. Pozneje Izraelu postane žal, da so tako odžagali en cel rod. Ko se jim torej ponudi priložnost, priskrbijo preživelim Benjaminovcem žene izmed Jabesgalaadčank ter Silčank. In s tem Knjiga sodnikov končuje beležko o bojih in spletkah v Izraelu. Za konec samo še enkrat zapiše: »Tiste dni ni bilo kralja v Izraelu; vsakdo je delal, kar se mu je prav zdelo.« (Sodn. 21:25)

ZAKAJ KORISTNA

26. Katera odločna svarila v Knjigi sodnikov veljajo ravno toliko v današnjih časih?

²⁶ Knjiga sodnikov ni nikakor zgolj nekakšna kronika Izraelovih bojev, zdrah in prelivanja krvi; predvsem je to knjiga, ki Jehova povzdiguje kot vélikega Reševalca Božjega ljudstva. Jehova namreč slika, kako s svojim zaimenskim ljudstvom, če se mu to le bliža skesanega srca, ravna usmiljeno in dolgotrpno, da bolj ne bi mogel. Izrecna koristnost Knjige sodnikov je v tem, da brez dlake na jeziku nastopa za Jehovovo čaščenje in odločno svari, kako neumno se je zapletati v demonske kulte, v medverstvo ali v nemoralne zveze. Ob tem, kako strogo je Jehova njega dni obsodil Báalov kult, bi se morali še toliko bolj ogibati vsem njegovim dandanašnjim ustreznicam, materializmu, nacionalizmu in spolni nemorali. (2:11–18)

27. K čemu nam lahko dandanašnji koristijo sodniki s svojim svetlim zgledom?

²⁷ Ko prebiramo o neustrašni, pogumni veri sodnikov, naj bi se podobna vera budila tudi v naših srcih. Nič čudnega namreč, da jih Pismo Hebrejcem 11:32–34 omenja s tolikšno naklonjenostjo! To so bili pravi borci za posvečenje Jehovovega imena. Niso pa tega počeli z lastno močjo; vedeli so, da jim moč v resnici priteka iz Jehovovega duha, in so to tudi ponižno priznavali. Dandanašnji se lahko tudi mi lotevamo »meča duha«, Božje Besede, s trdnim prepričanjem, da nam bo Bog dajal moči, tako kot jo je dajal Baraku, Gedeonu, Jefteju, Samsonu in drugim. Pač, če le molimo k Jehovu in se opiramo nanj, smo lahko z njegovim duhom vsem silnim oviram navkljub duhovno tako močni, kot je bil telesno močen Samson. (Efež. 6:17, 18; Sodn. 16:28)

28. S čim kaže Knjiga sodnikov tudi daleč naprej v prihodnost, ko bo kraljestveno Seme posvetilo Jehovovo ime?

²⁸ Na Knjigo sodnikov na dveh mestih namiguje tudi prerok Izaija, ki hoče s tem nakazati, kako bo Jehova, tako kot nekoč za časa Madiana, vsekakor strl jarem, ki ga njegovemu ljudstvu nalagajo Njegovi sovražniki. (Iza. 9:3, v NW 4; 10:26) To nam prikliče v spomin tudi Deborino in Barakovo pesem, ki se sklepa z vneto prošnjo: »Tako naj zginejo, Gospod, vsi sovražniki tvoji. Kateri pa ga ljubijo, naj bodo ko sonce, ko vzhaja v svoji moči.« (Sodn. 5:31) In kdo so tisti, ki ga ljubijo? Podobno zvezo je (v Matejevem evangeliju 13:43) uporabil tudi Jezus Kristus, namreč »Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta«; s tem je pokazal, da gre tu v resnici za dediče Kraljestva. Torej kaže Knjiga sodnikov tudi daleč naprej v prihodnost, ko bo po moči in oblasti segel Jezus, pravični Sodnik in kraljestveno Seme. In takrat bo Jehova po njem oslavil in posvetil tudi svoje ime, tako kot je nekoč o Božjih sovražnikih molil psalmist, namreč: »Stóri jim kakor Madiancem, kakor Siseru, kakor Jabinu ob potoku Kisonu, da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« (Ps. 83:9, 18, AC; Sodn. 5:20, 21)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]